Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o društvih

ZDru-1

Osnovna

25. 5. 2011

ZDru-1B · sprememba in dopolnitev

Nova

17. 4. 2018

ZDru-1-NPB3 · neuradno prečiščeno besedilo

35spremenjenih členov
+1dodano
+12odstranjeno
+22spremenjeno
dodano 654odstranjeno 1289besed
66odstavkov
1
·
(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
1
·
(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
2
−
(2) Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
2
+
(2) Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
3
·
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.
3
·
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.
1
−
(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva). Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.
1
+
(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva).
+
2
+
(2) Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v nadaljnjem besedilu: zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.
1
·
(1) Temeljni akt društva mora določati:
1
·
(1) Temeljni akt društva mora določati:
2
·
- ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
2
·
- ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
3
·
- namen in cilje delovanja društva;
3
·
- namen in cilje delovanja društva;
4
·
- dejavnost oziroma naloge društva;
4
·
- dejavnost oziroma naloge društva;
5
·
- pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
5
·
- pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
6
·
- pravice in obveznosti članov;
6
·
- pravice in obveznosti članov;
7
·
- način upravljanja društva;
7
·
- način upravljanja društva;
8
·
- zastopanje društva;
8
·
- zastopanje društva;
9
·
- financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
9
·
- financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
10
·
- način zagotavljanja javnosti dela društva;
10
·
- način zagotavljanja javnosti dela društva;
11
·
- način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
11
·
- način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
12
·
- način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
12
·
- način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
13
−
(2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
13
+
(2) Dejavnost društva iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ki je pridobitna, mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.
+
14
+
(3) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
1
−
(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, ime lahko sestavlja tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
1
+
(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
2
−
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. Iz imena društva mora biti razvidna dejavnost društva. Ime društva ima lahko tudi dodatek, ki društvo podrobneje označuje.
2
+
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva.
3
−
(3) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
3
+
(3) Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če:
4
−
(4) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
4
+
- je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;
5
−
(5) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
5
+
- gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;
6
−
(6) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.
6
+
- gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;
+
7
+
- gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza;
+
8
+
- gre za domišljijsko poimenovanje, ali
+
9
+
- gre za mrtvi jezik.
+
10
+
(4) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
+
11
+
(5) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
+
12
+
(6) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
+
13
+
(7) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.
+
14
+
(8) Društvo lahko uporablja tudi skrajšano ime. Za skrajšano ime veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ime društva.
+
15
+
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka označba, ki nakazuje na dejavnost društva, ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.
1
−
(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena. Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena.
1
+
(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.
+
2
+
(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena. Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena.
2
·
(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.
3
·
(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.
+
1
+
(1) Društvo ima lahko podružnice, če tako določa temeljni akt. Ime podružnice mora poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.
+
2
+
(2) Podružnice niso pravne osebe.
1
−
- temeljni akt;
1
+
(1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:
2
·
- zapisnik ustanovnega zbora;
2
·
- zapisnik ustanovnega zbora;
3
·
- temeljni akt;
3
·
- temeljni akt;
4
·
- seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
4
·
- seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
5
·
- dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
5
·
- dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
6
·
- odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
6
·
- odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
7
·
- naslov sedeža društva;
7
·
- naslov sedeža društva;
8
·
- podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;
8
·
- podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;
9
·
- podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
9
·
- podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
10
·
- predlog za glavno dejavnost društva.
10
·
- predlog za glavno dejavnost društva.
11
·
(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
11
·
(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
12
·
(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
12
·
(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
1
−
(1) Če društvo spremeni ime, , sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
1
+
(1) Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
2
−
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti dva izvoda sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.
2
+
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti izvod sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.
1
−
(1) Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah.
1
+
(1) Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah.
2
·
(2) Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo društev, je treba priložiti sklepe zborov članov vseh društev z odločitvijo o spojitvi in zapisnik ustanovnega zbora društva, ki je nastalo s spojitvijo, iz katerega je razvidno, da je društvo sprejelo temeljni akt in izvolilo zastopnika društva. Vlogi za registracijo pripojitve društva je treba priložiti odločitve zborov članov vseh društev o pripojitvi.
2
·
(2) Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo društev, je treba priložiti sklepe zborov članov vseh društev z odločitvijo o spojitvi in zapisnik ustanovnega zbora društva, ki je nastalo s spojitvijo, iz katerega je razvidno, da je društvo sprejelo temeljni akt in izvolilo zastopnika društva. Vlogi za registracijo pripojitve društva je treba priložiti odločitve zborov članov vseh društev o pripojitvi.
1
·
(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
1
·
(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
2
·
(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
2
·
(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
4
·
- da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
4
·
- da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
5
−
- da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 5 milijonov tolarjev;
5
+
- da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 30.000 eurov;
6
−
- da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 10 milijonov tolarjev.
6
+
- da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 50.000 eurov.
7
−
(4) Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 2 milijonov tolarjev, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
7
+
(4) Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000 eurov, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
8
·
(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
8
·
(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
9
·
(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.
9
·
(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.
10
·
(7) Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena.
10
·
(7) Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena.
1
−
(1) Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 200 milijonov tolarjev, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor), na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
1
+
(1) Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor), na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
2
·
(2) Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona. Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz šestega odstavka prejšnjega člena.
2
·
(2) Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona. Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz šestega odstavka prejšnjega člena.
3
·
(3) Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.
3
·
(3) Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.
1
−
(1) Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
1
+
(1) Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo za namen državne statistike in javne objave do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo, čigar računovodske izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno revizorja.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo, čigar računovodske izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno revizorja.
3
·
(3) AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu. V. DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU (črtano)
3
·
(3) AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu. V. DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU (črtano)
1
−
(1) Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja, varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno (v nadaljnjem besedilu: društvo v javnem interesu).
−
2
−
(2) Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
−
3
−
- da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
−
4
−
- da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
−
5
−
- da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
−
6
−
- da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
−
7
−
- da ima izdelane programe bodočega delovanja;
−
8
−
- da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
−
9
−
(3) S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.
−
1
−
Četrti odstavek 31. člena se črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
−
1
−
(1) Vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu društvo poda pri pristojnem ministrstvu.
−
2
−
(2) Vlogi mora priložiti:
−
3
−
- kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev;
−
4
−
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;
−
5
−
- poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
−
6
−
- letno poročilo društva za zadnji dve leti, društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi revizorjevo poročilo;
−
7
−
- sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
−
8
−
- dokazilo o rezultatih svojega delovanja;
−
9
−
- morebitna druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa posebni zakon.
−
10
−
(3) Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu iz uradne evidence pridobi podatek o registraciji društva, ustanoviteljih in zastopniku društva.
−
1
−
(1) Društvo v javnem interesu mora pristojnemu ministrstvu predložiti poročili iz tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena za preteklo leto, po poteku starega pa tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.
−
2
−
(2) Pristojni organ mora o vseh spremembah podatkov, ki se vpisujejo v evidenco iz 48. člena tega zakona, pristojno ministrstvo obvestiti v osmih dneh od registracije sprememb.
−
1
−
(1) Pristojno ministrstvo društvu odvzame status društva v javnem interesu, če:
−
2
−
- ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 30. členu tega zakona in v posebnih predpisih oziroma ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu;
−
3
−
- kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz 33. člena tega zakona;
−
4
−
- se podeljenemu statusu pisno odreče.
−
5
−
(2) Za odvzem statusa se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona.
−
1
−
Če je društvu s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošno koristne dejavnosti, priznan poseben status ali je določeno, da je njegova dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug način neposredno ureja opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da je tako društvo društvo v javnem interesu na podlagi tega zakona.
−
1
−
(1) Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, se v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20% vrednosti ostalih meril.
1
+
VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
2
−
(2) S posebnim zakonom se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom daje pridobljeni status. VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
−
1
·
(1) Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.
1
·
(1) Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.
2
·
(2) V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.
2
·
(2) V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.
3
·
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.
4
−
(4) O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega je razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.
4
+
(4) O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.
1
−
(1) Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.
1
+
(1) Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje.
2
−
(2) Pred začetkom stečajnega postopka ter med njim lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.
2
+
(2) Pred začetkom stečajnega postopka lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.
3
−
(3) Nad društvom v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju pristojnega ministrstva.
−
4
−
(4) Pristojno ministrstvo poda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da s stečajem društva ne bo huje ogroženo izvajanje dejavnosti, ki je v javnem interesu.
−
1
−
(1) V primeru iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ter v primeru prenehanja društva po 41. in 42. členu tega zakona pristojno sodišče izvede postopek likvidacije, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena tega zakona.
1
+
(1) V primeru iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ter v primeru prenehanja društva po 41. in 42. členu tega zakona, pristojno sodišče izvede postopek prisilne likvidacije, skladno s predpisi, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena tega zakona.
2
−
(2) Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.
2
+
(2) Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa prisilne likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.
1
·
(1) Društva se vpisuje v register društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot centralna informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register društev).
1
·
(1) Društva se vpisuje v register društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot centralna informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register društev).
2
·
(2) Za vodenje registra je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
2
·
(2) Za vodenje registra je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
3
·
(3) V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki:
3
·
(3) V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki:
4
·
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva (registrska knjiga);
4
·
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva (registrska knjiga);
5
·
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča ustanoviteljev društva oziroma osebno ime zastopnika pravne osebe, kadar je ustanovitelj pravna oseba (zbirka listin).
5
·
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča ustanoviteljev društva oziroma osebno ime zastopnika pravne osebe, kadar je ustanovitelj pravna oseba (zbirka listin).
+
6
+
(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od društva in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
1
·
(1) Podružnice tujih društev se vpisuje v register podružnic tujih društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register podružnic tujih društev).
1
·
(1) Podružnice tujih društev se vpisuje v register podružnic tujih društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register podružnic tujih društev).
2
·
(2) Za vodenje registra podružnic tujih društev je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra podružnic tujih društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
2
·
(2) Za vodenje registra podružnic tujih društev je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra podružnic tujih društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
3
·
(3) V registru podružnic tujih društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:
3
·
(3) V registru podružnic tujih društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:
4
·
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki Sloveniji (registrska knjiga);
4
·
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki Sloveniji (registrska knjiga);
5
·
- osebno ime zastopnika tujega društva (zbirka listin).
5
·
- osebno ime zastopnika tujega društva (zbirka listin).
+
6
+
(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od podružnice tujega društva in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
1
−
(1) Evidenco društev, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu na podlagi tega zakona, vodi pristojno ministrstvo. Evidenco sestavljata evidenčna knjiga in zbirka listin. Evidenčna knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov.
−
2
−
(2) V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva.
−
1
−
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve lahko določi, da se registrski knjigi iz 46. in 47. člena tega zakona vodita izključno kot informatizirani zbirki podatkov.
1
+
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko določi, da se registrski knjigi iz 46. in 47. člena tega zakona vodita izključno kot informatizirani zbirki podatkov.
2
−
(2) Za evidenčno knjigo iz 48. člena tega zakona lahko takšno odločitev sprejme pristojni minister.
2
+
(2) Za evidenčno knjigo iz prejšnjega člena lahko takšno odločitev sprejme pristojni minister.
1
−
(1) Register društev, register podružnic tujih društev ter evidenca društev v javnem interesu so namenjeni vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o društvih.
1
+
(1) Register društev in register podružnic tujih društev sta namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o društvih.
2
−
(2) Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic tujih društev ter evidenco društev v javnem interesu, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.
2
+
(2) Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic tujih društev, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.
3
−
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za podatke zbirk listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
3
+
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za:
+
4
+
- podatek o EMŠO zastopnika društva oziroma podružnice tujega društva, vpisan v centralni register društev oziroma centralni register podružnic tujih društev;
+
5
+
- podatke zbirk listin.
4
·
(4) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v registra iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače. VIII. NADZORSTVO
6
·
(4) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v registra iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače. VIII. NADZORSTVO
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:
1
·
(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:
2
−
- nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega odstavka 23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve;
2
+
- nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega odstavka 23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve;
3
·
- nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona, Davčna uprava Republike Slovenije;
3
·
- nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona, Davčna uprava Republike Slovenije;
4
·
- nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona, AJPES.
4
·
- nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona, AJPES.
5
−
(2) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES izvršujeta pristojnost iz prejšnjega odstavka kot prekrškovna organa.
5
+
(2) Nadzor nad izvajanjem določbe tretje alinee prvega odstavka 9. člena tega zakona izvaja tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije, če je po posebnem predpisu pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad opravljanjem dejavnosti v društvu.
6
−
(3) Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prve alinee prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku. IX. KAZENSKE DOLOČBE
6
+
(3) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES izvršujeta pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena le kot prekrškovna organa.
+
7
+
(4) Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prve alinee prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku. IX. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z globo od 100.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1
+
(1) Z globo od 420 do 16.500 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki::
2
·
1. opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. člena);
2
·
1. opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. člena);
3
·
2. kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);
3
·
2. kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);
4
·
3. premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);
4
·
3. premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);
5
·
4. poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega ali šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).
5
·
4. poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega ali šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).
6
−
(2) Z globo od 10.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.
6
+
(2) Z globo od 42 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.
1
−
(1) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1
+
(1) Z globo 420 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki:
2
−
1. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 10. člena);
2
+
1. v pravnem prometu ne uporablja registriranega imena (prvi in šesti odstavek 10. člena);
3
·
2. spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);
3
·
2. spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);
4
·
3. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);
4
·
3. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);
5
·
4. je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi odstavek 26. člena);
5
·
4. je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi odstavek 26. člena);
6
−
5. letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne priloži revizorjevega poročila, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. člena).
6
+
5. letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne priloži oceno revizorja, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. člena).
7
−
(2) Z globo 30.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7
+
(2) Z globo 125 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (ZDru-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (ZDru-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. maja 2011. Št. 003-02-5/2011-13 Ljubljana, dne 25. maja 2011 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŠTVIH (ZDru-1B)
−
1
−
Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpis iz 54. člena zakona z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
−
1
−
(1) Društvo, ki je do uveljavitve tega zakona že registrirano, mora uskladiti dejavnost, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona.
−
2
−
(2) Če društvo iz prejšnjega odstavka ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pristojni organ odloči o zahtevi za registracijo spremembe temeljnega akta, ko je uskladitev opravljena. To uskladitev lahko opravi katerikoli organ društva.
−
1
−
Pristojni ministri izdajo podzakonski akt iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 022-01/11-1/17 Ljubljana, dne 17. maja 2011 EPA 1671-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
−