← Nazaj na seznam
Zakon o cestninjenju
ZCestn
55spremenjenih členov
+15dodano
+3odstranjeno
+37spremenjeno
dodano 11963odstranjeno 5006besed
264odstavkov
Zgodovina različic
1
−
(1) Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
1
+
(1) Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine, čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katere je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
2
·
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
2
·
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
3
·
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/22/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 356), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES) in
3
·
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/22/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 356), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES) in
4
−
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom - Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES).
4
+
- Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/520/EU).
1
·
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1
·
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
−
1. cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
2
+
1. akreditacija je postopek, ki ga opredeli in upravlja izvajalec cestninjenja, na podlagi katerega ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja pridobi dovoljenje za zagotavljanje evropskega elektronskega cestninjenja (v nadaljnjem besedilu: EETS) na določenem območju EETS;
3
−
2. cestninska ureditev je skup pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
3
+
2. avtomatizirano iskanje je postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil ene ali več držav članic Evropske unije;
4
−
3. cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
4
+
3. bistveno spremenjeni sistem je sprememba obstoječega elektronskega cestninskega sistema tako, da morajo ponudniki EETS spremeniti komponente interoperabilnosti, ki so v uporabi (npr. ponovno programirati ali prirediti vmesnike za svoje podporne storitve do te mere, da je potrebna ponovna akreditacija);
5
−
4. cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
5
+
4. cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
6
−
5. cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
6
+
5. cestninska ureditev je skupek pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
7
−
6. cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem);
7
+
6. cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
8
−
7. cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku;
8
+
7. cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
9
−
8. cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine;
9
+
8. cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
10
−
9. cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona;
10
+
9. cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem);
11
−
10. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
11
+
10. cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku;
12
−
11. elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
12
+
11. cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine;
13
−
12. elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skup objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku;
13
+
12. cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona;
14
−
13. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
14
+
13. država članica registracije je država članica Evropske unije, v kateri je registrirano vozilo, za katero je treba plačati cestnino;
15
−
14. evropsko elektronsko cestninjenje je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 32. členu tega zakona;
15
+
14. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
16
−
15. infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste;
16
+
15. elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
17
−
16. interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
17
+
16. elektronska vinjeta je na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste;
18
−
17. izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
18
+
17. elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skupek objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku in v katerem obveznost plačila cestnine nastane na podlagi samodejne zaznave vozila na točki cestninjenja prek komunikacije na daljavo z napravo v vozilu ali samodejne prepoznave registrske označbe vozila;
19
−
18. koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
19
+
18. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
20
−
19. koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
20
+
19. EETS je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 32. členu tega zakona;
21
−
20. OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
21
+
20. glavni ponudnik storitev je ponudnik storitev cestninjenja s posebnimi obveznostmi (npr. obveznost podpisa pogodb z vsemi zainteresiranimi uporabniki EETS) ali posebnimi pravicami (npr. pravica do posebnega nadomestila za zagotavljanje storitve EETS, zagotovljena dolgoročna pogodba), ki se razlikujejo od pravic in obveznosti drugih ponudnikov storitev cestninjenja;
22
−
21. obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
22
+
21. imenovani izvajalec cestninjenja je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki je imenovana za izvajalca cestninjenja na območju EETS;
23
−
22. os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
23
+
22. imetnik vozila je imetnik pravice uporabe vozila (npr. najemojemalec, lizingojemalec, zakupojemalec);
24
−
23. ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
24
+
23. infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste;
25
−
24. ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
25
+
24. interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
26
−
25. ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) evropskega elektronskega cestninjenja je pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), opravlja storitve dostopa do evropskega elektronskega cestninjenja po 35. členu tega zakona;
26
+
25. izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
27
−
26. pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s hrupom zaradi prometa;
27
+
26. izvajalec cestninjenja je upravljavec cestninskih cest, ki zaračunava cestnino za vožnjo z vozili na območju EETS;
28
−
27. stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
28
+
27. klasifikacijski parametri vozil so podatki o vozilu, na podlagi katerih se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine;
29
−
28. stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona;
29
+
28. komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v EETS, od katere je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve, vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli (npr. programska oprema);
30
−
29. stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev;
30
+
29. koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
31
−
30. stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
31
+
30. koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe;
32
−
31. stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
32
+
31. lahko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
33
−
32. stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida, hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
33
+
32. nacionalna kontaktna točka je organ, pristojen za čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil;
34
−
33. stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
34
+
33. naprava v vozilu je elektronska naprava za cestninjenje in pomeni popolno strojno in programsko opremo za uporabo v okviru storitve cestninjenja, ki je nameščena ali se prevaža v vozilu ter je namenjena zbiranju, shranjevanju, obdelavi in sprejemanju ali oddajanju podatkov na daljavo kot ločena naprava ali kot naprava, ki je vgrajena v vozilo;
35
−
34. tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled;
35
+
34. neplačilo cestnine je kršitev, ki jo stori cestninski zavezanec, ki ne plača cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, in je predpisana s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
36
−
35. točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku;
36
+
35. območje EETS je cesta, cestno omrežje ali objekt (npr. most, viadukt, predor), kjer se cestnina zaračuna z uporabo elektronskega cestninskega sistema;
37
−
36. uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
37
+
36. OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
38
−
37. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo;
38
+
37. obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
39
−
38. upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
39
+
38. os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
40
−
39. večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest, razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z naknadnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli);
40
+
39. podatki za obračun cestnine so informacije, za katere izvajalec cestninjenja opredeli, da so potrebne za določitev dolgovane cestnine za vožnjo z vozilom na določenem območju cestninjenja in dokončanje cestninske transakcije;
41
−
40. vinjeta je nalepka, ki ob predpisani namestitvi na vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas;
41
+
40. podporne storitve so osrednji elektronski sistem, ki ga uporabljajo izvajalec cestninjenja, skupina izvajalcev cestninjenja, ki so ustvarili vozlišče interoperabilnosti, ali ponudnik EETS, da zbirajo, obdelujejo in pošiljajo informacije v okviru elektronskega cestninskega sistema;
42
−
41. vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na kartah v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
42
+
41. ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
43
−
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor v zakonih, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.
43
+
42. ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
+
44
+
43. ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) EETS je pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), uporabniku EETS s pogodbo omogoči vključitev v EETS in izvaja prenos pobrane cestnine na izvajalca cestninjenja;
+
45
+
44. ponudnik storitev cestninjenja je pravni subjekt, ki zagotavlja storitev cestninjenja na enem ali več območjih EETS za enega ali več cestninskih razredov vozil;
+
46
+
45. prijava cestnine je izjava, dana izvajalcu cestninjenja, ki potrjuje prisotnost vozila na območju EETS, v obliki, dogovorjeni med ponudnikom storitev cestninjenja in izvajalcem cestninjenja;
+
47
+
46. primernost za uporabo je sposobnost komponente interoperabilnosti, vgrajene v EETS in povezane s sistemom izvajalca cestninjenja, da doseže in ohrani določeno stopnjo učinkovitosti med obratovanjem;
+
48
+
47. pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s hrupom zaradi prometa;
+
49
+
48. sistem, skladen z EETS, je sklop elementov elektronskega cestninskega sistema, ki so potrebni za vključitev ponudnikov EETS v sistem in za delovanje EETS;
+
50
+
49. storitev cestninjenja je storitev, ki uporabnikom EETS omogoča, da z eno pogodbo in po potrebi z eno napravo v vozilu uporabljajo vozilo na enem ali več območjih EETS; s storitvijo cestninjenja se uporabniku EETS zagotavlja prilagojena naprava v vozilu in vzdržuje njena funkcionalnost, plačilo dolgovane cestnine izvajalcu cestninjenja, plačilno sredstvo ali sprejem že obstoječega plačilnega sredstva; s storitvijo cestninjenja se od uporabnika EETS pobere cestnina, urejajo odnosi z uporabniki EETS in za cestninske sisteme izvaja in spoštuje politika varnosti in zasebnosti;
+
51
+
50. storitev EETS je storitev cestninjenja, ki jo na podlagi pogodbe ponudnik EETS opravi za uporabnika EETS na enem ali več območjih EETS;
+
52
+
51. stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
+
53
+
52. stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter so določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona;
+
54
+
53. stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev;
+
55
+
54. stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
+
56
+
55. stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
+
57
+
56. stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida, hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
+
58
+
57. stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
+
59
+
58. težko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
+
60
+
59. tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled;
+
61
+
60. točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku;
+
62
+
61. uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
+
63
+
62. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo;
+
64
+
63. uporabnik EETS je fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS za dostop do EETS;
+
65
+
64. upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
+
66
+
65. večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z dodatnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli);
+
67
+
66. vozilo je vozilo ali skupina vozil na motorni pogon, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz potnikov ali blaga po cesti;
+
68
+
67. vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na zemljevidih v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
+
69
+
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor v zakonih, ki urejajo ceste, motorna vozila, voznike in pravila cestnega prometa.
1
·
(1) Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
1
·
(1) Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
3
·
- so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil;
3
·
- so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil;
4
·
- ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje;
4
·
- ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje;
5
·
- imajo, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
5
·
- imajo, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
6
·
- se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška proga, kolesarska steza) ne križajo v istem nivoju;
6
·
- se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška proga, kolesarska steza) ne križajo v istem nivoju;
7
·
- so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
7
·
- so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
8
−
(3) Upravljavec cestninskih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo, označi vse cestninske ceste s prometno signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine oziroma o obvezni nameščenosti vinjete na vozilu.
8
+
(3) Upravljavec cestninskih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo, označi vse cestninske ceste s prometno signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine.
9
−
(4) Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in prevozne razdalje med njimi ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov predpiše vlada.
9
+
(4) Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in pripadajoče prevozne razdalje ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov predpiše vlada.
1
·
(1) Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
1
·
(1) Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
2
·
(2) Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
2
·
(2) Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
+
3
+
(3) Ne glede na določbe tega zakona lahko vlada določi, da v primeru iz prejšnjega odstavka vozila do 3.500 kg NDM plačujejo cestnino za uporabo cestninskega cestnega objekta z ustavljanjem na cestninski postaji. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo cestninjenje glede na prevoženo razdaljo.
1
−
(1) Za vsako uporabo cestninske ceste in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.
1
+
(1) Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.
2
·
(2) Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.
2
·
(2) Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.
3
·
(3) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.
3
·
(3) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.
4
−
(4) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja.
4
+
(4) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja, ne glede na to, ali je vzpostavljena povezava med napravo za cestninjenje in OBU napravo.
5
−
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec, ki vstopi na cestninsko cesto z vozilom, ki še ni opremljeno z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti. Cestninski zavezanec mora na cestninski uporabniški točki navesti mesto vstopa na cestninsko cesto in plačati cestnino za prevoženo razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec mora hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzornik) izročiti na vpogled.
5
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec, ki vstopi v Republiko Slovenijo po cestninski cesti z vozilom, ki še ni opremljeno z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti. Cestninski zavezanec mora na cestninski uporabniški točki navesti mesto vstopa na cestninsko cesto in plačati cestnino za prevoženo razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec mora hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzornik) izročiti na vpogled.
6
·
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU naprave. Cestninski zavezanec mora v primeru iz prejšnjega stavka hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
6
·
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU naprave. Cestninski zavezanec mora v primeru iz prejšnjega stavka hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
7
·
(7) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto.
7
·
(7) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto.
8
−
(8) Obveznost plačila cestnine mora biti določena brez razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče oziroma namembno mesto prevoza.
8
+
(8) Ne glede na prejšnji odstavek obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest ne nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto, če je vstop na cestninsko cesto posledica preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto, s katero soglaša upravljavec cestninskih cest. Vlada podrobneje določi razloge in pogoje uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine glede na določen čas uporabe cestninske ceste v primeru preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto.
+
9
+
(9) Obveznost plačila cestnine mora biti določena brez razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče oziroma namembno mesto prevoza.
1
·
(1) Cestninski zavezanci so:
1
·
(1) Cestninski zavezanci so:
2
·
- voznik vozila,
2
·
- voznik vozila,
3
−
- lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila in
3
+
- lastnik vozila ali imetnik vozila in
4
·
- uporabnik elektronskega cestninjenja.
4
·
- uporabnik elektronskega cestninjenja.
5
·
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine.
5
·
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine.
1
·
(1) Cestnina in pristojbina za zunanje stroške se ne plačata za:
1
·
(1) Cestnina in pristojbina za zunanje stroške se ne plačata za:
2
·
- prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
2
·
- prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
3
·
- prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
3
·
- prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
4
·
- prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
4
·
- prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
5
·
- prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
5
·
- prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
6
·
- prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.
6
·
- prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.
7
−
(2) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so ne glede na državo registracije tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju nujnih nalog.
7
+
(2) Prevozi z vozili iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške, če so vozila registrirana v sistemu upravljavca cestninskih cest pred začetkom uporabe cestninske ceste. Če cestninski zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka plača cestnino oziroma pristojbino za zunanje stroške, ni upravičen do vračila plačanega zneska.
8
−
(3) Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
8
+
(3) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so ne glede na državo registracije tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju nujnih nalog.
9
−
(4) Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
9
+
(4) Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
10
−
(5) Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uveljavlja. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
10
+
(5) Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Na podlagi podatkov o prevozu, ki jih pristojni organ posreduje upravljavcu cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške in o tem obvesti pristojni organ. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
11
−
(6) Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.
11
+
(6) Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uveljavlja. Na podlagi podatkov o prevozu, ki jih cestninski zavezanec posreduje upravljavcu cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške in o tem obvesti cestninskega zavezanca. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
12
−
(7) Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uredi vlada.
12
+
(7) Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.
+
13
+
(8) Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uredi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena zakona.
1
·
(1) Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno pristojbino, lahko pa tudi pristojbino za zunanje stroške.
1
·
(1) Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno pristojbino, lahko pa tudi pristojbino za zunanje stroške.
2
−
(2) Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste, čeprav je zaradi okvare naloženo ali oprto na drugo vozilo.
2
+
(2) Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste, čeprav je zaradi okvare oprto na drugo vozilo.
3
·
(3) Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prosti pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
3
·
(3) Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prosti pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
4
−
(4) Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti elektronske naprave za cestninjenje in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest mora uporabniku o plačilu cestnine izdati račun ali potrdilo o plačilu. Če se hkrati zaračunavata infrastrukturna pristojbina in pristojbina za zunanje stroške, morata biti oba zneska na računu ali potrdilu o plačilu izkazana ločeno.
4
+
(4) Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti elektronske naprave za cestninjenje in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest mora uporabniku o plačilu cestnine ali polnjenju predplačniškega uporabniškega računa izdati račun ali potrdilo o plačilu. Če se hkrati zaračunavata infrastrukturna pristojbina in pristojbina za zunanje stroške, morata biti oba zneska na računu ali potrdilu o prehodih izkazana ločeno.
5
·
(5) Cestninski zavezanci morajo ravnati tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.
5
·
(5) Cestninski zavezanci morajo ravnati tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.
6
·
(6) Ne glede na lastništvo elektronske naprave za cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja, ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali ne deluje pravilno.
6
·
(6) Ne glede na lastništvo elektronske naprave za cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja, ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali ne deluje pravilno.
7
·
(7) Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma prepreči plačevanje cestnine s to napravo.
7
·
(7) Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma prepreči plačevanje cestnine s to napravo.
1
·
(1) Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
1
·
(1) Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje od zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če:
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje od zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če:
3
·
- bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema;
3
·
- bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema;
4
·
- taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski sistem;
4
·
- taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski sistem;
5
·
- bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
5
·
- bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
6
·
- je v cestnino zajeta pristojbina za zunanje stroške.
6
·
- je v cestnino zajeta pristojbina za zunanje stroške.
7
·
(3) O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
7
·
(3) O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
8
·
(4) Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:
8
·
(4) Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:
9
·
- je prilagoditev pregledna in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
9
·
- je prilagoditev pregledna in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
10
·
- se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
10
·
- se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
11
·
- nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega člena;
11
·
- nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega člena;
12
·
- obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan;
12
·
- obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan;
13
·
- se prilagoditev za cestni odsek, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.
13
·
- se prilagoditev za cestni odsek, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.
14
·
(5) Ministrstvo o nameravani prilagoditvi višine infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega odstavka ali spremembi obstoječe višine infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke, potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.
14
·
(5) Ministrstvo o nameravani prilagoditvi višine infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega odstavka ali spremembi obstoječe višine infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke, potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.
15
·
(6) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu s prvim in četrtim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki ni v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po koncu poslovnega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
15
·
(6) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu s prvim in četrtim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki ni v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po koncu poslovnega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
16
·
(7) Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
16
·
(7) Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
17
−
(8) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi napravami upravljavca cestninskih cest ali ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
17
+
(8) Če se struktura vozil v posameznem emisijskem razredu vozila EURO, za katerega je infrastrukturna pristojbina prilagojena, v posameznem letu spremeni zaradi odliva vozil v drugi emisijski razred vozila EURO za tri odstotke ali več glede na predhodno leto, vlada na predlog upravljavca cestninskih cest najpozneje do konca junija naslednjega leta spremeni faktorje prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine tako, da izniči negativni vpliv te spremembe na prihodke upravljavca cestninskih cest iz cestnin. Spremenjeni faktorji prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Upravljavec cestninskih cest zagotovi podatke in potrebne izračune za spremembo prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO.
18
−
(9) Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO, se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
18
+
(9) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi napravami upravljavca cestninskih cest ali ponudnikov EETS. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
+
19
+
(10) Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO, se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
1
·
(1) Upravljavec cestninskih cest poleg infrastrukturne pristojbine zaračunava tudi pristojbino za zunanje stroške v skladu s predpisom iz enajstega odstavka tega člena. Pristojbino za zunanje stroške predpiše vlada, če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje povzročilo nesorazmerne stroške.
1
·
(1) Upravljavec cestninskih cest poleg infrastrukturne pristojbine zaračunava tudi pristojbino za zunanje stroške v skladu s predpisom iz enajstega odstavka tega člena. Pristojbino za zunanje stroške predpiše vlada, če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje povzročilo nesorazmerne stroške.
2
·
(2) Pristojbina za zunanje stroške se nanaša na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo poseljena območja, ki so izpostavljena obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa, lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje tudi stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa.
2
·
(2) Pristojbina za zunanje stroške se nanaša na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo poseljena območja, ki so izpostavljena obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa, lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje tudi stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa.
3
·
(3) Pristojbina za zunanje stroške je prihodek državnega proračuna, ki se namenja ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema.
3
·
(3) Pristojbina za zunanje stroške je prihodek državnega proračuna, ki se namenja ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema.
4
−
(4) Pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi: PCVij = Vsota(k) EF(ik) x PC(jk) pri čemer so:
4
+
(4) Pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi: PCV ij = Σ k EF ik x PC jk pri čemer so:
5
−
- PCV(ij): stroški onesnaževanja zraka vozila i na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
5
+
- PCV ij : stroški onesnaževanja zraka vozila i na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
6
−
- EF(ik): faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i, izražen v gramih na prevoženi kilometer vozila,
6
+
- EF ik : faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i, izražen v gramih na prevoženi kilometer vozila,
7
−
- PC(jk): denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j, izražena v eurih na gram,
7
+
- PC jk : denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j, izražena v eurih na gram,
8
·
- i: emisijski razred vozila EURO,
8
·
- i: emisijski razred vozila EURO,
9
·
- j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
9
·
- j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
10
·
- k: vrsta onesnaževala zraka po uredbi, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid, hlapne organske snovi, amonijak).
10
·
- k: vrsta onesnaževala zraka po uredbi, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid, hlapne organske snovi, amonijak).
11
·
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
11
·
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
12
·
(6) Faktorji emisije onesnaževal zraka iz četrtega odstavka tega člena so enaki kot jih določa uredba, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka.
12
·
(6) Faktorji emisije onesnaževal zraka iz četrtega odstavka tega člena so enaki kot jih določa uredba, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka.
13
·
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko denarna vrednost stroškov onesnaževal zraka izračuna na podlagi znanstveno dokazanih alternativnih metod z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami onesnaževal zraka, in lokalne vrednosti denarne vrednosti stroškov onesnaževal zraka, če rezultati ne presegajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES za kateri koli emisijski razred vozila EURO.
13
·
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko denarna vrednost stroškov onesnaževal zraka izračuna na podlagi znanstveno dokazanih alternativnih metod z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami onesnaževal zraka, in lokalne vrednosti denarne vrednosti stroškov onesnaževal zraka, če rezultati ne presegajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES za kateri koli emisijski razred vozila EURO.
14
−
(8) Pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi: NCV(j) (dnevno) = e x Vsota(k) NC(jk) x POP(k) / WADT NCV(j) (podnevi) = a x NCV(j) NCV(j) (ponoči) = b x NCV(j) pri čemer so:
14
+
(8) Pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi: NCV j (dnevno) = e x Σ k NC jk x POP k / WADT NCV j (podnevi) = a x NCV j NCV j (ponoči) = b x NCV j pri čemer so:
15
−
- NCV(j): stroški obremenitev s hrupom vozil nad 3.500 kg NDM na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
15
+
- NCV j : stroški obremenitev s hrupom vozil nad 3.500 kg NDM na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
16
−
- NC(jk): stroški obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k, izraženi v eurih na osebo,
16
+
- NC jk : stroški obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k, izraženi v eurih na osebo,
17
−
- POP(k): prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer, izraženo v osebah na kilometer,
17
+
- POP k : prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer, izraženo v osebah na kilometer,
18
·
- WADT: ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent vozil do 3.500 kg NDM; uporabi se ekvivalenčni faktor, ki je manjši ali enak 4),
18
·
- WADT: ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent vozil do 3.500 kg NDM; uporabi se ekvivalenčni faktor, ki je manjši ali enak 4),
19
−
- a in b: utežna faktorja, ki se določita tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ne presega NCV(j) (dnevno),
19
+
- a in b: utežna faktorja, ki se določita tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ne presega NCV j (dnevno),
20
·
- j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
20
·
- j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
21
·
- k: izpostavljenost prebivalstva ravni hrupa v skladu z uredbo, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.
21
·
- k: izpostavljenost prebivalstva ravni hrupa v skladu z uredbo, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.
22
·
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
22
·
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
23
·
(10) Pristojbina za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa se lahko pod pogojem, da se ne diskriminira tujih vozil, prilagodi tako, da manj hrupna vozila plačujejo nižjo pristojbino kot bolj hrupna vozila, pri čemer pristojbina za najbolj hrupno vozilo ne sme presegati vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES in štirikratne vrednosti pristojbine za najmanj hrupno vozilo.
23
·
(10) Pristojbina za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa se lahko pod pogojem, da se ne diskriminira tujih vozil, prilagodi tako, da manj hrupna vozila plačujejo nižjo pristojbino kot bolj hrupna vozila, pri čemer pristojbina za najbolj hrupno vozilo ne sme presegati vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES in štirikratne vrednosti pristojbine za najmanj hrupno vozilo.
24
·
(11) Višino pristojbine za zunanje stroške, vozila, ki se jim pristojbina zaračunava, in cestninske ceste, na katerih se pristojbina zaračunava, predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine pristojbine za zunanje stroške.
24
·
(11) Višino pristojbine za zunanje stroške, vozila, ki se jim pristojbina zaračunava, in cestninske ceste, na katerih se pristojbina zaračunava, predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine pristojbine za zunanje stroške.
25
·
(12) Vlada lahko v nočnem času, ki se v obdobju dneva šteje kot čas od 0.00 ure do 6.00 ure zjutraj in od 22.00 do 0.00 ure zvečer, predpiše višjo pristojbino za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa.
25
·
(12) Vlada lahko v nočnem času, ki se v obdobju dneva šteje kot čas od 0.00 ure do 6.00 ure zjutraj in od 22.00 do 0.00 ure zvečer, predpiše višjo pristojbino za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa.
26
·
(13) Pri določanju višine pristojbine za zunanje stroške se upoštevajo stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja cestninskih cest, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo.
26
·
(13) Pri določanju višine pristojbine za zunanje stroške se upoštevajo stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja cestninskih cest, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo.
27
·
(14) Vozilom, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO, se pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, ne zaračunava štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v pravilih, na podlagi katerih se ti standardi uvedejo.
27
·
(14) Vozilom, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO, se pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, ne zaračunava štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v pravilih, na podlagi katerih se ti standardi uvedejo.
28
·
(15) Upravljavec cestninskih cest je upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške.
28
·
(15) Upravljavec cestninskih cest je upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške.
29
·
(16) Če se zaračunava pristojbina za zunanje stroške, ministrstvo vsaka štiri leta po njeni uvedbi Komisiji posreduje poročilo o cestninah, vključno s koncesijskimi cestninami, zaračunanih na cestninskih cestah. Iz poročila se lahko izključijo cestninske ureditve, ki so že veljale 10. junija 2008 in ne vključujejo pristojbin za zunanje stroške, če so te ureditve še vedno v veljavi in niso bistveno spremenjene.
29
·
(16) Če se zaračunava pristojbina za zunanje stroške, ministrstvo vsaka štiri leta po njeni uvedbi Komisiji posreduje poročilo o cestninah, vključno s koncesijskimi cestninami, zaračunanih na cestninskih cestah. Iz poročila se lahko izključijo cestninske ureditve, ki so že veljale 10. junija 2008 in ne vključujejo pristojbin za zunanje stroške, če so te ureditve še vedno v veljavi in niso bistveno spremenjene.
1
·
(1) Na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih, na katerih so večji zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, se lahko zaračunava pribitek k infrastrukturni pristojbini, pod pogojem, da:
1
·
(1) Na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih, na katerih so večji zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, se lahko zaračunava pribitek k infrastrukturni pristojbini, pod pogojem, da:
2
−
- se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne naloge za razvoj vseevropskega cestnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kakor cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava;
2
+
- se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne naloge za razvoj vseevropskega prometnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kakor cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava;
3
·
- pribitek ne presega 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25 odstotkov;
3
·
- pribitek ne presega 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25 odstotkov;
4
·
- zaračunavanje pribitka ne povzroča nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v primerjavi z drugimi uporabniki cestninskih cest;
4
·
- zaračunavanje pribitka ne povzroča nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v primerjavi z drugimi uporabniki cestninskih cest;
5
·
- se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predloži natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje prednostnih projektov iz prve alineje tega odstavka;
5
·
- se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predloži natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje prednostnih projektov iz prve alineje tega odstavka;
6
·
- se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.
6
·
- se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.
7
·
(2) Pribitek se lahko zaračunava tudi, če je infrastrukturna pristojbina prilagojena v skladu s 15. členom tega zakona.
7
·
(2) Pribitek se lahko zaračunava tudi, če je infrastrukturna pristojbina prilagojena v skladu s 15. členom tega zakona.
8
−
(3) Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo pogoje za zaračunavanje pribitka, se ne smejo zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, če se zaračunava pribitek.
8
+
(3) Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo pogoje za zaračunavanje pribitka, se ne smejo zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, razen če se zaračunava pribitek.
9
−
(4) Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s 16. členom tega zakona, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I, II in III. Vsi prihodki, ustvarjeni s sočasno uporabo pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se namenijo za izvajanje prednostnih nalog za razvoj vseevropskega cestnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU.
9
+
(4) Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s 16. členom tega zakona, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I, II in III. Vsi prihodki, ustvarjeni s sočasno uporabo pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se namenijo za izvajanje prednostnih nalog za razvoj vseevropskega prometnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU.
10
·
(5) Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe.
10
·
(5) Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe.
11
·
(6) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
11
·
(6) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12
·
(7) Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.
12
·
(7) Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.
1
·
(1) V ceniku se določijo višina cestnine glede na prevoženo razdaljo za vse cestninske razrede po cestninskih odsekih, prilagojena višina infrastrukturne pristojbine iz 15. člena tega zakona, popusti iz 17. člena tega zakona ter pogoji in način njihovega uveljavljanja, pa tudi drugi splošni pogoji cestninjenja, ki se nanašajo na način cestninjenja, način plačevanja cestnine, evidentiranje plačil in druge obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine.
1
·
(1) V ceniku se določijo višina cestnine glede na prevoženo razdaljo za vse cestninske razrede po cestninskih odsekih, prilagojena višina infrastrukturne pristojbine iz 15. člena tega zakona, popusti iz 17. člena tega zakona ter pogoji in način njihovega uveljavljanja, pa tudi drugi splošni pogoji cestninjenja, ki se nanašajo na način cestninjenja, način plačevanja cestnine, evidentiranje plačil in druge obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine.
2
·
(2) Upravljavec cestninskih cest na podlagi javnega pooblastila najpozneje v enem mesecu od uveljavitve predpisa vlade o višini cestnine glede na prevoženo razdaljo iz drugega odstavka 12. člena tega zakona sprejme cenik cestnine za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme cenik vlada.
2
·
(2) Upravljavec cestninskih cest na podlagi javnega pooblastila najpozneje v enem mesecu od uveljavitve predpisa vlade o višini cestnine glede na prevoženo razdaljo iz drugega odstavka 12. člena tega zakona sprejme cenik cestnine za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme cenik vlada.
3
·
(3) K ceniku cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Cenik cestnine iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3
·
(3) K ceniku cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Cenik cestnine iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
4
−
(4) Po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja se lahko vsaka sprememba cenika cestnine ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register cestninskih ureditev iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona, ki je določen z Odločbo z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov (UL L št. 268 z dne 13. 10. 2009, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/750/ES).
4
+
(4) Po uvedbi EETS se lahko vsaka sprememba cenika cestnine ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register iz 47. člena tega zakona.
1
−
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, razen tistih iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
1
+
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, razen tistih iz osmega odstavka 32. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
2
·
(2) Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z elektronskim sistemom cestninjenja, ki mora uporabnikom omogočiti cestninjenje z OBU napravo.
2
·
(2) Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z elektronskim sistemom cestninjenja, ki mora uporabnikom omogočiti cestninjenje z OBU napravo.
1
·
(1) Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) ali s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo).
1
·
(1) Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) ali s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo).
2
·
(2) Cestnina se pri predplačilu plačuje z gotovino, plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest, pri poplačilu pa samo s plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest na podlagi sklenjene pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine.
2
·
(2) Cestnina se pri predplačilu plačuje z gotovino, plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest, pri poplačilu pa samo s plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest na podlagi sklenjene pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine.
3
−
(3) V primeru sklenitve pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine upravljavec cestninskih cest zahteva od uporabnika elektronskega cestninjenja predložitev bančne garancije za zavarovanje plačil cestnine, če uporabnik posluje manj kot dve leti ali je na podlagi javno dostopnih podatkov ali na lestvici bonitetnih ocen uvrščen v podpovprečni razred ali pa se zanj ocenjuje, da je njegova zmožnost za poravnavanje obveznosti podpovprečna oziroma stopnja tveganja poslovanja z njim nadpovprečna. Ob sklenitvi ali podaljšanju pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine se višina bančne garancije za vsako OBU napravo določi v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine vseh uporabnikov OBU naprav v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 100 eurov. Če uporabnik za več kot 20 odstotkov presega povprečno mesečno porabo cestnine vseh uporabnikov OBU naprav v preteklem letu, upravljavec cestninskih cest zahteva od njega bančno garancijo, ki ustreza dvakratniku povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika.
3
+
(3) Dobroimetje na OBU napravi je veljavno dve leti od zadnjega vplačila oziroma od zadnje uporabe OBU naprave. Dobroimetja, ki mu je potekla veljavnost, ni mogoče ponovno aktivirati ali zahtevati njegovega vračila.
4
−
(4) Upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine iz 20. člena tega zakona določi najmanjši in najvišji znesek dobroimetja na posamezni OBU napravi oziroma podrobneje uredi način plačila cestnine in mogoča plačilna sredstva.
4
+
(4) V primeru sklenitve pogodbe o odloženem načinu plačevanju cestnine upravljavec cestninskih cest zahteva od uporabnika elektronskega cestninjenja predložitev bančne garancije za zavarovanje plačil cestnine za prvi dve leti, in sicer se bančna garancija določi za vsako OBU napravo v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine vseh uporabnikov OBU naprav v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 100 eurov. Pri podaljšanju pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine se bančna garancija zahteva, če je uporabnik elektronskega cestninjenja na podlagi javno dostopnih podatkov ali na lestvici bonitetnih ocen uvrščen v podpovprečni razred ali pa se zanj ocenjuje, da je njegova zmožnost za poravnavanje obveznosti podpovprečna oziroma stopnja tveganja poslovanja z njim nadpovprečna. Če uporabnik elektronskega cestninjenja v zadnjih 12 mesecih dvakrat ne plača cestnine v roku za plačilo cestnine, zahteva upravljavec cestninskih cest predložitev bančne garancije ne glede na njegovo bonitetno oceno. Višina bančne garancije se določi v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika elektronskega cestninjenja v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 1.000 eurov. Če uporabnik preseže dvakratnik povprečne mesečne porabe cestnine, upravljavec cestninskih cest zahteva od njega povečanje bančne garancije, ki ustreza dvakratniku povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika elektronskega cestninjenja.
+
5
+
(5) Cestninskemu zavezancu, ki pri poplačilu ne plača računa v roku za plačilo cestnine, se mu nadaljnja uporaba cestninske ceste omogoči s plačilom cestnine z dobroimetjem na OBU napravi. Cestninski zavezanec zagotovi v tem primeru zadostno višino dobroimetja na OBU napravi.
+
6
+
(6) Upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine iz 20. člena tega zakona določi najmanjši in najvišji znesek dobroimetja na posamezni OBU napravi oziroma podrobneje uredi način plačila cestnine in mogoča plačilna sredstva.
1
·
(1) Pridobitev in registracija OBU naprave je mogoča samo ob predložitvi dokumentov o vozilu na cestninski uporabniški točki ali na drug način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
1
·
(1) Pridobitev in registracija OBU naprave je mogoča samo ob predložitvi dokumentov o vozilu na cestninski uporabniški točki ali na drug način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
2
·
(2) Cestninski zavezanec mora pri postopku registracije OBU naprave v elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku predložiti pravilne podatke o vozilu.
2
·
(2) Cestninski zavezanec mora pri postopku registracije OBU naprave v elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku predložiti pravilne podatke o vozilu.
3
−
(3) Cestninski zavezanec mora v OBU napravo pred začetkom vožnje po cestninski cesti vnesti pravilne podatke o številu osi vozila ali skupine vozil.
3
+
(3) Cestninski zavezanec pred vstopom na cestninsko cesto namesti OBU napravo v vozilu na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona, in vnese pravilne podatke o številu osi vozila ali skupine vozil.
4
−
(4) Cestninski zavezanec mora takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverjati pravilnost delovanja in višino zneska dobroimetja na OBU napravi. Če cestninski zavezanec zazna prenizko višino dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake.
4
+
(4) Cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona. Cestninski zavezanec takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverja pravilnost delovanja OBU naprave in zagotavlja zadostno višino dobroimetja na OBU napravi pri prehodu točke cestninjenja. Če cestninski zavezanec zazna premalo dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake.
5
·
(5) Cestninski zavezanec mora upravljavcu cestninskih cest takoj sporočiti odtujitev ali izgubo OBU naprave.
5
·
(5) Cestninski zavezanec mora upravljavcu cestninskih cest takoj sporočiti odtujitev ali izgubo OBU naprave.
6
·
(6) Upravljavec cestninskih cest v primeru iz prejšnjega odstavka onemogoči delovanje in neupravičeno uporabo OBU naprave.
6
·
(6) Upravljavec cestninskih cest v primeru iz prejšnjega odstavka onemogoči delovanje in neupravičeno uporabo OBU naprave.
7
·
(7) Cestninski zavezanec ne sme imeti pri sebi, v oziroma na vozilu kakršnekoli naprave, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja.
7
·
(7) Cestninski zavezanec ne sme imeti pri sebi, v oziroma na vozilu kakršnekoli naprave, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja.
8
·
(8) Cestninskemu zavezancu, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se naprava odvzame. Če cestninski zavezanec naprave ne more odstraniti sam ali je noče odstraniti, se odstrani na njegove stroške.
8
·
(8) Cestninskemu zavezancu, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se naprava odvzame. Če cestninski zavezanec naprave ne more odstraniti sam ali je noče odstraniti, se odstrani na njegove stroške.
1
·
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotavlja za vse cestninske ceste in cestninske cestne objekte, ki so v njegovem upravljanju, vzpostavitev in delovanje cestninjenja v prostem prometnem toku, pri čemer ima naslednje naloge:
1
·
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotavlja za vse cestninske ceste in cestninske cestne objekte, ki so v njegovem upravljanju, vzpostavitev in delovanje cestninjenja v prostem prometnem toku, pri čemer ima naslednje naloge:
2
·
- izvaja cestninjenje v prostem prometnem toku in pobira cestnino;
2
·
- izvaja cestninjenje v prostem prometnem toku in pobira cestnino;
3
·
- zagotovi OBU napravo;
3
·
- zagotovi OBU napravo;
4
·
- zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski sistem cestninjenja ter vse druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem prometnem toku;
4
·
- zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski sistem cestninjenja ter vse druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem prometnem toku;
5
·
- zagotavlja uporabnikom elektronskih naprav za cestninjenje vključitev v elektronski sistem cestninjenja;
5
·
- zagotavlja uporabnikom elektronskih naprav za cestninjenje vključitev v elektronski sistem cestninjenja;
6
−
- po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja omogoča ponudnikom tega cestninjenja vključitev njihovih uporabnikov v cestninjenje v prostem prometnem toku;
6
+
- po uvedbi EETS omogoča ponudnikom tega cestninjenja vključitev njihovih uporabnikov v cestninjenje v prostem prometnem toku;
7
·
- na podlagi javnega pooblastila vodi evidence iz 46. člena tega zakona;
7
·
- na podlagi javnega pooblastila vodi evidence iz 46. člena tega zakona;
8
·
- opravlja druge naloge, ki so določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi za njegovo izvajanje.
8
·
- opravlja druge naloge, ki so določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi za njegovo izvajanje.
9
·
(2) Upravljavec cestninskih cest mora na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, sprejeti vsako vozilo, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega zakona.
9
·
(2) Upravljavec cestninskih cest mora na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, sprejeti vsako vozilo, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega zakona.
10
·
(3) Upravljavec cestninskih cest financira naloge vzpostavitve in delovanja elektronskega sistema cestninjenja iz pobranih cestnin.
10
·
(3) Upravljavec cestninskih cest financira naloge vzpostavitve in delovanja elektronskega sistema cestninjenja iz pobranih cestnin.
1
−
(1) Upravljavec cestninskih cest na zahtevo uporabnika elektronskega cestninjenja omogoči sklenitev pogodbe o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja za nedoločen ali določen čas.
1
+
(1) Upravljavec cestninskih cest na zahtevo uporabnika elektronskega cestninjenja omogoči sklenitev pogodbe o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja.
2
·
(2) Uporabnik elektronskega cestninjenja upravljavcu cestninskih cest plača vso cestnino, nastalo z uporabo cestninske ceste z vozilom, ki je opremljeno z OBU napravo, do trenutka, ko je upravljavca cestninskih cest pisno obvestil o protipravni odtujitvi vozila in protipravni odtujitvi ali izgubi OBU naprave.
2
·
(2) Uporabnik elektronskega cestninjenja upravljavcu cestninskih cest plača vso cestnino, nastalo z uporabo cestninske ceste z vozilom, ki je opremljeno z OBU napravo, do trenutka, ko je upravljavca cestninskih cest pisno obvestil o protipravni odtujitvi vozila in protipravni odtujitvi ali izgubi OBU naprave.
1
−
(1) Upravljavec cestninskih cest na cestninskih uporabniških točkah v Republiki Sloveniji zagotovi, da lahko cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo.
1
+
(1) Upravljavec cestninskih cest na cestninskih uporabniških točkah zagotovi, da lahko cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo.
2
·
(2) OBU naprava mora izpolnjevati bistvene zahteve, določene z Odločbo 2009/750/ES. Ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami ter označevanje in certificiranje OBU naprav se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
2
·
(2) OBU naprava mora izpolnjevati bistvene zahteve, določene z Odločbo 2009/750/ES. Ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami ter označevanje in certificiranje OBU naprav se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
3
−
(3) Cestninski zavezanec upravljavcu cestninskih cest predloži na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je razvidno, v kateri emisijski razred EURO spada vozilo. Listine cestninski zavezanec predloži ob pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in namestitvi nanj. Če listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijski razred EURO 0.
3
+
(3) Cestninski zavezanec upravljavcu cestninskih cest predloži na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je razvidno, v kateri emisijski razred EURO spada vozilo. Listine cestninski zavezanec predloži ob pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in namestitvi nanj. Če listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijski razred EURO 0. Listine za dokazovanje emisijskega razreda EURO lahko cestninski zavezanec predloži tudi pozneje, vendar se do potrditve njihove ustreznosti šteje, da spada vozilo v emisijski razred EURO 0. Cestninski zavezanec v tem primeru ni upravičen do vračila cestnine za nazaj. Upravljavec cestninskih cest potrdi ustreznost naknadno dostavljenih listin za dokazovanje emisijskega razreda EURO najpozneje v 30 dneh od dneva prejema.
4
·
(4) Upravljavec cestninskih cest OBU napravo prilagodi vozilu, na katerem se bo uporabljala. Če je za njeno namestitev potrebno posebno strokovno znanje oziroma usposobljenost, upravljavec cestninskih cest na stroške cestninskega zavezanca zagotovi namestitev OBU naprave na vozilo cestninskega zavezanca. OBU naprava se nanaša na vozilo, v katerem se uporablja in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.
4
·
(4) Upravljavec cestninskih cest OBU napravo prilagodi vozilu, na katerem se bo uporabljala. Če je za njeno namestitev potrebno posebno strokovno znanje oziroma usposobljenost, upravljavec cestninskih cest na stroške cestninskega zavezanca zagotovi namestitev OBU naprave na vozilo cestninskega zavezanca. OBU naprava se nanaša na vozilo, v katerem se uporablja in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.
5
·
(5) OBU naprava ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti določeno vozilo, razen če je to potrebno zaradi ugotavljanja zneska dolgovane cestnine, reševanja reklamacijskih zahtevkov in izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
5
·
(5) OBU naprava ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti določeno vozilo, razen če je to potrebno zaradi ugotavljanja zneska dolgovane cestnine, reševanja reklamacijskih zahtevkov in izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
6
−
(6) Upravljavec cestninskih cest lahko podatke o lokaciji in gibanju vozila iz prejšnjega odstavka za namene določitve zneska dolgovane cestnine in reševanja reklamacijskih zahtevkov pri plačilu cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) hrani najdlje 20 dni od izstavitve obračuna cestnine za pretekli mesec, pri plačilu cestnine s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo) pa najdlje 90 dni od plačila računa za plačilo cestnine. Podatke o lokaciji in gibanju vozila, ki so potrebni za namen cestninskega nadzora, lahko upravljavec cestninskih cest hrani najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V primeru ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, neplačila računa za dolgovano cestnino ali reklamacije v zvezi s plačilom cestnine, se podatki o gibanju in lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, do izterjave plačila računa za dolgovano cestnino ali do zaključka postopka obravnave reklamacije v zvezi s plačilom cestnine. Po poteku rokov iz tega odstavka se podatki izbrišejo, razen če cestninski zavezanec soglaša z daljšim hranjenjem podatkov.
6
+
(6) Upravljavec cestninskih cest lahko podatke o lokaciji in gibanju vozila iz prejšnjega odstavka za namene določitve zneska dolgovane cestnine in reševanja reklamacijskih zahtevkov pri plačilu cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) hrani najdlje 90 dni od zaključka obračuna cestnine, ki ga upravljavec cestninskih cest izvede najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec za pretekli mesec, pri plačilu cestnine s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo) pa najdlje 90 dni od plačila računa za plačilo cestnine. Podatke o lokaciji in gibanju vozila, ki so potrebni za namen cestninskega nadzora, lahko upravljavec cestninskih cest hrani najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V primeru ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, neplačila računa za dolgovano cestnino ali reklamacije v zvezi s plačilom cestnine, se podatki o gibanju in lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, do izterjave plačila računa za dolgovano cestnino ali do zaključka postopka obravnave reklamacije v zvezi s plačilom cestnine. Po poteku rokov iz tega odstavka se podatki izbrišejo.
+
7
+
(7) Cestninski zavezanec se lahko upravljavcu cestninskih cest pritoži glede obračunanega zneska dolgovane cestnine najpozneje pet delovnih dni pred potekom roka hrambe podatkov o lokaciji in gibanju vozila, določenega v prejšnjem odstavku.
1
−
(1) Če se spremeni lastništvo ali pravica uporabe vozila, za katero je bila izdana OBU naprava, ali če cestninski zavezanec preneha obstajati kot pravni subjekt ali se statusno preoblikuje, lahko odgovorna oseba tega subjekta ali njegov pravni naslednik vrne OBU napravo upravljavcu cestninskih cest na cestninski uporabniški točki. Cestninski zavezanec ob vračilu OBU naprave plača cestnino za vse do tedaj prevožene razdalje po cestninskih cestah.
1
+
(1) Če se spremeni lastništvo ali pravica uporabe vozila, za katero je bila izdana OBU naprava, ali če cestninski zavezanec preneha obstajati kot pravni subjekt ali se statusno preoblikuje, lahko odgovorna oseba tega subjekta ali njegov pravni naslednik vrne OBU napravo upravljavcu cestninskih cest na cestninski uporabniški točki ali drug način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona. Cestninski zavezanec ob vračilu OBU naprave plača cestnino za vse do tedaj prevožene razdalje po cestninskih cestah.
2
−
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec ne more prenesti OBU naprave na novega lastnika vozila, imetnika pravice uporabe vozila, novoustanovljen pravni subjekt ali nov pravni subjekt, nastal z oddelitvijo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
2
+
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec ne more prenesti OBU naprave na novega lastnika vozila, imetnika vozila, novoustanovljen pravni subjekt ali nov pravni subjekt, nastal z oddelitvijo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
3
−
(3) Cestninski zavezanec lahko vrne OBU napravo zaradi odjave iz elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninski uporabniški točki.
3
+
(3) Cestninski zavezanec lahko vrne OBU napravo zaradi odjave iz elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninski uporabniški točki ali drug način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
4
−
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec navede mesto izstopa s cestninske ceste in plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do tega izstopa, ki ga cestninski zavezanec navede ob vračilu OBU naprave.
4
+
(4) V primeru vračila OBU naprave na cestninski uporabniški točki na cestninski cesti iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec navede mesto izstopa s cestninske ceste in plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do tega izstopa, ki ga cestninski zavezanec navede ob vračilu OBU naprave.
5
·
(5) Če OBU naprava ni poškodovana, se cestninskemu zavezancu v primeru iz prvega in tretjega odstavka tega člena vrne varščina za OBU napravo.
5
·
(5) Če OBU naprava ni poškodovana, se cestninskemu zavezancu v primeru iz prvega in tretjega odstavka tega člena vrne varščina za OBU napravo.
6
·
(6) Postopek in način vračila OBU naprav se podrobneje uredi v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
6
·
(6) Postopek in način vračila OBU naprav se podrobneje uredi v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
7
·
4. Evropsko elektronsko cestninjenje
7
·
4. Evropsko elektronsko cestninjenje
1
−
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz (v nadaljnjem besedilu: evropsko elektronsko cestninjenje).
1
+
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljajo eno ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz.
2
−
(2) Tehnične značilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati tehnične zahteve v skladu z Odločbo 2009/750/ES.
2
+
(2) V skladu s tehnologijami iz prejšnjega odstavka morajo biti vsi novi elektronski cestninski sistemi, za uporabo katerih je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilih, v primeru bistvenih tehnoloških izboljšav pa tudi obstoječi elektronski cestninski sistemi.
3
−
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za cestninske ceste ali cestninske odseke, na katerih je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.
3
+
(3) Naprava v vozilu, ki uporablja tehnologijo za satelitsko določanje položaja, mora biti združljiva s storitvami določanja položaja, ki jih zagotavljata sistema Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS).
+
4
+
(4) Naprava v vozilu lahko uporablja svojo strojno in programsko opremo oziroma elemente druge strojne in programske opreme, ki je že v vozilu. Naprava v vozilu lahko za namene komunikacije z drugimi sistemi strojne opreme, ki je že v vozilu, uporablja tehnologije, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, če so zagotovljene varnost, kakovost storitve in zasebnost.
+
5
+
(5) Naprava v vozilu lahko poleg cestninjenja omogoča tudi druge storitve, če delovanje takih storitev na nobenem območju EETS ne moti storitev cestninjenja.
+
6
+
(6) EETS se uporabnikom EETS zagotavlja kot stalna enotna storitev, ki po shranitvi oziroma prijavi klasifikacijskih parametrov vozila v napravo v vozilu med vožnjo ne zahteva človeških posegov, razen če se spremenijo značilnosti vozila, in pri kateri ravnanje uporabnika EETS z napravo v vozilu ostane enako ne glede na območje EETS.
+
7
+
(7) Tehnične značilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati tehnične zahteve v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/204 z dne 28. novembra 2019 o podrobnih obveznostih ponudnikov storitev evropskega elektronskega cestninjenja, minimalni vsebini izjave o območju storitev evropskega elektronskega cestninjenja, elektronskih vmesnikih, zahtevah za komponente interoperabilnosti in razveljavitvi Odločbe 2009/750/ES (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2020, str. 49; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2020/204/EU) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/203 z dne 28. novembra 2019 o klasifikaciji vozil, obveznostih uporabnikov storitev evropskega elektronskega cestninjenja, zahtevah za komponente interoperabilnosti in minimalnih merilih za upravičenost za priglašene organe (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2020, str. 41; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2020/203/EU).
+
8
+
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za parkirnine, za cestninske ceste ali cestninske odseke, ki ne izpolnjujejo pogojev za elektronski cestninski sistem, določenih v 17. točki prvega odstavka 2. člena tega zakona, in za cestninske ceste ali cestninske odseke, na katerih je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo EETS nesorazmerni s prednostmi.
+
1
+
(1) Če se vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, imenovani izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt za postopek ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU. S tem se omogoči akreditacija zainteresiranih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema.
+
2
+
(2) Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni, izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt ponovnega ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ponudnikov EETS v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU, ki so že akreditirani v sistemu pred njegovo bistveno spremembo. S tem se omogoči ponovna akreditacija ponudnikov EETS iz prejšnjega stavka najpozneje en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega cestninskega sistema.
+
3
+
(3) Izvajalec cestninjenja vzpostavi testno okolje, v katerem lahko ponudnik EETS ali njegovi pooblaščeni zastopniki preverijo, ali je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS. Izvajalec cestninjenja izda ponudniku EETS ali njegovim pooblaščenim zastopnikom potrdilo, ki dokazuje, da je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS.
+
4
+
(4) Če je na območju Republike Slovenije več območij EETS, izvajalci cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS, vzpostavijo enotno testno okolje za več kot eno območje EETS in pooblaščenemu zastopniku ponudnika EETS omogočijo, da preveri primernost za uporabo enega tipa naprave v vozilu.
+
5
+
(5) Stroške testiranj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena krije ponudnik EETS ali njegov pooblaščeni zastopnik.
+
6
+
(6) Na območjih EETS je dovoljena uporaba komponent interoperabilnosti za uporabo EETS, ki imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti s specifikacijami oziroma izjavo o primernosti za uporabo. Izvajalec cestninjenja ne zahteva preverjanj, ki so bila že opravljena kot del postopka za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami oziroma primernosti za uporabo.
+
7
+
(7) Komponente interoperabilnosti morajo v zvezi z varnostjo in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično skladnostjo, varovanjem in zasebnostjo ter delovanjem in upravljanjem izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
+
8
+
(8) Infrastruktura EETS mora glede točnosti podatkov o prijavi cestnine, identifikacije pristojnega ponudnika EETS s pomočjo naprave v vozilu, uporabe odprtih standardov za komponente interoperabilnosti pri opremi EETS, vključitve naprave v vozilu v vozilo in sporočanja vozniku, da mora plačati cestnino, izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU. Posebne zahteve glede infrastrukture EETS so predpisane z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
+
1
+
(1) Če izvajalec cestninjenja domneva, da komponente interoperabilnosti z oznako CE, ki so bile dane na trg, ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge II Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem takoj obvesti ministrstvo. Ministrstvo stori vse potrebno za omejitev področja njihove uporabe, prepoved njihove uporabe ali umik s trga. O sprejetih ukrepih obvesti Komisijo in svojo odločitev obrazloži. V obrazložitvi navede zlasti, ali neskladnost izhaja iz nepravilne uporabe tehničnih specifikacij ali neprimernosti tehničnih specifikacij.
+
2
+
(2) Če komponente interoperabilnosti z oznako CE ne izpolnjujejo zahtev glede interoperabilnosti, izvajalec cestninjenja od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji zahteva, da pod pogoji, ki jih določi izvajalec cestninjenja, ponovno vzpostavi skladnost komponente interoperabilnosti s specifikacijami oziroma njeno primernost za uporabo. Izvajalec cestninjenja o tem obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije.
+
3
+
(3) Vsaka odločitev v zvezi z ugotavljanjem skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz prejšnjega in tega člena mora biti podrobno obrazložena. O odločitvi se čim prej obvestita proizvajalec in ponudnik EETS ali njuni pooblaščeni zastopniki, skupaj z navedbo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in rokih za njihovo uveljavitev.
1
−
(1) Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za izvajanje oziroma nadziranje postopka za ocenjevanje skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu s Prilogo IV Odločbe 2009/750/ES.
1
+
(1) Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za izvajanje postopkov skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo v skladu s Prilogo III Izvedbene uredbe 2020/204/EU ali za nadzor nad temi postopki.
2
−
(2) Ministrstvo izda priglašenemu organu pooblastilo za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz Priloge V Odločbe 2009/750/ES, ali mu ga ob prenehanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev odvzame ter o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije.
2
+
(2) Ministrstvo izda priglašenemu organu pooblastilo za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU, in mu ga ob prenehanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev odvzame ter o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz evropskih standardov, izpolnjujejo pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU.
3
·
(3) Ministrstvo obvesti Komisijo in države članice Evropske unije o priglašenih organih v Republiki Sloveniji in njihovi pristojnosti ter identifikacijsko številko vsakega od njih, ki jo predhodno pridobi od Komisije.
3
·
(3) Ministrstvo obvesti Komisijo in države članice Evropske unije o priglašenih organih v Republiki Sloveniji in njihovi pristojnosti ter identifikacijsko številko vsakega od njih, ki jo predhodno pridobi od Komisije.
4
−
(4) Če ministrstvo ugotovi, da organ, ki ga je priglasila druga država članica Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev iz Priloge V Odločbe 2009/750/ES, o tem obvesti Odbor za elektronsko cestninjenje.
4
+
(4) Če ministrstvo ugotovi, da organ, ki ga je priglasila druga država članica Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem obvesti Odbor za elektronsko cestninjenje.
1
−
(1) Upravljavec cestninskih cest vsakemu ponudniku evropskega elektronskega cestninjenja po vpisu posamezne cestninske ureditve v register iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona posreduje najmanj podatke o:
1
+
(1) Izvajalec cestninjenja pripravi in vzdržuje izjavo o območju EETS v skladu s splošnimi pogoji za dostop ponudnikov EETS do območij EETS iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU.
+
2
+
(2) V primeru vzpostavitve novega elektronskega cestninskega sistema imenovani izvajalec cestninjenja objavi izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema, da se lahko zainteresirani ponudniki EETS akreditirajo vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
+
3
+
(3) Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni, izvajalec cestninjenja, pristojen za elektronski cestninski sistem, objavi posodobljeno izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega cestninskega sistema, da lahko že akreditirani ponudniki EETS vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja prilagodijo komponente interoperabilnosti novim zahtevam in se ponovno akreditirajo, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
+
4
+
(4) Če območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne interoperabilnosti EETS, izvajalec cestninjenja oceni težavo in poskrbi za njeno odpravo, če je odprava vzroka za težavo v njegovi pristojnosti. Če težave iz prejšnjega stavka vplivajo na podatke v registru iz 47. člena tega zakona, ministrstvo poskrbi za posodobitev podatkov.
+
5
+
(5) Če je izvajalec cestninjenja odgovoren za nepravilno delovanje EETS, izvajalec cestninjenja zagotovi način zagotavljanja storitve, ki vozilom z delujočimi napravami v vozilu omogoči uporabo cestninske ceste.
+
6
+
(6) Izvajalec cestninjenja ne sme od ponudnikov EETS zahtevati posebnih tehničnih rešitev ali postopkov, ki bi ovirali interoperabilnost komponent ponudnika EETS z elektronskimi cestninskimi sistemi na drugih območjih EETS. Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS ne moreta dogovoriti, lahko za mnenje zaprosita spravni organ iz 35.d člena tega zakona.
+
7
+
(7) Da bi se ugotovila primernost komponent interoperabilnosti za njihovo uporabo na območjih izvajalca cestninjenja, izvajalec cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji sodeluje s ponudniki EETS, proizvajalci naprav v vozilu in priglašenimi organi.
+
8
+
(8) Izvajalec cestninjenja vsakemu ponudniku EETS po vpisu posameznega območja EETS v register iz 47. člena tega zakona posreduje najmanj podatke o:
2
·
- cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih izvaja cestninjenje;
9
·
- cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih izvaja cestninjenje;
3
·
- višini cestnine in načinu zaračunavanja;
10
·
- višini cestnine in načinu zaračunavanja;
4
·
- vozilih, na katera se nanaša cestnina;
11
·
- vozilih, na katera se nanaša cestnina;
5
·
- cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila v cenik cestnin;
12
·
- cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila v cenik cestnin;
6
·
- uporabi cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov, ki jih potrebuje za obračun cestnine.
13
·
- uporabi cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov, ki jih potrebuje za obračun cestnine.
7
−
(2) Na podlagi podatkov ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja o uporabi cestninskih cest posameznega uporabnika elektronskega cestninjenja iz pete alineje prejšnjega odstavka, ki ne smejo vsebovati uporabnikovih osebnih podatkov, upravljavec cestninskih cest temu ponudniku predloži podatke o višini dolgovane cestnine in zahtevek za njeno plačilo.
14
+
(9) Izvajalec cestninjenja sklene pogodbo o izvajanju EETS pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom EETS, ki vloži zahtevo za zagotavljanje EETS in je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisan v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS mora izpolnjevati obveznosti in splošne pogoje iz izjave o območju EETS.
8
−
(3) Upravljavec cestninskih cest sklene pogodbo o izvajanju cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja, ki je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisan v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja, oblikovan v skladu z Odločbo 2009/750/ES.
15
+
(10) Izvajalec cestninjenja na svojem območju EETS sprejme od ponudnikov EETS, s katerimi je v pogodbenem razmerju, vsako delujočo napravo v vozilu, ki je bila potrjena v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU in ni na seznamu naprav v vozilih, ki jim je bilo onemogočeno delovanje.
+
16
+
(11) Ponudnik EETS na podlagi pogodbe iz devetega odstavka tega člena izda račun za cestnino neposredno uporabniku EETS. Izvajalec cestninjenja lahko zahteva, da ponudnik EETS izda uporabniku EETS račun za cestnino v imenu in za račun izvajalca cestninjenja.
+
17
+
(12) Cestnina, ki jo za uporabo cestninskih cest izvajalec cestninjenja zaračunava uporabnikom EETS, ne sme biti višja od cestnine, ki jo izvajalec cestninjenja zaračunava drugim uporabnikom.
+
18
+
(13) Da bi izvajalec cestninjenja spodbudil elektronsko plačevanje cestnine, lahko v ceniku cestnine predvidi rabate ali popuste na cestnino, ki morajo biti za uporabnike naprav v vozilih pregledni, javno objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji.
1
−
(1) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja zagotavlja uporabnikom elektronskega cestninjenja storitev vključitve v evropski elektronski sistem cestninjenja.
1
+
(1) Ponudnik EETS zagotavlja uporabnikom EETS storitev vključitve v EETS. Ponudnik EETS zagotovi uporabnikom EETS napravo v vozilu, ki glede ustreznosti, interoperabilnosti in komunikacije z elektronskim cestninskim sistemom v Republiki Sloveniji, na katerem je vzpostavljen EETS in ki temelji na tehnologiji iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, izpolnjuje pogoje iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU in Delegirane uredbe 2020/203/EU.
2
−
(2) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja s sklenitvijo ustreznih pogodb zagotovi storitve iz prejšnjega odstavka na vseh cestninskih cestah, vpisanih v register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim sistemom v kateri koli državi članici Evropske unije v skladu z Odločbo 2009/750/ES. Ta obveznost nastane šest mesecev po vpisu ponudnika cestninjenja v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja iz prvega odstavka 47. člena tega zakona ali ustrezen register v drugi državi članici Evropske unije. Za novo cestninsko ureditev nastane ta obveznost po vpisu cestninske ureditve v register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim sistemom v posamezni državi članici Evropske unije, ki ga določa Odločba 2009/750/ES.
2
+
(2) Če izvajalec cestninjenja v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona za lahka vozila zagotovi cestninjenje z uporabo naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljajo tehnologijo satelitskega določanja položaja ali mobilnih komunikacij, lahko ponudnik EETS uporabnikom lahkih vozil do 31. decembra 2027 zagotavlja napravo v vozilu, ki je primerna samo za uporabo z mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz.
3
−
(3) Uporabnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko ne glede na pogodbene določbe razdre pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja, če ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, brez kakršnegakoli nadomestila ali odškodnine.
3
+
(3) Ponudnik EETS sklene pogodbe za EETS, ki zajemajo vsa območja EETS na ozemljih vsaj štirih držav članic Evropske unije, v 36 mesecih po vpisu v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS v 24 mesecih po sklenitvi prve pogodbe v Republiki Sloveniji sklene pogodbe, ki zajemajo vsa območja EETS v Republiki Sloveniji, razen za območja EETS, na katerih izvajalec cestninjenja ne zagotavlja nediskriminatorne obravnave ponudnikov EETS.
4
−
(4) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja uporabnike evropskega elektronskega cestninjenja obvešča o storitvah, ki jih zagotavlja, o elektronskih cestninskih sistemih, na katerih zagotavlja storitve, in o višini cestnine na teh sistemih.
4
+
(4) Ponudnik EETS zagotavlja storitev EETS neprenehoma za vsa območja EETS, za katera je sklenil pogodbo z izvajalcem cestninjenja. Če ponudnik EETS storitve EETS ne more zagotavljati iz razlogov na strani izvajalca cestninjenja, zagotovi storitev EETS takoj, ko je to mogoče.
5
−
(5) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja mora vsaki pravni osebi, ki je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisana v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja v skladu z Odločbo 2009/750/ES, izpolniti vse zapadle obveznosti v zvezi s plačilom cestnine uporabnika evropskega elektronskega cestninjenja, s katerim ima sklenjeno veljavno pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja, ki se nanašajo na čas njene veljavnosti.
5
+
(5) Ponudnik EETS takoj po vpisu v register ponudnikov EETS objavi na svoji spletni strani podatke o območjih EETS, na katerih zagotavlja storitev EETS, in v enem mesecu po vpisu v register ponudnikov EETS objavi še podrobne načrte o morebitni širitvi svoje storitve na nadaljnja območja EETS. Te informacije posodablja enkrat letno.
+
6
+
(6) Ponudnik EETS po vpisu v register ponudnikov EETS objavi na svoji spletni strani pogoje sklepanja pogodb z uporabniki EETS.
+
7
+
(7) Ponudnik EETS, ki ima dovoljenje ministrstva iz 36. člena tega zakona ali ki na območju Republike Slovenije zagotavlja EETS, uporabnikom EETS zagotovi naprave v vozilih, ki omogočajo izvajanje storitve EETS, vendar morajo naprave izpolnjevati zahteve iz Delegirane uredbe 2020/203/EU, Izvedbene uredbe 2020/204/EU, pravilnika, ki ureja radijsko opremo, in pravilnika, ki ureja elektromagnetno združljivost. Izvajalec cestninjenja lahko zahteva od ponudnika EETS predložitev dokazil, ki izkazujejo, da so izpolnjene v prejšnjem stavku navedene zahteve.
+
8
+
(8) Ponudnik EETS vodi seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS. Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov uporabnikov EETS ravna ponudnik EETS v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in Uredbo (EU) 2016/679/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/679/EU).
+
9
+
(9) Ponudnik EETS zagotovi izvajalcu cestninjenja podatke, ki jih potrebuje za obračun cestnine za vozila uporabnikov EETS oziroma podatke, ki jih izvajalec cestninjenja potrebuje za preveritev obračuna cestnine, ki jo ponudnik EETS zaračunava za vozila uporabnikov EETS.
+
10
+
(10) Ponudnik EETS sodeluje z izvajalcem cestninjenja pri identifikaciji domnevnih kršiteljev glede neplačila cestnine. Če obstaja sum neplačila cestnine, pridobi izvajalec cestninjenja od ponudnika EETS podatke o vozilu, za katerega domnevno ni plačana cestnina, in o lastniku ali imetniku tega vozila, ki ima sklenjeno pogodbo o vključitvi v storitev EETS s ponudnikom EETS. Ponudnik EETS podatke takoj posreduje izvajalcu cestninjenja.
+
11
+
(11) Izvajalec cestninjenja podatkov iz prejšnjega odstavka ne sme razkriti drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko podatki iz prejšnjega odstavka uporabijo samo za identifikacijo kršitelja v zvezi z neplačilom cestnine.
+
12
+
(12) Ponudnik EETS zagotovi na zahtevo izvajalca cestninjenja podatke o vseh vozilih, katerih lastniki ali imetniki so stranke ponudnika EETS, ki so v določenem časovnem obdobju vozili na območju EETS, za katero je pristojen izvajalec cestninjenja, pa tudi podatke o lastnikih in imetnikih teh vozil, če izvajalec cestninjenja potrebuje te podatke za izpolnitev svojih obveznosti do davčnih organov. Ponudnik EETS zagotovi zahtevane podatke izvajalcu cestninjenja najpozneje v dveh dneh po prejemu zahtevka. Izvajalec cestninjenja prejetih podatkov ne sme razkriti nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko prejeti podatki uporabijo samo za izpolnitev obveznosti izvajalca cestninjenja do davčnih organov.
+
13
+
(13) Zaradi identifikacije lastnika ali imetnika vozila iz desetega odstavka tega člena in izvedbe postopka o prekršku izvajalec cestninjenja pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja podatke iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona. Podatke hrani do zaključka postopka o prekršku.
+
14
+
(14) Uporabnik EETS ima v primeru iz prejšnjega odstavka od ponudnika EETS pravico pridobiti informacijo o posredovanih osebnih podatkih izvajalcu cestninjenja in datumu zahtevka izvajalca cestninjenja za posredovanje podatkov.
+
15
+
(15) Uporabnik EETS ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz trinajstega odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za popravek ali izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.
+
16
+
(16) Izvajalec cestninjenja mora pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.
+
17
+
(17) Ponudnik EETS na zahtevo izvajalca cestninjenja ali ministrstva posreduje prometne podatke v zvezi s svojimi strankami. Prometni podatki se uporabljajo za oblikovanje prometnih politik in boljšega upravljanja prometa, ne smejo pa se uporabiti za identifikacijo strank ponudnika EETS.
+
1
+
(1) Uporabnik EETS sklene pogodbo o storitvi EETS s katerim koli ponudnikom EETS ne glede na njegovo državljanstvo, državo prebivališča ali državo registracije vozila.
+
2
+
(2) Uporabnik EETS je ob sklenitvi pogodbe s ponudnikom EETS obveščen o načinu plačevanja cestnine in o varstvu njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.
+
3
+
(3) Uporabnik EETS s plačilom cestnine ponudniku EETS izpolni svojo obveznost plačila cestnine izvajalcu cestninjenja.
+
4
+
(4) Če sta v vozilu uporabnika EETS nameščeni dve ali več naprav v vozilu, mora uporabnik EETS uporabiti ustrezno napravo v vozilu za posamezno območje EETS.
+
5
+
(5) Uporabnik EETS posreduje ponudniku EETS podatke, potrebne za klasifikacijo njegovega vozila, v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
+
6
+
(6) Uporabnik EETS uporablja napravo v vozilu v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
+
1
+
(1) Ponudnik EETS je za opravljanje storitev EETS upravičen do nadomestila, ki ga krije izvajalec cestninjenja.
+
2
+
(2) Nadomestilo se ponudniku EETS obračuna na podlagi metodologije izvajalca cestninjenja za obračun nadomestila, ki mora biti pregledna, nediskriminatorna in enaka za vse ponudnike EETS, akreditirane za posamezno območje EETS. Metodologija za obračun nadomestila se objavi kot del poslovnih pogojev v izjavi o območju EETS.
+
3
+
(3) Nadomestilo ponudnikom EETS na območjih EETS z glavnim ponudnikom se obračunava po enaki metodologiji kot nadomestilo za primerljive storitve, ki jih zagotavlja glavni ponudnik storitev. Višina nadomestila ponudnikom EETS se lahko razlikuje od višine nadomestila glavnemu ponudniku storitev le, če je to utemeljeno s:
+
4
+
- stroški specifičnih zahtev in obveznosti glavnega ponudnika storitev,
+
5
+
- potrebo, da se od nadomestila ponudnikom EETS odštejejo fiksni stroški, ki jih naloži izvajalec cestninjenja na podlagi stroškov izvajalca cestninjenja za zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sistema, skladnega z EETS, na njegovem območju cestninjenja, vključno s stroški za akreditacijo, če ti stroški niso vključeni v cestnino.
+
1
+
(1) Cestnina se uporabnikom EETS obračunava na podlagi klasifikacije vozil izvajalca cestninjenja. Če klasifikacija vozil, ki jo uporablja izvajalec cestninjenja za obračun cestnine, odstopa od klasifikacije vozil, ki jo za obračun cestnine uporablja ponudnik EETS, se uporabi klasifikacija vozil izvajalca cestninjenja, razen če se dokaže napaka.
+
2
+
(2) Izvajalec cestninjenja zahteva od ponudnika EETS plačilo za vsako uporabo cestninske ceste uporabnika EETS, s katerim ima ponudnik EETS sklenjeno pogodbo, ne glede na to, ali je pri uporabi cestninske ceste vzpostavljena komunikacija z napravo v vozilu.
+
3
+
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ponudnik EETS ni odgovoren za plačilo cestnine, ki izhaja iz uporabe naprav v vozilih uporabnikov EETS, katerih delovanje je bilo onemogočeno, če je ponudnik EETS izvajalcu cestninjenja pred tem poslal seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS. Izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS se dogovorita o številu zapisov na seznamu onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS in obliki ter pogostosti posodabljanja seznama.
+
4
+
(4) Če se za cestninjenje vozil uporablja mikrovalovna tehnologija iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, izvajalec cestninjenja sporoči ponudniku EETS podatke o obračunu cestnin, ki so bile obračunane njegovim uporabnikom EETS. 35.č člen (vodenje računovodskih evidenc)
+
5
+
(1) Ponudnik storitev cestninjenja v računovodskih evidencah zagotavlja jasno razlikovanje med stroški in prihodki, povezanimi z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ter stroški in prihodki, povezanimi z drugimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja v okviru svojega poslovanja.
+
6
+
(2) Podatke o stroških in prihodkih, povezanih z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ponudnik storitev cestninjenja v primeru spora glede pravilnega obračunavanja cestnine zagotovi spravnemu organu oziroma sodišču.
+
7
+
(3) Prepovedano je navzkrižno subvencioniranje med storitvami cestninjenja, ki jih zagotavlja ponudnik storitev cestninjenja, in ostalimi storitvami, ki jih zagotavlja za svoje stranke.
+
1
+
(1) Naloge spravnega organa opravlja ministrstvo.
+
2
+
(2) Spravni organ skrbi za mirno reševanje sporov med izvajalci cestninjenja z območjem EETS in ponudniki EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev EETS z izvajalcem cestninjenja ali se z izvajalcem cestninjenja pogajajo za sklenitev pogodbe o izvajanju storitev EETS.
+
3
+
(3) Spravni organ v primeru zaprosila za mirno rešitev spora med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS, poda svoje mnenje o nediskriminatornosti pogodbenih pogojev, ki jih določi izvajalec cestninjenja v pogodbi s ponudnikom EETS, in ali ponudnik EETS prejema nadomestilo za opravljanje storitev EETS v skladu s 35.b členom tega zakona.
+
1
+
(1) Če se izvajalec cestninjenja z območjem EETS in ponudnik EETS ne moreta sporazumeti glede pogojev pri sklepanju pogodbe ali v postopku pogajanj za opravljanje storitve EETS, lahko za mirno rešitev spora zaprosita spravni organ.
+
2
+
(2) Spravni organ v enem mesecu od prejema vloge za mirno rešitev spora sporoči izvajalcu cestninjenja in ponudniku EETS, ali ima na voljo vse potrebne podatke in dokumente za mirno rešitev spora.
+
3
+
(3) Spravni organ poda mnenje o sporu med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS najpozneje v šestih mesecih po prejemu popolne vloge za mirno rešitev spora.
+
4
+
(4) Spravni organ lahko od izvajalca cestninjenja, ponudnika EETS ali katerega koli drugega pravnega subjekta, povezanega z zagotavljanjem storitve EETS, zahteva podatke, potrebne za mirno rešitev spora iz prvega odstavka tega člena.
+
5
+
(5) V postopku pred spravnim organom se glede razkritja podatkov strankam, zaupnosti podatkov, dopustnosti uporabe dokazov v drugih postopkih, učinkov postopka na zastaralne in prekluzivne roke in uvedbe sodnih in drugih postopkov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih zadevah.
+
6
+
(6) Spravni organ sodeluje s spravnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije in z njimi izmenjuje informacije v zvezi z njihovim delom, načeli delovanja in dobrimi praksami.
+
1
+
(1) Enotna kontaktna pisarna za ponudnike EETS se vzpostavi, če sta vzpostavljeni vsaj dve območji EETS, za kateri sta pristojna različna izvajalca cestninjenja.
+
2
+
(2) Enotna kontaktna pisarna na zahtevo ponudnika EETS olajša in usklajuje prve stike med ponudnikom EETS in izvajalci cestninjenja, pristojnimi za posamezna območja EETS.
+
3
+
(3) Naloge enotne kontaktne pisarne iz prvega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, ki na svoji spletni strani objavi kontaktne podatke in jih na zahtevo posreduje zainteresiranim ponudnikom EETS.
1
−
(1) Za opravljanje nalog in storitev ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izda ali odvzame ministrstvo.
1
+
(1) Za opravljanje nalog in storitev ponudnika EETS je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izda ali odvzame ministrstvo.
2
−
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
2
+
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
3
−
- ne opravlja nobene od nalog upravljavca cestninskih cest in ni do osebe, ki opravlja katero od teh nalog, v razmerju odvisnega ali gospodujočega podjetja v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence;
−
4
·
- biti mora certificirana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
3
·
- biti mora certificirana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
5
−
- v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ji ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja ali v tem roku ni bila izbrisana iz registra ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja v kateri koli državi članici Evropske unije;
4
+
- imeti mora tehnično opremo in izjavo ali certifikat ES, ki potrjuje skladnost komponent interoperabilnosti s specifikacijami;
6
−
- ni v postopku zaradi insolventnosti ali v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ni sklenila prisilne poravnave;
5
+
- biti mora usposobljena za zagotavljanje storitev elektronskega cestninjenja ali na drugih ustreznih področjih (npr. na področju telekomunikacij, navigacijskih sistemov, mobilnih komunikacij);
7
−
- poravnala je vse zapadle obveznosti javnih dajatev;
6
+
- imeti mora vzpostavljen načrt za obvladovanje tveganj, ki se pregleduje vsaki dve leti;
8
−
- v zadnjih dveh letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ne njej, pa tudi ne fizični osebi, ki zastopa to pravno osebo, ni bila pravnomočno izrečena sankcija za prekršek, storjen pri opravljanju gospodarske ali poklicne dejavnosti;
7
+
- imeti mora dober ugled;
9
−
- ta oseba, pa tudi fizična oseba, ki zastopa to pravno osebo, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pri čemer pravne posledice obsodbe še niso prenehale.
8
+
- izkazati mora ustrezno finančno sposobnost.
10
−
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju ministrstvo vpiše ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja iz prvega odstavka 47. člena tega zakona.
9
+
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju ministrstvo vpiše ponudnika EETS v register iz 47. člena tega zakona.
11
·
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ministrstvo odvzame:
10
·
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ministrstvo odvzame:
12
−
- če ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ne izpolnjuje več katerega od pogojev za njegovo pridobitev in ga ne izpolni v dodatnem roku;
11
+
- če ponudnik EETS ne izpolnjuje več katerega od pogojev za njegovo pridobitev in ga ne izpolni v dodatnem roku;
13
·
- če ima neporavnane obveznosti do upravljavca cestninskih cest, od zapadlosti katerih je minilo več kot 30 dni;
12
·
- če ima neporavnane obveznosti do upravljavca cestninskih cest, od zapadlosti katerih je minilo več kot 30 dni;
14
−
- če pri opravljanju nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja ne ravna v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil, in če v roku, določenem v odločbi ministrstva ne uskladi svojega ravnanja s tem zakonom ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.
13
+
- če pri opravljanju nalog ponudnika EETS ne ravna v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil, in če v roku, določenem v odločbi ministrstva ne uskladi svojega ravnanja s tem zakonom ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.
15
−
(5) Ministrstvo najmanj enkrat letno pregleda, ali posamezen ponudnik cestninjenja še izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika, in uvede postopek odvzema dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prejšnjega odstavka.
14
+
(5) Ministrstvo najmanj enkrat letno pregleda, ali posamezen ponudnik EETS še izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika EETS, in uvede postopek odvzema dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prejšnjega odstavka.
16
−
(6) Z dnem izvršljivosti odločbe o odvzemu dovoljenja ministrstvo izbriše ponudnika cestninjenja iz registra ponudnikov cestninjenja iz prvega odstavka 47. člena tega zakona. III. CESTNINJENJE GLEDE NA DOLOČEN ČAS UPORABE CESTNINSKE CESTE
15
+
(6) Z dnem izvršljivosti odločbe o odvzemu dovoljenja ministrstvo izbriše ponudnika EETS iz registra EETS iz 47. člena tega zakona.
+
1
+
(1) Da bi se omogočil tehnični razvoj EETS, lahko izvajalec cestninjenja na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno z elektronskim cestninskim sistemom, skladnim z EETS, začasno dovoli uporabo pilotnih cestninskih sistemov z novimi tehnologijami ali koncepti, ki niso skladni s tem zakonom.
+
2
+
(2) Sodelovanje ponudnikov EETS v pilotnih cestninskih sistemih ni obvezno.
+
3
+
(3) Izvajalec cestninjenja lahko uvede pilotni cestninski sistem, če dobi predhodno dovoljenje Komisije. III. CESTNINJENJE GLEDE NA DOLOČEN ČAS UPORABE CESTNINSKE CESTE
1
·
(1) Cestnina za določen čas se plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za enosledna in dvosledna vozila.
1
·
(1) Cestnina za določen čas se plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za enosledna in dvosledna vozila.
2
−
(2) Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja na podlagi javnega pooblastila vinjete za plačilo cestnine iz prejšnjega odstavka. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada. Vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za posamezno koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: letna vinjeta), šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: polletna vinjeta), en mesec (v nadaljnjem besedilu: mesečna vinjeta) ali sedem zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu: tedenska vinjeta).
2
+
(2) Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja na podlagi javnega pooblastila elektronske vinjete za plačilo cestnine iz prejšnjega odstavka. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada. Elektronske vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za dvanajst zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: letna elektronska vinjeta), šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: polletna elektronska vinjeta), en mesec (v nadaljnjem besedilu: mesečna elektronska vinjeta) ali sedem zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu: tedenska elektronska vinjeta).
3
−
(3) Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo vinjet zlasti naslednje naloge:
3
+
(3) Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo elektronskih vinjet zlasti naslednji nalogi:
4
−
- organizira in zagotavlja pravočasno izdelavo vinjet in njihov prevoz;
4
+
- prodaja ali organizira prodajo elektronskih vinjet;
5
−
- organizira in zagotavlja varovanje vinjet med izdelavo, skladiščenjem in prevozom;
5
+
- obvešča cestninske zavezance o načinu cestninjenja z elektronsko vinjeto, o mestih za nakup elektronske vinjete in o ceni različnih elektronskih vinjet.
6
−
- prodaja ali organizira prodajo vinjet;
6
+
(4) Cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. Če se lahko registrska tablica vozila prenese na drugo vozilo, velja elektronska vinjeta tudi za to vozilo, če je vozilo uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila registrska tablica prenesena.
7
−
- obvešča cestninske zavezance o načinu cestninjenja z vinjeto, o mestih za nakup vinjete in o ceni različnih vinjet.
7
+
(5) Nakup in predpisan način uporabe elektronske vinjete omogočata uporabo vseh cest iz 3. in 4. člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju:
8
−
(4) Cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi vinjeto za ustrezen cestninski razred in veljavno vinjeto na predpisan način nalepi na sprednje vetrobransko steklo vozila. Vlada določi primere, ko se vinjeta zaradi tehničnih značilnosti vozila lahko izjemoma namesti nanj drugače. Vinjeta se lahko uporabi le za eno vozilo in mora biti izdelana tako, da se ob odstranitvi uniči. Vinjeta mora biti nameščena s svojim prvotnim lepilom in je po njeni namestitvi na vozilo neprenosljiva. Prepovedani so posegi, ki spremenijo ali zmanjšajo učinkovitost prvotnega lepila na vinjeti.
8
+
- letna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem mesecu;
9
−
(5) Nakup in predpisan način uporabe vinjete omogoča uporabo vseh cest iz 3. in 4. člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju:
9
+
- polletna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu;
10
−
a) letna vinjeta: v koledarskem letu, ki je označeno na vinjeti, v decembru predhodnega leta in v januarju naslednjega leta;
10
+
- mesečna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu;
11
−
b) polletna vinjeta: od dneva njenega nakupa do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa, ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu;
11
+
- tedenska elektronska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete.
12
−
c) mesečna vinjeta: od dneva njenega nakupa do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu;
12
+
(6) Za enosledna vozila se lahko uporablja letna, polletna ali tedenska elektronska vinjeta, za dvosledna vozila pa letna, mesečna ali tedenska elektronska vinjeta.
13
−
d) tedenska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob nakupu vinjete.
13
+
(7) Cestninski zavezanec lahko kupi elektronsko vinjeto iz petega odstavka tega člena pri upravljavcu cestninskih cest (npr. na njegovem prodajnem mestu ali preko njegove spletne strani) ali na prodajnem mestu pravnega subjekta, s katerim ima upravljavec cestninskih cest sklenjeno posebno pogodbo. Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine.
14
−
(6) Za enosledna vozila se lahko uporablja letna, polletna ali tedenska vinjeta, za dvosledna vozila pa letna, mesečna ali tedenska vinjeta.
14
+
(8) Elektronska vinjeta ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti gibanje ali nahajanje določenega vozila. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena začasna določitev lokacije vozila, če je to potrebno zaradi izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
15
−
(7) Vlada določi obliko, vsebino in druge značilnosti vinjet, podrobneje predpiše način njihove izdaje, namestitve in uporabe ter uredi druga vprašanja cestninjenja z vinjetami.
15
+
(9) Prepovedana je uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen cestninjenja, za druge namene, razen če tako določa zakon.
+
16
+
(10) Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest pri izvajanju cestninskega nadzora potrdi, da z vozilom ni storjena kršitev obveznosti plačila cestnine, se podatki o začasni določitvi lokacije vozila takoj izbrišejo.
+
17
+
(11) Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest samodejno ne potrdi izpolnitve obveznosti plačila cestnine za posamezno vozilo (npr. zaradi vremenskih vplivov, tehničnih ali drugih objektivnih razlogov), lahko upravljavec cestninskih cest hrani podatke o lokaciji vozila najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V tem času upravljavec cestninskih cest osebno preveri, če je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine. Podatki se brišejo takoj po ugotovitvi, da je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine, vendar najkasneje v 20 dneh od njihove pridobitve.
+
18
+
(12) Če upravljavec cestninskih cest s pomočjo nadzornega sistema samodejno ali na podlagi osebne preveritve iz prejšnjega odstavka ugotovi kršitev obveznosti neplačila cestnine, se podatki o lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine. Po poteku roka iz tega odstavka se podatki izbrišejo.
+
19
+
(13) Upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona podrobneje predpiše način izdaje elektronskih vinjet, način uveljavljanja vračila kupnine v primeru odstopa od prodajne pogodbe, postopek v primeru kraje ali uničenja registrske tablice, na katero je vezana elektronska vinjeta, časovno omejitev možnosti vnaprejšnjega nakupa posamezne vrste elektronske vinjete, način uveljavljanja morebitnih popravkov že izdane elektronske vinjete, način preverjanja poteka veljavnosti elektronske vinjete s strani posameznega cestninskega zavezanca in uredi druga vprašanja cestninjenja z elektronskimi vinjetami.
1
−
(1) Cestninski zavezanec lahko zahteva od upravljavca cestninskih cest iz drugega odstavka prejšnjega člena, da mu izda novo (nadomestno) vinjeto za isto obdobje, za katero je veljala izdana in prej nameščena vinjeta:
1
+
(1) Če se vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, odjavi iz evidence registriranih vozil pred potekom njene veljavnosti, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete za čas od dneva, ko je bilo vozilo odjavljeno iz evidence registriranih vozil, do dneva izteka njene veljavnosti.
2
−
- če je zamenjano vetrobransko steklo, na katero je bila nameščena vinjeta,
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lastnik ali imetnik vozila upravičen do sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, če je za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom njene veljavnosti pristojni organ izdal novo registrsko tablico z drugačno označbo (npr. zaradi kraje ali izgube registrske tablice), in sicer za čas od dneva izdaje nove registrske tablice do dneva izteka njene veljavnosti.
3
−
- če je zamenjan del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta,
3
+
(3) Če je za posamezno vozilo Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, izdanih več kompletov registrskih tablic, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo plačila za nakup elektronskih vinjet, vezanih na komplete registrskih tablic, ki presegajo predpisani osnovni komplet registrskih tablic po zakonu, ki ureja motorna vozila.
4
−
- če je bilo vozilo oddano v razgradnjo in na podlagi predpisanega potrdila o uničenju odjavljeno iz evidence registriranih vozil,
4
+
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lastnik ali imetnik vozila ni upravičen do vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, če je elektronska vinjeta vezana na začasno preskusno registrsko tablico vozila.
5
−
- če je bilo vozilo, vetrobransko steklo ali del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta, zamenjan v garancijskem roku.
5
+
(5) Če se lastništvo vozila skupaj z registrsko tablico vozila, na katerega je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, prenese na novega lastnika ali imetnika vozila, prejšnji lastnik ali imetnik vozila ne more uveljavljati pravice do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.
6
−
(2) Cestninski zavezanec mora vlogi za izdajo nove (nadomestne) vinjete priložiti naslednja dokazila:
6
+
(6) Lastnik ali imetnik vozila priloži k vlogi za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete račun ali kopijo računa o nakupu elektronske vinjete, za katero uveljavlja vračilo sorazmernega dela vrednosti. Podatek, da je bilo vozilo, registrirano v Republiki Sloveniji, odjavljeno iz evidence registriranih vozil oziroma da je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom veljavnosti elektronske vinjete izdana nova registrska tablica z drugačno označbo, pridobi upravljavec cestninskih cest neposredno z vpogledom v evidenco registriranih vozil, pri vozilih, registriranih v tuji državi, pa s predložitvijo dokazila lastnika ali imetnika vozila, ki ga je izdal pristojni organ v tej državi. Lastnik ali imetnik vozila dokazilu, sestavljenem v tujem jeziku, predloži tudi overjen prevod v slovenski jezik.
7
−
- kopijo računa za zamenjavo vetrobranskega stekla, ki ga je izdala delavnica, v kateri je bilo popravilo opravljeno, in odstranjeno vinjeto v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka,
7
+
(7) Vlogo za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete lastnik ali imetnik vozila vloži najpozneje v 30 dneh od odjave vozila iz evidence registriranih vozil oziroma od dneva, ko je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, izdana nova registrska tablica z drugačno označbo.
8
−
- kopijo računa za zamenjavo dela enoslednega vozila, ki ga je izdala delavnica, v kateri je bilo popravilo opravljeno, in odstranjeno vinjeto v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka,
8
+
(8) Če upravljavec cestninskih cest zahtevku lastnika ali imetnika vozila za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete ugodi v celoti, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka v zadevi. Upravljavec cestninskih cest pošlje lastniku ali imetniku vozila obvestilo, iz katerega je razviden znesek vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete.
9
−
- odstranjeno vinjeto v primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka. Podatek, da je bilo vozilo, registrirano v Republiki Sloveniji, odjavljeno iz evidence registriranih vozil zaradi razgradnje, pridobi upravljavec cestninskih cest neposredno z vpogledom v evidenco registriranih vozil, pri vozilih, registriranih v tuji državi, pa s predložitvijo dokazila cestninskega zavezanca, ki ga je izdal pristojni organ v tej državi,
9
+
(9) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec cestninskih cest o zahtevku za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete odloči z odločbo, če zahtevku lastnika ali imetnika vozila za vračilo ne ugodi ali ne ugodi v celoti.
10
−
- kopijo dokumenta prodajalca ali delavnice, ki je opravila zamenjavo vozila, vetrobranskega stekla ali dela enoslednega vozila v garancijskem roku in odstranjeno vinjeto v primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
10
+
(10) Za obravnavo vloge za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete je upravljavec cestninskih cest upravičen do nadomestila, ki ga plača lastnik ali imetnik vozila. Lastniku ali imetniku vozila izplača upravljavec cestninskih cest sorazmeren del vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, zmanjšan za nadomestilo, ki ga določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
11
−
(3) Pri odstranjeni vinjeti, razen letni vinjeti, mora biti poleg obdobja razviden tudi rok njene veljavnosti, sicer je treba priložiti račun o njenem nakupu. Razvidna morata biti tudi tip in serijska številka vinjete, sicer je treba priložiti pripadajoči kupon.
11
+
(11) V primerih iz tretjega odstavka tega člena se način vračila plačila za nakup elektronskih vinjet in hramba izdanih računov o njihovem nakupu uredi z internim aktom, ki ga sklenejo upravljavec cestninskih cest, minister, pristojen za notranje zadeve, minister, pristojen za pravosodje, in minister, pristojen za obrambo. IV. POOBLASTILA IN UKREPI NADZORNIH ORGANOV
12
−
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko cestninski zavezanec tudi sam kupi novo (nadomestno) letno vinjeto za enosledno ali dvosledno vozilo ali polletno vinjeto za enosledno vozilo. Cestninski zavezanec z vlogo in dokazili iz drugega odstavka tega člena, ki jim mora priložiti še kupon in račun o nakupu nove (nadomestne) letne ali polletne vinjete, zahteva od upravljavca cestninskih cest povračilo vrednosti nakupa nadomestne vinjete. Do vračila vrednosti letne vinjete je upravičen samo, če njej nadomestno vinjeto kupi pred začetkom veljavnosti letne vinjete za naslednje koledarsko leto. Pri polletni vinjeti, za katero je cestninski zavezanec ob nakupu določil novo obdobje veljavnosti, je upravičen do sorazmernega vračila vrednosti do izteka veljavnosti nadomeščene vinjete.
−
13
−
(5) Kupon in račun o nakupu nove (nadomestne) vinjete iz prejšnjega odstavka upravljavec cestninskih cest vrne cestninskemu zavezancu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi zahtevi do povračila vrednosti nakupa nadomestne vinjete.
−
14
−
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena na podlagi dokazil iz tretje alineje drugega odstavka tega člena zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne vinjete za čas od dneva, ko je bilo vozilo oddano v razgradnjo, do dneva izteka njene veljavnosti.
−
15
−
(7) Vlogo za izdajo nadomestne vinjete ali za povračilo vrednosti nakupa nadomestne letne ali polletne vinjete cestninski zavezanec vloži najpozneje v 30 dneh od izpolnitve pogojev za uveljavljanje upravičenj po tem členu in ob pogoju, da je kupil nadomestno vinjeto za tekoče koledarsko leto pred začetkom veljavnosti letne vinjete za naslednje koledarsko leto. IV. POOBLASTILA IN UKREPI NADZORNIH ORGANOV
−
1
·
(1) Nadzor nad plačevanjem cestnine opravlja na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada.
1
·
(1) Nadzor nad plačevanjem cestnine opravlja na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada.
2
·
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti cestninskega zavezanca glede:
2
·
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti cestninskega zavezanca glede:
3
−
- predpisane uporabe vinjete;
3
+
- predpisane uporabe elektronske vinjete;
4
·
- prevzema in oddaje dokumenta za cestninjenje oziroma plačila cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
4
·
- prevzema in oddaje dokumenta za cestninjenje oziroma plačila cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
5
·
- pravilne namestitve, uporabe in delovanja elektronske naprave za cestninjenje na vozilu pri plačevanju cestnine s tako napravo;
5
·
- pravilne namestitve, uporabe in delovanja elektronske naprave za cestninjenje na vozilu pri plačevanju cestnine s tako napravo;
6
·
- pravilnega prehoda in registracije ob prehodu cestninske postaje ali drugega mesta registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu (v nadaljnjem besedilu: elektronska registracija);
6
·
- pravilnega prehoda in registracije ob prehodu cestninske postaje ali drugega mesta registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu (v nadaljnjem besedilu: elektronska registracija);
7
·
- vseh drugih obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
7
·
- vseh drugih obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
8
−
(3) Nadzor v zvezi z uporabo vinjet iz prejšnjega odstavka opravljata tudi Policija in Finančna uprava Republike Slovenije.
8
+
(3) Nadzor v zvezi z uporabo elektronskih vinjet iz prejšnjega odstavka opravljata tudi Policija in Finančna uprava Republike Slovenije.
9
−
(4) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka imajo policisti in uradne osebe Finančne uprave Republike Slovenije poleg svojih pooblastil tudi pooblastila iz druge, tretje, devete, desete, enajste, trinajste in petnajste alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 41. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na fizično preverjanje predpisane namestitve, veljavnosti in uporabe vinjet.
9
+
(4) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka imajo policisti in uradne osebe Finančne uprave Republike Slovenije poleg svojih pooblastil tudi pooblastila iz druge, tretje, četrte, desete, enajste, štirinajste, petnajste, šestnajste, sedemnajste, devetnajste, dvajsete, enaindvajsete, dvaindvajsete, triindvajsete in štiriindvajsete alineje četrtega odstavka 41. člena tega zakona.
1
·
(1) Pri opravljanju nadzora nad plačevanjem cestnine ima upravljavec cestninskih cest pooblastilo slikovno snemati vozila na katerem koli delu cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta zaradi ugotavljanja pravilnosti cestninjenja, prepoznave registrske označbe vozila in samega vozila, če je to potrebno za ugotavljanje glede konkretnega vozila.
1
·
(1) Pri opravljanju nadzora nad plačevanjem cestnine ima upravljavec cestninskih cest pooblastilo slikovno snemati vozila na katerem koli delu cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta zaradi ugotavljanja pravilnosti cestninjenja, prepoznave registrske označbe vozila in samega vozila, če je to potrebno za ugotavljanje glede konkretnega vozila.
2
−
(2) Cestninski nadzorniki imajo pri opravljanju nadzora nad določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi naslednja pooblastila:
2
+
(2) Zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta upravljavec cestninske ceste uporablja tehnična sredstva za samodejno optično prepoznavo registrskih tablic.
+
3
+
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se o nadzorovanem vozilu preverijo slikovni posnetek vozila in registrske tablice vozila, s katerega so razvidni vrsta, tip in registrska številka tehničnega sredstva, kraj, datum, čas slikovnega posnetka in zapis registrske označbe vozila z državo registracije vozila.
+
4
+
(4) Cestninski nadzorniki imajo pri opravljanju nadzora nad določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi naslednja pooblastila:
3
·
- preprečiti cestninskemu zavezancu prehod cestninske postaje brez prevzema dokumenta za plačilo cestnine na cestninski postaji oziroma brez plačila cestnine ali elektronske registracije tega prehoda;
5
·
- preprečiti cestninskemu zavezancu prehod cestninske postaje brez prevzema dokumenta za plačilo cestnine na cestninski postaji oziroma brez plačila cestnine ali elektronske registracije tega prehoda;
4
·
- ustaviti vozilo cestninskega zavezanca z dajanjem predpisanih znakov v skladu s predpisom, ki ureja znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa, ter na način in po postopku, ki ju predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve;
6
·
- ustaviti vozilo cestninskega zavezanca z dajanjem predpisanih znakov v skladu s predpisom, ki ureja znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa, ter na način in po postopku, ki ju predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve;
5
−
- ugotavljati predpisano namestitev in uporabo vinjete;
7
+
- ustaviti vozilo cestninskega zavezanca zunaj cestninske ceste, če je prekršek v zvezi z neplačilom cestnine zaznan na cestninski cesti;
+
8
+
- ugotavljati predpisano uporabo elektronske vinjete;
6
·
- ugotavljati višino vozila z merjenjem njegove višine nad prvo osjo in preverjanjem tlaka v pnevmatikah glede na tip vozila cestninskega zavezanca;
9
·
- ugotavljati višino vozila z merjenjem njegove višine nad prvo osjo in preverjanjem tlaka v pnevmatikah glede na tip vozila cestninskega zavezanca;
7
·
- odvzeti napravo za motenje v primeru iz osmega odstavka 27. člena tega zakona;
10
·
- odvzeti napravo za motenje v primeru iz osmega odstavka 27. člena tega zakona;
8
·
- ugotavljati predpisano namestitev, uporabo in delovanje elektronske naprave za cestninjenje na vozilu;
11
·
- ugotavljati predpisano namestitev, uporabo in delovanje elektronske naprave za cestninjenje na vozilu;
9
·
- ugotavljati pravilnost elektronske registracije pri plačevanju z elektronsko napravo za cestninjenje v vozilu;
12
·
- ugotavljati pravilnost elektronske registracije pri plačevanju z elektronsko napravo za cestninjenje v vozilu;
10
·
- ugotavljati plačilo cestnine na podlagi izdanega računa ali potrdila o plačilu cestnine;
13
·
- ugotavljati plačilo cestnine na podlagi izdanega računa ali potrdila o plačilu cestnine;
11
·
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti cestninskega zavezanca in njegovega prebivališča;
14
·
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti cestninskega zavezanca in njegovega prebivališča;
12
·
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled prometno dovoljenje, dokumente o vozilu (npr. izjava o skladnosti vozila), prevozne listine ali drug dokument, ki spremlja blago;
15
·
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled prometno dovoljenje, dokumente o vozilu (npr. izjava o skladnosti vozila), prevozne listine ali drug dokument, ki spremlja blago;
13
−
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled potrdilo upravljavca cestninskih cest in veljavno vinjeto, če te v skladu s predpisi ni treba namestiti na vetrobransko steklo vozila, zadnji dokument za cestninjenje oziroma dokazilo o plačilu cestnine;
16
+
- odrediti cestninskemu zavezancu, da v primeru suma storitve prekrška v zvezi z neplačilom cestnine dovoli pregled podatkov iz tahografa oziroma izroči na vpogled tahografske vložke ali izpis iz tahografa;
+
17
+
- začasno zaseči tahografski vložek ali izpis iz tahografa kot dokazilo v postopku ali v isti namen opraviti prepis podatkov iz tahografa; o začasnem zasegu se cestninskemu zavezancu izda potrdilo;
+
18
+
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled potrdilo o upravičenosti vožnje brez plačila cestnine v primeru iz petega in šestega odstavka 9. člena tega zakona;
+
19
+
- odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled zadnji dokument za cestninjenje oziroma dokazilo o plačilu cestnine;
14
·
- izločiti iz prometa vozilo v primeru iz drugega odstavka 42. člena tega zakona;
20
·
- izločiti iz prometa vozilo v primeru iz drugega odstavka 42. člena tega zakona;
15
·
- odrediti cestninskemu zavezancu, da zaradi izvedbe postopka zapelje vozilo do najbližjega počivališča ali druge primerne prometne površine na cestninski cesti ali zunaj nje;
21
·
- odrediti cestninskemu zavezancu, da zaradi izvedbe postopka zapelje vozilo do najbližjega počivališča ali druge primerne prometne površine na cestninski cesti ali zunaj nje;
16
−
- na vozilo namestiti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo z njim po cestninski cesti do plačila celotnega zneska neplačane cestnine oziroma nakupa in namestitve vinjete ter plačila stroškov namestitve, odstranitve oziroma poškodovanja tehnične naprave, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca;
22
+
- na vozilo namestiti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo z njim po cestninski cesti do plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine oziroma nakupa elektronske vinjete ter plačila stroškov namestitve, odstranitve oziroma poškodovanja tehnične naprave, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca;
17
−
- prepovedati cestninskemu zavezancu in potnikom izstop iz vozila med izvajanjem postopka.
23
+
- odrediti spremljevalcu voznika, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti spremljevalca voznika in njegovega prebivališča;
18
−
(3) Pri opravljanju cestninskega nadzora lahko cestninski nadzornik fizično preveri predpisano namestitev, veljavnost in uporabo vinjete ali elektronske naprave za cestninjenje ter odstrani napravo, ki onemogoča delovanje ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja. Cestninski nadzornik se mora izogniti posegu v delu vozila, ki predstavlja bivalni prostor s pričakovano zasebnostjo.
24
+
- odrediti učitelju vožnje, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti učitelja vožnje in njegovega prebivališča ter evidenčni karton vožnje kandidata za voznika, ki ga poučuje;
19
−
(4) Cestninski zavezanec, ki meni, da je cestninski nadzornik prekoračil pooblastila iz drugega odstavka tega člena, se lahko v osmih dneh od domnevne kršitve pritoži komisiji, ki jo imenuje minister ter jo sestavljajo predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, predstavnik upravljavca cestninskih cest in dva predstavnika ministrstva.
25
+
- odrediti osebi, ki vozi vozilo v cestnem prometu v spremstvu spremljevalca voznika, da izroči na vpogled dokument za ugotovitev njene istovetnosti in njenega prebivališča, evidenčni karton vožnje in veljavno zdravniško spričevalo;
20
−
(5) Komisija iz prejšnjega odstavka pritožbo prouči ter o svojih ugotovitvah ter ukrepih v 30 delovnih dneh pisno obvesti pritožnika. Če komisija ugotovi, da je pritožba neutemeljena, jo zavrne. Če komisija ugotovi, da je pritožba cestninskega zavezanca utemeljena, lahko glede na težo kršitve predlaga upravljavcu cestninskih cest, ki je pooblastilo izdal, odvzem pooblastila cestninskemu nadzorniku ali uvedbo disciplinskega postopka zoper njega.
26
+
- odrediti kandidatu za voznika, da izroči na vpogled dokument za ugotovitev njegove istovetnosti in njegovega prebivališča ter veljavno zdravniško spričevalo;
21
−
(6) Upravljavec cestninskih cest lahko slikovne posnetke iz prvega odstavka tega člena hrani največ 20 dni od njihove pridobitve. Če je uveden postopek zaradi prekrška v zvezi s plačilom cestnine ali postopek, ki vključuje izvrševanje zahteve ali predloga za zakonito posredovanje slikovnih posnetkov, upravljavec cestninskih cest hrani posnetke do zaključka postopka. Po poteku roka iz prvega stavka tega odstavka oziroma prenehanju razlogov za hrambo slikovnih posnetkov, se slikovni posnetki izbrišejo. Za opravljanje finančnega nadzora upravljavec cestninskih cest zagotovi Finančni upravi Republike Slovenije v roku hrambe neposredni dostop do slikovnih posnetkov.
27
+
- prepovedati cestninskemu zavezancu in potnikom izstop iz vozila med izvajanjem postopka;
22
−
(7) Upravljavec cestninskih cest in cestninski nadzorniki morajo pooblastila v zvezi z nadzorom nad plačevanjem cestnine izvajati v najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora, in tako, da čim manj posegajo v pravice cestninskega zavezanca in potnikov v vozilu ter njihovo zasebnost.
28
+
- odrediti potniku, ki med izvajanjem postopka ne upošteva prepovedi izstopa iz vozila, da izroči na vpogled dokument za ugotovitev njegove istovetnosti in njegovega prebivališča.
+
29
+
(5) Pri opravljanju cestninskega nadzora lahko cestninski nadzornik v vozilu cestninskega zavezanca fizično preveri predpisano namestitev elektronske naprave za cestninjenje ter odstrani napravo, ki onemogoča delovanje ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja. Cestninski nadzornik se mora izogniti posegu v delu vozila, ki predstavlja bivalni prostor s pričakovano zasebnostjo.
+
30
+
(6) Cestninski zavezanec, ki meni, da je cestninski nadzornik prekoračil pooblastila iz drugega odstavka tega člena, lahko v osmih dneh od domnevne kršitve vloži pritožbo pri upravljavcu cestninskih cest. Upravljavec cestninskih cest pritožbo posreduje komisiji, ki jo imenuje minister ter jo sestavljajo predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, predstavnik upravljavca cestninskih cest in dva predstavnika ministrstva.
+
31
+
(7) Komisija iz prejšnjega odstavka pritožbo prouči ter o svojih ugotovitvah ter ukrepih v 30 delovnih dneh pisno obvesti pritožnika. Če komisija ugotovi, da je pritožba neutemeljena, jo zavrne. Če komisija ugotovi, da je pritožba cestninskega zavezanca utemeljena, lahko glede na težo kršitve predlaga upravljavcu cestninskih cest, ki je pooblastilo izdal, odvzem pooblastila cestninskemu nadzorniku ali uvedbo disciplinskega postopka zoper njega.
+
32
+
(8) Upravljavec cestninskih cest lahko slikovne posnetke iz prvega odstavka tega člena hrani največ 20 dni od njihove pridobitve. Če je uveden postopek zaradi prekrška v zvezi s plačilom cestnine ali postopek, ki vključuje izvrševanje zahteve ali predloga za zakonito posredovanje slikovnih posnetkov, upravljavec cestninskih cest hrani posnetke do zaključka postopka. Po poteku roka iz prvega stavka tega odstavka oziroma prenehanju razlogov za hrambo slikovnih posnetkov, se slikovni posnetki izbrišejo. Za opravljanje finančnega nadzora upravljavec cestninskih cest zagotovi Finančni upravi Republike Slovenije v roku hrambe neposredni dostop do slikovnih posnetkov.
+
33
+
(9) Upravljavec cestninskih cest in cestninski nadzorniki morajo pooblastila v zvezi z nadzorom nad plačevanjem cestnine izvajati v najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora, in tako, da čim manj posegajo v pravice cestninskega zavezanca in potnikov v vozilu ter njihovo zasebnost.
1
·
(1) Cestninski zavezanec mora za uporabo cestninske ceste izpolnjevati naslednje obveznosti:
1
·
(1) Cestninski zavezanec mora za uporabo cestninske ceste izpolnjevati naslednje obveznosti:
2
−
- na vozilo na predpisan način namestiti veljavno vinjeto;
2
+
- uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred;
3
·
- na vozilo namestiti delujočo elektronsko napravo za cestninjenje, ko je to potrebno v skladu s predpisi;
3
·
- na vozilo namestiti delujočo elektronsko napravo za cestninjenje, ko je to potrebno v skladu s predpisi;
4
·
- prevzeti dokument za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
4
·
- prevzeti dokument za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
5
·
- oddati oziroma predložiti zadnji veljavni dokument, s katerim je vstopil v zaprti sistem cestninjenja;
5
·
- oddati oziroma predložiti zadnji veljavni dokument, s katerim je vstopil v zaprti sistem cestninjenja;
6
·
- v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu izvesti elektronsko registracijo z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem vstopu v ta sistem;
6
·
- v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu izvesti elektronsko registracijo z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem vstopu v ta sistem;
7
·
- plačati cestnino na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
7
·
- plačati cestnino na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
8
−
- izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi;
8
+
- izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi;
9
−
- prevoziti cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ali z delujočo oziroma pravilno delujočo napravo;
9
+
- prevoziti cestninsko postajo, točko cestninjenja ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ali z delujočo oziroma pravilno delujočo napravo;
10
·
- zagotoviti, da pri sebi, v oziroma na vozilu nima naprave, ki bi motila pravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja;
10
·
- zagotoviti, da pri sebi, v oziroma na vozilu nima naprave, ki bi motila pravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja;
11
−
- prevoziti cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ustreznega cestninskega in emisijskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki je enaka zapisu na elektronski napravi.
11
+
- voziti po cestninski cesti in prevoziti cestninsko postajo, točko cestninjenja ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ustreznega cestninskega in emisijskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki je enaka zapisu na elektronski napravi;
12
−
(2) Če cestninski zavezanec med vožnjo po cestninski cesti ne izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedenih obveznosti, cestninski nadzornik izloči njegovo vozilo iz prometa.
12
+
- po pridobitvi OBU naprave le to imeti ves čas uporabe cestninske ceste nameščeno na vozilu.
13
−
(3) Izločitev vozila iz prejšnjega odstavka traja do nakupa vinjete in njene predpisane namestitve na vozilo ali do plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine ter do plačila celotnega zneska neplačane cestnine za obravnavano vozilo in z njim povezano OBU napravo, pri čemer cestninski nadzornik cestninskega zavezanca izloči iz prometa na kraju, kjer mu je omogočeno plačilo cestnine ali nakup vinjete.
13
+
(2) Če cestninski zavezanec med uporabo cestninske ceste ne izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedenih obveznosti, cestninski nadzornik izloči njegovo vozilo iz prometa in mu prepove nadaljnjo uporabo cestninske ceste.
14
−
(4) Ne glede na prejšnji odstavek traja izločitev vozila, za katero ne velja omejitev prometa po odredbi, ki ureja omejitev prometa na cestah v Republiki Sloveniji, le do plačila cestnine, ki ni bila plačana za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine. V tem primeru cestninski zavezanec plača tudi cestnino do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob izločitvi.
14
+
(3) Izločitev vozila in prepoved nadaljnje uporabe cestninske ceste iz prejšnjega odstavka trajata do nakupa elektronske vinjete ali do plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine. Vozilo cestninskega zavezanca se izloči iz prometa na primernem kraju na cestninski cesti, kjer je cestninskemu zavezancu omogočeno plačilo cestnine ali nakup elektronske vinjete. Če takšnega kraja na cestninski cesti ni, se vozilo cestninskega zavezanca izloči iz prometa na prvem primernem kraju zunaj cestninske ceste.
15
−
(5) Cestninski zavezanec, za katerega velja izjema iz prejšnjega odstavka, mora pred naslednjim vstopom na cestninsko cesto plačati celotni znesek neplačane cestnine. Če ne ravna v skladu s prejšnjim stavkom, se za izločitev vozila uporablja tretji odstavek tega člena.
15
+
(4) Če cestninski zavezanec noče plačati celotnega zneska neplačane cestnine ali odkloni nakup elektronske vinjete za nadaljevanje vožnje po cestninski cesti, mu cestninski nadzornik na vozilo lahko namesti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo. Cestninski zavezanec mora vozilo pred namestitvijo te naprave parkirati na mestu, ki ga določi cestninski nadzornik. Tehnična naprava se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu elektronske vinjete na vozilo ter po plačilu stroškov svoje namestitve, odstranitve ali poškodovanja, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca, vendar najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve naprave. Stroške njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja plača cestninski zavezanec. Vlada natančneje določi način in postopek njene namestitve in odstranitve ter višino stroškov njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja.
16
−
(6) Če cestninski zavezanec noče plačati celotnega zneska neplačane cestnine ali odkloni nakup vinjete za nadaljevanje vožnje po cestninski cesti, mu cestninski nadzornik na vozilo lahko namesti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo. Cestninski zavezanec mora vozilo pred namestitvijo te naprave parkirati na mestu, ki ga določi cestninski nadzornik. Tehnična naprava se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu in namestitvi vinjete na vozilo ter po plačilu stroškov svoje namestitve, odstranitve ali poškodovanja, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca, vendar najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve naprave. Stroške njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja plača cestninski zavezanec. Vlada natančneje določi način in postopek njene namestitve in odstranitve ter višino stroškov njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja.
16
+
(5) Ne glede na prejšnji odstavek cestninski nadzornik ob odsotnosti cestninskega zavezanca namesti na njegovo vozilo tehnično napravo, ki preprečuje vožnjo po cestninski cesti, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da za uporabo cestninske ceste ni plačana cestnina ali kupljena veljavna elektronska vinjeta. V tem primeru cestninski nadzornik na steklo voznikovih vrat oziroma na vetrobransko steklo pred voznikovim sedežem ali drugo primerno in dobro vidno mesto na vozilu prilepi pisno obvestilo za cestninskega zavezanca, da je na vozilu nameščena tehnična naprava, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo. S tem obvestilom je cestninski zavezanec obveščen o postopku odstranitve tehnične naprave, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo, in o plačilu stroškov njene namestitve in odstranitve.
17
−
(7) O izločitvi vozila iz prometa ali namestitvi tehnične naprave iz prejšnjega odstavka izda cestninski nadzornik cestninskemu zavezancu potrdilo.
17
+
(6) O prepovedi uporabe cestninske ceste ali namestitvi tehnične naprave iz prejšnjega odstavka izda cestninski nadzornik cestninskemu zavezancu potrdilo.
1
−
(1) Če je prekršek iz tega zakona storjen z vozilom, vendar ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
1
+
(1) Če je prekršek iz tega zakona storjen z vozilom, vendar ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
2
−
(2) Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njena oziroma njegova odgovorna oseba.
2
+
(2) Če je lastnik ali imetnik vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njena oziroma njegova odgovorna oseba.
+
3
+
(3) Pri poučevanju vožnje in na vozniškem izpitu je učitelj vožnje odgovoren za prekršek v zvezi z neplačilom cestnine, ki ga je pri vožnji po cestninski cesti storil kandidat za voznika.
+
4
+
(4) Pri spremljanju osebe, ki vozi vozilo v cestnem prometu in še ni opravila praktičnega dela vozniškega izpita, je spremljevalec voznika odgovoren za prekršek v zvezi z neplačilom cestnine, ki ga je pri vožnji po cestninski cesti storila ta oseba.
1
·
(1) Cestninski zavezanec in potniki v vozilu se morajo ravnati po znakih, ukazih ali odredbah pooblaščenih uradnih oseb pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
1
·
(1) Cestninski zavezanec in potniki v vozilu se morajo ravnati po znakih, ukazih ali odredbah pooblaščenih uradnih oseb pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
2
−
(2) Cestninski zavezanec mora upoštevati odredbo pooblaščene uradne osebe o izločitvi iz prometa.
2
+
(2) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne osebe, razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.
+
3
+
(3) Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana pisna oblika, se dajejo ustno.
1
−
(1) Policija in Finančna uprava Republike Slovenije sta prekrškovna organa za prekrške iz petega in šestega odstavka 49. člena ter petega odstavka 50. člena tega zakona.
1
+
(1) Policija in Finančna uprava Republike Slovenije sta prekrškovna organa za prekrške iz 50.a in 50.b člena tega zakona.
2
−
(2) Cestninski nadzorniki so prekrškovni organ za prekrške iz 49. in 50. člena tega zakona.
2
+
(2) Cestninski nadzorniki so prekrškovni organ za prekrške iz 49., 50., 50.a in 50.b člena tega zakona.
3
·
(3) Inšpektorat, pristojen za državne ceste, je prekrškovni organ za prekrške iz 48. člena tega zakona. V. EVIDENCE
3
·
(3) Inšpektorat, pristojen za državne ceste, je prekrškovni organ za prekrške iz 48. člena tega zakona. V. EVIDENCE
1
−
(1) Upravljavec cestninskih cest v zvezi s cestninjenjem vozil nad 3.500 kg NDM, zato da zagotovi pravilno in celovito cestninjenje glede na prevoženo razdaljo, pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke:
1
+
(1) Upravljavec cestninskih cest v zvezi s cestninjenjem vozil vodi in vzdržuje naslednje evidence:
2
−
1. v zvezi s cestninjenjem z ustavljanjem:
2
+
- evidenca točkovnih kart;
3
−
- ime in priimek cestninskega zavezanca oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, matična in davčna številka pravne osebe;
3
+
- evidenca registriranih uporabnikov cestninjenja v prostem prometnem toku;
4
−
- identifikacijska oznaka cestninskega zavezanca v sistemu cestninjenja z ustavljanjem vozila;
4
+
- evidenca prodanih elektronskih vinjet;
5
−
- identifikacijska oznaka elektronske naprave za cestninjenje na vozilu;
5
+
- evidenca registrskih označb vozil, oproščenih plačila cestnine;
6
−
- podatki o vozilu ali vozilih, za katere je zavezan plačati cestnino;
6
+
- evidenca izmerjenih vozil z višino manj kot 1,3 metra nad prvo osjo;
7
−
- podatki o izdanih računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
7
+
- evidenca optično zaznanih registrskih označb vozil, za katera ni samodejno potrjena skladnost cestninjenja;
8
−
- slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
8
+
- evidenca registrskih označb vozil z neplačano cestnino;
9
−
- podatke o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, ter podatki o stanju dobroimetja na elektronski napravi za cestninjenje);
9
+
- evidenca prekrškov.
10
−
2. v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku:
10
+
(2) V evidencah iz prejšnjega odstavka se smejo obdelovati naslednji podatki:
11
−
- ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, matična in davčna številka pravne osebe;
11
+
1. evidenca točkovnih kart:
12
−
- podatke o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, in o stanju dobroimetja na elektronski napravi za cestninjenje);
12
+
- registrska označba vozila;
+
13
+
- datum nakupa;
+
14
+
- število veljavnih točk;
+
15
+
2. evidenca registriranih uporabnikov cestninjenja v prostem prometnem toku:
+
16
+
- ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma ime firme, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, stalni ali začasni naslov v tujini oziroma sedež, matična in davčna številka pravne osebe;
+
17
+
- podatki o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, in o stanju dobroimetja na elektronski napravi za cestninjenje);
13
·
- identifikacijska oznaka OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega cestninjenja;
18
·
- identifikacijska oznaka OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega cestninjenja;
14
·
- podatki o vključitvi OBU naprave ali naprav v elektronski sistem cestninjenja;
19
·
- podatki o vključitvi OBU naprave ali naprav v elektronski sistem cestninjenja;
15
·
- podatki o prevoženi razdalji po cestninski cesti z vozilom uporabnika elektronskega cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
20
·
- podatki o prevoženi razdalji po cestninski cesti z vozilom uporabnika elektronskega cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
16
·
- registrska označba vozila, na katero je OBU naprava nameščena;
21
·
- registrska označba vozila, na katero je OBU naprava nameščena;
+
22
+
- podatki o vnesenem številu osi vozila ali skupine vozil v OBU napravo pri prehodu cestninske točke;
17
·
- podatki o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, različica in izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki, potrebni za razvrstitev vozila v cestninski razred);
23
·
- podatki o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, različica in izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki, potrebni za razvrstitev vozila v cestninski razred);
18
·
- slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
24
·
- slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
19
·
- podatki o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
25
·
- podatki o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
20
−
- podatki o ponudniku evropskega elektronskega cestninjenja, s katerim ima cestninski zavezanec sklenjeno pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja.
26
+
- podatki o ponudniku EETS, s katerim ima cestninski zavezanec sklenjeno pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja;
21
−
(2) Za opravljanje nadzora nad cestninjenjem in izvedbo postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke o kršitelju:
27
+
3. evidenca prodanih elektronskih vinjet:
22
−
- ime in priimek,
28
+
- registrska označba vozila in država registracije vozila;
23
−
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
29
+
- cestninski razred vozila;
24
−
- EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke,
30
+
- vrsta elektronske vinjete in obdobje veljavnosti;
25
−
- državljanstvo,
31
+
- identifikacijska oznaka elektronske vinjete;
26
−
- zaposlitev odgovorne osebe pravne osebe,
32
+
- ime in priimek kupca elektronske vinjete oziroma ime firme, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, elektronski naslov, telefonska številka, matična in davčna številka pravne osebe;
+
33
+
4. evidenca registrskih označb vozil, oproščenih plačila cestnine:
+
34
+
- registrska označba vozila in država registracije vozila;
+
35
+
- obdobje veljavnosti oprostitve plačila cestnine;
+
36
+
- geografska opredelitev območja oziroma relacije veljavnosti oprostitve plačila cestnine za registrsko označbo;
+
37
+
- razlog oprostitve plačila cestnine;
+
38
+
- cestninski razred vozila;
+
39
+
5. evidenca izmerjenih vozil z višino manj kot 1,3 metra nad prvo osjo:
+
40
+
- registrska označba vozila in država registracije vozila;
+
41
+
- številka homologacije;
+
42
+
- VIN številka;
+
43
+
- številka in datum potrdila upravljavca cestninskih cest;
+
44
+
6. evidenca optično zaznanih registrskih označb vozil, za katera ni samodejno potrjena skladnost cestninjenja:
+
45
+
- identifikacijski podatki slikovnega posnetka vozila (datum, ura in kraj, številka dogodka);
+
46
+
- slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
+
47
+
- registrska označba vozila in država registracije vozila;
+
48
+
- identifikacijska oznaka naprave za nadzor cestninjenja in cestninskega nadzornika;
+
49
+
7. evidenca registrskih označb vozil z neplačano cestnino:
+
50
+
- registrska označba vozila in država registracije vozila;
+
51
+
- datum, ura in kraj zaznave neplačila cestnine;
+
52
+
8. evidenca prekrškov:
+
53
+
- registrska označba vozila in država registracije vozila;
+
54
+
- identifikacijski podatki slikovnega posnetka vozila (datum, ura in kraj, številka dogodka);
+
55
+
- slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
+
56
+
- datum in čas prekrška;
+
57
+
- cestninski razred vozila;
+
58
+
- podatki o neveljavni elektronski vinjeti;
+
59
+
- podatki o prebranih nastavljivih podatkih OBU naprave;
+
60
+
- podatki o zapisanih podatkih na OBU napravi;
+
61
+
- identifikacijska oznaka cestninskega nadzornika.
+
62
+
(3) Za opravljanje nadzora nad cestninjenjem, zagotovitve cestninjenja in izvedbo postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke o kršitelju:
+
63
+
- ime in priimek;
+
64
+
- naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov tujini;
+
65
+
- EMŠO, če je fizična oseba tujec, ki v Republiki Sloveniji nima EMŠO, pa podatek o datumu, kraju in državi rojstva;
+
66
+
- državljanstvo;
+
67
+
- zaposlitev odgovorne osebe pravne osebe;
27
·
- ime, sedež in matična številka pravne osebe.
68
·
- ime, sedež in matična številka pravne osebe.
28
−
(3) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov in podatka o davčni številki cestninskega zavezanca upravljavec cestninskih cest ravna v skladu z določbami zakonov, ki urejata varstvo osebnih podatkov in davčni postopek.
69
+
(4) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov in podatka o davčni številki cestninskega zavezanca upravljavec cestninskih cest ravna v skladu z določbami zakonov, ki urejata varstvo osebnih podatkov in davčni postopek.
29
−
(4) Zaradi zagotovitve cestninjenja, opravljanja nadzora nad njim in izvedbe postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobi podatke iz registra prebivalstva, evidence registriranih vozil in Poslovnega registra Slovenije o zastopnikih pravnih oseb.
70
+
(5) Zaradi zagotovitve cestninjenja, opravljanja nadzora nad njim in izvedbe postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobi podatke iz registra prebivalstva, evidence registriranih vozil in Poslovnega registra Slovenije o zastopnikih pravnih oseb.
30
−
(5) Podatke iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena upravljavec cestninskih cest obdeluje do plačila zapadle cestnine ali do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti cestninskega zavezanca iz cestninjenja. Po izpolnitvi teh obveznosti upravljavec cestninskih cest podatke iz evidence izbriše.
71
+
(6) Zaradi opravljanja nadzora nad cestninjenjem vozil do 3.500 kg NDM, zagotovitve njihovega cestninjenja in izvedbe postopka o prekršku Policija in Finančna uprava Republike Slovenije pridobita podatke iz evidence iz 3., 4., 5., 7. in 8. točke drugega odstavka in tretjega odstavka tega člena.
31
−
(6) Podatke iz drugega odstavka tega člena lahko upravljavec cestninskih cest obdeluje v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje osem let od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega stavka se podatki iz evidence izbrišejo.
−
+
1
+
(1) Podatke iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani 30 dni od dneva izdaja točkovne karte.
+
2
+
(2) Podatke iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani do plačila zapadle cestnine ali do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti cestninskega zavezanca iz cestninjenja. Po izpolnitvi teh obveznosti upravljavec cestninskih cest podatke iz te evidence izbriše.
+
3
+
(3) Podatke iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani dve leti od poteka veljavnosti elektronskih vinjet. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru prodaje elektronske vinjete preko spletne strani upravljavca cestninskih cest podatek o IP naslovu naprave, s katere je bil opravljen nakup, zbriše v 30 dneh od prodaje elektronske vinjete.
+
4
+
(4) Podatke iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani 20 dni po poteku veljavnosti oprostitve plačila.
+
5
+
(5) Podatke iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani 10 let od izdaje potrdila.
+
6
+
(6) Podatke iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani do samodejne ali osebne potrditve skladnosti cestninjenja, vendar najdlje 20 dni od njihove pridobitve. Po potrditvi skladnosti cestninjenja upravljavec cestninskih cest podatke iz te evidence takoj izbriše.
+
7
+
(7) Zaradi identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila upravljavec cestninskih cest podatke iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena hrani do plačila cestnine oziroma do zaključka postopka o prekršku.
+
8
+
(8) Podatke iz 8. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani do uvedbe postopka o prekršku, vendar najdlje 20 dni od njihove pridobitve.
+
9
+
(9) Podatke iz tretjega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje osem let od njihove pridobitve.
+
10
+
(10) Upravljavec cestninskih cest lahko na podlagi predhodne privolitve kupca elektronske vinjete za namen obveščanja kupca o uspešno izvedenem nakupu elektronske vinjete, o potrditvi spremembe in o poteku veljavnosti elektronske vinjete obdeluje njegovo osebno ime, elektronski naslov in telefonsko številko kupca. Podatki se hranijo do poteka veljavnosti elektronske vinjete oziroma do preklica privolitve.
+
11
+
(11) Podatki, ki se iz evidenc iz prejšnjega člena ne zbrišejo, se po poteku rokov hrambe podatkov, določenih v tem členu, nepovratno anonimizirajo.
+
1
+
(1) Zaradi zagotovitve cestninjenja in opravljanja nadzora nad njim sme upravljavec cestninskih cest podatek o registrski označbi vozila in državi registracije vozila, ki uporablja cestninsko cesto, avtomatizirano preverjati s podatki o registrskih označbah in državah registracije v evidencah iz 46. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Upravljavec cestninskih cest sme za potrditev pravilnosti cestninjenja za posamezno cestninjeno vozilo na podlagi podatka o registrski označbi vozila in države registracije vozila iz evidence registriranih vozil prek elektronske izmenjave pridobiti naslednje podatke o vozilu:
+
3
+
- status vozila;
+
4
+
- kategorija vozila, nadgradnja, dodatna nadgradnja;
+
5
+
- znamka;
+
6
+
- komercialna oznaka vozila;
+
7
+
- leto izdelave ali leto prve registracije;
+
8
+
- barva vozila;
+
9
+
- sedeži ali stojišča;
+
10
+
- vrsta vozila;
+
11
+
- oblika karoserije;
+
12
+
- masa ali največja tehnično dovoljena masa.
1
−
(1) Ministrstvo vodi in upravlja register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji, v katerem so najmanj naslednji podatki o posameznem ponudniku:
1
+
(1) Ministrstvo vodi in upravlja elektronski register, v katerem so glede območij EETS v Republiki Sloveniji naslednji podatki:
2
−
- firma in sedež ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja;
2
+
- podatki o izvajalcih cestninjenja;
3
−
- podatki o vpisu in izbrisu iz registra;
3
+
- podatki o uporabljenih tehnologijah za cestninjenje;
4
−
- podatki o dovoljenju za opravljanje nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja in morebitnem odvzemu dovoljenja;
4
+
- podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
5
−
- podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
5
+
- izjava o območju EETS;
6
−
- podatki o tem, za katere cestninske ceste zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
6
+
- podatki o ponudnikih EETS, ki imajo sklenjene pogodbe z izvajalci cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS v Republiki Sloveniji.
7
−
- podatki o tem, katere OBU naprave zagotavlja, in o tipu identifikacijskih številk teh naprav.
7
+
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka so v registru tudi podatki o ponudnikih EETS, ki so za opravljanje nalog in storitev ponudnika EETS pridobili dovoljenje ministrstva iz 36. člena tega zakona, in podatki o enotni kontaktni pisarni iz 35.f člena tega zakona, vključno s kontaktnim elektronskim naslovom in telefonsko številko.
8
−
(2) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ministrstvu nemudoma sporoči vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
8
+
(3) Podatki o območju EETS obsegajo zlasti naslednje podatke:
9
−
(3) Ministrstvo vodi in upravlja register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim cestninjenjem v Republiki Sloveniji, v katerem so podatki o posamezni cestninski ureditvi, pri kateri je zagotovljeno evropsko elektronsko cestninjenje, zlasti pa:
−
10
·
- temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
9
·
- temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
11
−
- geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na katere se cestninska ureditev nanaša;
10
+
- geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na katere se nanaša cestninska ureditev;
12
·
- pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
11
·
- pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
13
·
- podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
12
·
- podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
14
·
- pravila nadzora nad cestninjenjem;
13
·
- pravila nadzora nad cestninjenjem;
15
−
- podatki o pobiralcu cestnine na cestninski cesti.
14
+
- podatki o izvajalcu cestninjenja.
16
−
(4) Upravljavec cestninskih cest ministrstvu nemudoma sporoči vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
15
+
(4) Podatki o ponudniku EETS obsegajo zlasti naslednje podatke:
17
−
(5) Registra iz prvega in tretjega odstavka tega člena sta javna. Ministrstvo zagotovi njuno brezplačno elektronsko dostopnost. VI. KAZENSKE DOLOČBE
16
+
- firma in sedež ponudnika EETS;
+
17
+
- podatki o vpisu v register in izbrisu iz njega;
+
18
+
- podatki o dovoljenju za opravljanje nalog ponudnika EETS in morebitnem odvzemu dovoljenja;
+
19
+
- podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom EETS;
+
20
+
- podatki o tem, za katere cestninske ceste zagotavlja storitve uporabnikom EETS;
+
21
+
- podatki o tem, katere naprave v vozilu zagotavlja, in o tipu identifikacijskih številk teh naprav.
+
22
+
(5) Ponudnik EETS in izvajalec cestninjenja ministrstvu nemudoma sporočita vsako spremembo v podatkih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
+
23
+
(6) Ministrstvo enkrat letno preveri, če ponudnik EETS še vedno izpolnjuje pogoje iz prve, četrte, pete in šeste alineje drugega odstavka 36. člena tega zakona. Če je potrebno, ministrstvo ustrezno popravi podatke v registru. V registru se zaznamujejo tudi ugotovitve pregleda splošnega načrta za obvladovanje tveganj pri ponudniku EETS.
+
24
+
(7) Podatki v registru morajo biti točni in ažurni.
+
25
+
(8) Register je javen. Ministrstvo zagotovi njegovo brezplačno elektronsko dostopnost.
+
26
+
(9) Ministrstvo decembra vsako koledarsko leto pošlje Komisiji v elektronski obliki register območij EETS in ponudnikov EETS. V.a ČEZMEJNA IZMENJAVA INFORMACIJ O NEPLAČILU CESTNINE
+
1
+
(1) Ministrstvo opravlja naloge nacionalne kontaktne točke kot pristojnega organa, določenega za izmenjavo podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic Evropske unije za namen čezmejne izmenjave podatkov o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana, in podatkov o registriranih vozilih iz Priloge I Direktive 2019/520/EU z namenom identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine. Izmenjava podatkov poteka prek nacionalnih kontaktnih točk v državah članicah Evropske unije in državah Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: državah EGP). Podatki za iskanje morajo biti v skladu s Prilogo I Direktive 2019/520/EU.
+
2
+
(2) Zaradi identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, lahko nacionalne kontaktne točke v državah članicah Evropske unije in državah EGP za vsak posamezen primer avtomatizirano prek spletnega dostopa iščejo podatke iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) Upravljavec cestninskih cest lahko pridobljene podatke iz prvega odstavka tega člena uporabi za identifikacijo cestninskega zavezanca zaradi obveznosti plačila cestnine in izvedbo postopka o prekršku po določbah tega zakona in zakona, ki ureja prekrške. Upravljavec cestninskih cest podatke iz prvega odstavka tega člena izbriše takoj po plačilu cestnine, v primeru nadaljnje obravnave glede neplačila cestnine pa takoj po zaključku postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine.
+
4
+
(4) Ministrstvo posreduje podatke iz prvega odstavka tega člena upravljavcu cestninskih cest, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
+
5
+
- podatki so omejeni zgolj na podatke, ki jih upravljavec cestninskih cest potrebuje za pridobitev dolgovane cestnine;
+
6
+
- upravljavec cestninskih cest lastniku ali imetniku vozila, za katerega ni bila plačana cestnina, pošlje obvestilo v skladu s 47.b členom tega zakona;
+
7
+
- s plačilom neplačane cestnine upravljavcu cestninskih cest je izpolnjena obveznost plačila cestnine lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine.
+
8
+
(5) Za pridobivanje točnih in ažurnih podatkov, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, se evidenca registriranih vozil poveže s centralnim registrom prebivalstva oziroma poslovnim registrom, kot povezovalni znak pa se uporablja EMŠO ali matična številka.
+
9
+
(6) Posameznik, čigar osebni podatki so bili posredovani v skladu s tem členom, ima pravico pridobiti informacije o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani državi članici Evropske unije ali državi EGP, v kateri je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, vključno z datumom zahtevka in podatki o pristojnem organu v tej državi članici Evropske unije ali državi EGP.
+
10
+
(7) Posameznik ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za popravek ali izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.
+
11
+
(8) Podatki iz prvega odstavka tega člena se izmenjujejo z uporabo programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris). Vsaka država članica Evropske unije ali država EGP krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem programske aplikacije iz prejšnjega stavka.
+
12
+
(9) Ministrstvo pošlje Komisiji do 19. aprila 2023 in nato vsaka tri leta poročilo o številu avtomatiziranih iskanj glede neplačil cestnine. V poročilu opiše tudi stanje v Republiki Sloveniji v zvezi z nadaljnjo obravnavo neplačil cestnine.
+
1
+
(1) Upravljavec cestninskih cest v primeru neplačila cestnine pošlje lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi pisno obvestilo in obrazec za odgovor na obvestilo iz Priloge II Direktive 2019/520/EU, v katerem ga pouči tudi o pravnih posledicah neplačila cestnine.
+
2
+
(2) Če iz zbranih obvestil in podatkov izhaja, da oseba ne razume slovenskega jezika, in z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, za katerega ni bila plačana cestnina. Stroški prevajanja bremenijo upravljavca cestninskih cest ne glede na izid postopka.
+
3
+
(3) Lastnik oziroma imetnik vozila ali drugače identificirana oseba lahko odgovori na obvestilo o neplačilu cestnine v 60 dneh od dneva vročitve obvestila o neplačilu cestnine na naslov upravljavca cestninskih cest, ki je poslal obvestilo. VI. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
(1) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec cestninskih cest, ki je pravna oseba, če:
1
·
(1) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec cestninskih cest, ki je pravna oseba, če:
2
·
- ne sprejme cenika cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina, v enem mesecu po uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine (drugi odstavek 20. člena);
2
·
- ne sprejme cenika cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina, v enem mesecu po uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine (drugi odstavek 20. člena);
3
·
- zaračunava cestnino v nasprotju z veljavnim cenikom cestnine (drugi odstavek 20. člena);
3
·
- zaračunava cestnino v nasprotju z veljavnim cenikom cestnine (drugi odstavek 20. člena);
4
·
- ne pridobi soglasja vlade k ceniku cestnine pred njegovo objavo (tretji odstavek 20. člena);
4
·
- ne pridobi soglasja vlade k ceniku cestnine pred njegovo objavo (tretji odstavek 20. člena);
5
·
- ne objavi cenika pred njegovo uveljavitvijo v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 20. člena);
5
·
- ne objavi cenika pred njegovo uveljavitvijo v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 20. člena);
6
·
- ne sprejme, ne pridobi soglasja vlade pred objavo ali ne objavi splošnega akta iz 21. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije (21. člen);
6
·
- ne sprejme, ne pridobi soglasja vlade pred objavo ali ne objavi splošnega akta iz 21. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije (21. člen);
7
·
- na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge, ne sprejme vsakega vozila, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega zakona (drugi odstavek 28. člena);
7
·
- na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge, ne sprejme vsakega vozila, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega zakona (drugi odstavek 28. člena);
8
−
- ne posreduje ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja podatkov iz prvega odstavka 34. člena tega zakona (prvi odstavek 34. člena).
8
+
- ne posreduje ponudnikom EETS podatkov iz osmega odstavka 34. člena tega zakona (osmi odstavek 34. člena).
9
·
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
9
·
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1
+
(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
2
−
- ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine za že prevoženo razdaljo z vozilom brez OBU naprave ob nakupu te naprave na prvi cestninski uporabniški točki ali ga na zahtevo cestninskega nadzornika ne izroči na vpogled (peti odstavek 6. člena);
2
+
- ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje elektronske naprave za cestninjenje, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
3
−
- ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste ali ga na zahtevo cestninskega nadzornika ne izroči na vpogled (šesti odstavek 6. člena in peti odstavek 22. člena);
3
+
- prevozi cestninsko postajo z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu neustreznega cestninskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
4
−
- ne plača cestnine do izstopa iz sistema cestninjenja za vozilo, ki se je po vstopu v ta sistem pokvarilo in bilo zaradi okvare naloženo ali oprto na drugo vozilo (drugi odstavek 13. člena);
4
+
- prevozi cestninsko postajo z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu neustreznega emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
+
5
+
- prevozi cestninsko postajo z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na elektronski napravi za cestninjenje (deseta alineja prvega odstavka 42. člena).
+
6
+
(2) Z globo 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
7
+
(3) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
8
+
(4) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
+
9
+
(5) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
+
10
+
- ne plača cestnine do izstopa iz sistema cestninjenja za vozilo nad 3.500 kg NDM, ki se je po vstopu v ta sistem pokvarilo in bilo zaradi okvare oprto na drugo vozilo (drugi odstavek 13. člena);
+
11
+
- ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste (peti odstavek 22. člena);
5
·
- uporablja elektronsko napravo za cestninjenje z ustavljanjem v nasprotju s splošnim aktom iz 21. člena tega zakona (šesti odstavek 22. člena);
12
·
- uporablja elektronsko napravo za cestninjenje z ustavljanjem v nasprotju s splošnim aktom iz 21. člena tega zakona (šesti odstavek 22. člena);
+
13
+
- na vozilo ne namesti delujoče elektronske naprave za cestninjenje, ko je to potrebno v skladu s predpisi (druga alineja prvega odstavka 42. člena);
6
·
- ne prevzame dokumenta za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (tretja alineja prvega odstavka 42. člena);
14
·
- ne prevzame dokumenta za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (tretja alineja prvega odstavka 42. člena);
7
·
- ne odda ali predloži zadnjega veljavnega dokumenta, s katerim je vstopil v zaprti sistem cestninjenja (četrta alineja prvega odstavka 42. člena);
15
·
- ne odda ali predloži zadnjega veljavnega dokumenta, s katerim je vstopil v zaprti sistem cestninjenja (četrta alineja prvega odstavka 42. člena);
8
−
- v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu ne izvede elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem vstopu v zaprti sistem (peta alineja prvega odstavka 42. člena).
16
+
- v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu ne izvede elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem vstopu v zaprti sistem (peta alineja prvega odstavka 42. člena);
9
−
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
17
+
- ne plača cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (šesta alineja prvega odstavka 42. člena);
10
−
(3) Z globo od 800 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
18
+
- izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje v nasprotju s predpisi (sedma alineja prvega odstavka 42. člena);
11
−
(4) Z globo od 300 do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
19
+
- prevozi cestninsko postajo brez elektronske naprave za cestninjenje na vozilu, z nedelujočo ali nepravilno delujočo napravo (osma alineja prvega odstavka 42. člena).
12
−
(5) Z globo od 300 do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne vinjete za določen cestninski razred, nameščene na predpisan način (prva alineja prvega odstavka 42. člena).
−
13
−
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje posameznik, ki ne ravna po znaku, ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe (prvi odstavek 44. člena).
−
1
−
(1) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1
+
(1) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
+
2
+
- ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
+
3
+
- prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
+
4
+
- prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na OBU napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena).
+
5
+
(2) Z globo 1.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
6
+
(3) Z globo 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
+
7
+
(4) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
+
8
+
- ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine za že prevoženo razdaljo z vozilom brez OBU naprave ob nakupu te naprave na prvi cestninski uporabniški točki (peti odstavek 6. člena);
2
·
- na cestninski uporabniški točki navede napačno mesto vstopa na cestninsko cesto v primeru, ko mu je dovoljeno z vozilom, ki ni opremljeno z OBU napravo, peljati do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti (peti odstavek 6. člena);
9
·
- na cestninski uporabniški točki navede napačno mesto vstopa na cestninsko cesto v primeru, ko mu je dovoljeno z vozilom, ki ni opremljeno z OBU napravo, peljati do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti (peti odstavek 6. člena);
+
10
+
- ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste (šesti odstavek 6. člena);
3
·
- ne zapusti cestninske ceste pri izstopu, ki ga je navedel na cestninski uporabniški točki ob vračilu OBU naprave (šesti odstavek 6. člena);
11
·
- ne zapusti cestninske ceste pri izstopu, ki ga je navedel na cestninski uporabniški točki ob vračilu OBU naprave (šesti odstavek 6. člena);
4
−
- nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav OBU naprava med vožnjo preneha delovati, deluje nepravilno ali je na njej premalo dobroimetja (četrti odstavek 27. člena);
12
+
- ne plača cestnine do izstopa iz sistema cestninjenja za vozilo nad 3.500 kg NDM, ki se je po vstopu v ta sistem pokvarilo in bilo zaradi okvare oprto na drugo vozilo (drugi odstavek 13. člena);
+
13
+
- prevozi točko cestninjenja brez OBU naprave (osma alineja prvega odstavka 42. člena);
+
14
+
- prevozi točko cestninjenja z nepravilno delujočo OBU napravo (osma alineja prvega odstavka 42. člena);
+
15
+
- prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega cestninskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
+
16
+
- prevozi točko cestninjenja z OBU napravo na vozilu neustreznega emisijskega razreda (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
+
17
+
- prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na OBU napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena).
+
18
+
(5) Z globo 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki:
+
19
+
- nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav OBU naprava med vožnjo preneha delovati (četrti odstavek 27. člena);
+
20
+
- nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav OBU naprava med vožnjo deluje nepravilno (četrti odstavek 27. člena);
+
21
+
- nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav je na OBU napravi premalo dobroimetja (četrti odstavek 27. člena);
5
·
- ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
22
·
- ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
6
−
- uporabi OBU napravo na vozilu, na katero se ta ne nanaša (četrti odstavek 30. člena);
23
+
- izvede elektronsko registracijo prehoda točke cestninjenja v nasprotju s predpisi (sedma alineja prvega odstavka 42. člena);
7
−
- na vozilo ne namesti delujoče elektronske naprave za cestninjenje, ko je to potrebno v skladu s predpisi (druga alineja prvega odstavka 42. člena);
24
+
- prevozi točko cestninjenja z nedelujočo OBU napravo (osma alineja prvega odstavka 42. člena).
8
−
- ne plača cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (šesta alineja prvega odstavka 42. člena);
−
9
−
- izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje ali drugega mesta elektronske registracije v nasprotju s predpisi (sedma alineja prvega odstavka 42. člena);
−
10
−
- prevozi cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije brez elektronske naprave za cestninjenje na vozilu, z nedelujočo ali nepravilno delujočo napravo (osma alineja prvega odstavka 42. člena);
−
11
−
- prevozi cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu neustreznega cestninskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki ni enaka zapisu na elektronski napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
−
12
−
- ne zapusti cestninske ceste pri izstopu, ki ga je navedel ob izločitvi (četrti odstavek 42. člena).
−
13
−
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
−
14
−
(3) Z globo od 1.000 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
−
15
−
(4) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
−
16
−
(5) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ne namesti vinjete na vozilo s svojim prvotnim lepilom ali z nedovoljenim posegom spremeni oziroma zmanjša njegovo učinkovitost (četrti odstavek 37. člena), in posameznik, ki ne upošteva odredbe pooblaščene uradne osebe o izločitvi iz prometa (drugi odstavek 44. člena).
−
+
1
+
(1) Z globo 300 eurov se kaznuje posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred (prva alineja prvega odstavka 42. člena).
+
2
+
(2) Z globo 500 evrov se kaznuje cestninski zavezanec, ki neupravičeno prenese registrsko tablico vozila, na katero je vezana veljavna elektronska vinjeta, na drugo vozilo ali jo prenese na vozilo, ki ni uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila prenesena registrska tablica (četrti odstavek 37. člena).
+
1
+
(1) Z globo 80 eurov se kaznuje posameznik, ki ne ravna po znaku, ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe (prvi odstavek 44. člena).
+
2
+
(2) Z globo 160 eurov se kaznuje posameznik, ki ne upošteva odredbe pooblaščene uradne osebe o izročitvi računa ali potrdila o plačilu cestnine oziroma drugih listin na vpogled (peti in šesti odstavek 6. člena, peti odstavek 22. člena in deseta, enajsta, dvanajsta, štirinajsta, petnajsta, devetnajsta, dvajseta, enaindvajseta, dvaindvajseta ter štiriindvajseta alineja četrtega odstavka 41. člena).
+
3
+
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje posameznik, ki pooblaščeni uradni osebi onemogoči fizično preveritev predpisane namestitve in uporabe elektronske naprave za cestninjenje oziroma odstranitev naprave, ki onemogoča delovanje ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (peti odstavek 41. člena).
+
4
+
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje posameznik, ki ne upošteva odredbe pooblaščene uradne osebe o izločitvi iz prometa in prepovedi nadaljnje uporabe cestninske ceste (drugi odstavek 42. člena).
+
5
+
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za posameznik, ki ne upošteva znaka pooblaščene uradne osebe, s katerim ga ta ustavlja (druga alineja četrtega odstavka 41. člena). Posamezniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.
1
−
Prekrškovni organ lahko v postopku o prekršku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, vendar znotraj predpisanega razpona. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju (ZCestn-C) Razglašam Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju (ZCestn-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. septembra 2021. Št. 003-02-3/2021-198 Ljubljana, dne 30. septembra 2021 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTNINJENJU (ZCestn-C)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 435-02/21-3/10 Ljubljana, dne 22. septembra 2021 EPA 2099-VIII Državni zbor Republike Slovenije Branko Simonovič podpredsednik
−