Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024

ZIPRS2324

Osnovna

8. 9. 2023

ZIPRS2324-B · sprememba in dopolnitev

Nova

12. 9. 2023

ZIPRS2324-NPB3 · neuradno prečiščeno besedilo

16spremenjenih členov
+4dodano
+5odstranjeno
+7spremenjeno
dodano 229odstranjeno 436besed
12odstavkov
1
−
(1) Izrazi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo v tem zakonu enak pomen. 34.a »postavke naravne nesreče« so tiste postavke, ki so razvrščene v podprogram 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče.
1
+
(1) Izrazi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo v tem zakonu enak pomen.
+
2
+
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2
·
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
3
·
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
3
·
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna;
4
·
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami, nastalimi z izvrševanjem proračuna;
4
·
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu, in tiste spremembe v naslednjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
5
·
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe, nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu, in tiste spremembe v naslednjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
5
·
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, toda niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
6
·
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, toda niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
6
·
5. »politike« so področja, na katerih deluje država in pomenijo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki in izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
7
·
5. »politike« so področja, na katerih deluje država in pomenijo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki in izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
7
·
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
8
·
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
8
·
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in pomenijo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki pripomorejo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
9
·
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in pomenijo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki pripomorejo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
9
·
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
10
·
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
10
·
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki pomenijo določeno programsko zaključeno celoto in ki pripomorejo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
11
·
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki pomenijo določeno programsko zaključeno celoto in ki pripomorejo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
11
·
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
12
·
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
12
·
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še nedoločenih projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
13
·
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še nedoločenih projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
13
·
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
14
·
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
14
·
13. »proračunska vrstica« je postavka - konto, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
15
·
13. »proračunska vrstica« je postavka - konto, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
15
·
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
16
·
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
16
·
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
17
·
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
17
·
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko in ribiško politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
18
·
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko in ribiško politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
18
·
17. »sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva proračuna za slovensko udeležbo, namenjena izvajanju kohezijske politike;
19
·
17. »sredstva kohezijske politike« so sredstva proračuna EU in namenska sredstva proračuna za slovensko udeležbo, namenjena izvajanju kohezijske politike;
19
·
18. »sredstva Solidarnostnega sklada EU« so finančna pomoč, ki pomeni finančni prispevek EU in je namenjena financiranju ukrepov odprave posledic po večji naravni nesreči, ki je prizadela državo članico;
20
·
18. »sredstva Solidarnostnega sklada EU« so finančna pomoč, ki pomeni finančni prispevek EU in je namenjena financiranju ukrepov odprave posledic po večji naravni nesreči, ki je prizadela državo članico;
20
·
19. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
21
·
19. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
21
·
20. »postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje kohezijske politike;
22
·
20. »postavke kohezijske politike« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje kohezijske politike in tiste postavke slovenske udeležbe, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje kohezijske politike;
22
·
21. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo in državo, ki je donatorica in ni članica EU, za namen, kot ga ta določi;
23
·
21. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo in državo, ki je donatorica in ni članica EU, za namen, kot ga ta določi;
23
·
22. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
24
·
22. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi pogodb, sklenjenih med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
24
·
23. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
25
·
23. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
25
·
24. »organ upravljanja« je tisti neposredni uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike;
26
·
24. »organ upravljanja« je tisti neposredni uporabnik, ki je odgovoren za področje kohezijske politike ali za področje sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ali za področje skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike;
26
·
25. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, za sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje programov donacij;
27
·
25. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, za sredstva finančnih mehanizmov in za sofinanciranje programov donacij;
27
·
26. »TARGET2« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem pripomore k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju prek sistema TARGET2 upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET2;
28
·
26. »TARGET2« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem pripomore k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju prek sistema TARGET2 upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET2;
28
·
27. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme in preostalih opredmetenih osnovnih sredstev;
29
·
27. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme in preostalih opredmetenih osnovnih sredstev;
29
·
28. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 - Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Stroški, povezani z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, zajemajo stroške ukrepov za njeno preprečevanje in obvladovanje ter stroške, povezane z ukrepi za omilitev njenih posledic;
30
·
28. »postavke COVID-19« so tiste postavke, razvrščene v podprogram 230401 - Sredstva za financiranje epidemije COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Stroški, povezani z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19, zajemajo stroške ukrepov za njeno preprečevanje in obvladovanje ter stroške, povezane z ukrepi za omilitev njenih posledic;
30
·
29. »postavke draginja« so tiste postavke, ki so razvrščene v podprogram 230402 - Sredstva za financiranje posledic draginje, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z ukrepi za omilitev njenih posledic;
31
·
29. »postavke draginja« so tiste postavke, ki so razvrščene v podprogram 230402 - Sredstva za financiranje posledic draginje, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z ukrepi za omilitev njenih posledic;
31
·
30. »mehanizem za okrevanje in odpornost« je finančna podpora EU za ublažitev gospodarskih in socialnih učinkov pandemije koronavirusa, za povečanje trajnosti in odpornosti gospodarstva ter za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda;
32
·
30. »mehanizem za okrevanje in odpornost« je finančna podpora EU za ublažitev gospodarskih in socialnih učinkov pandemije koronavirusa, za povečanje trajnosti in odpornosti gospodarstva ter za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda;
32
·
31. »sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost« so finančna podpora EU Republiki Sloveniji, ki je namenjena financiranju ukrepov, vključenih v Načrt za okrevanje in odpornost;
33
·
31. »sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost« so finančna podpora EU Republiki Sloveniji, ki je namenjena financiranju ukrepov, vključenih v Načrt za okrevanje in odpornost;
33
·
32. »Načrt za okrevanje in odpornost« (v nadaljnjem besedilu: NOO) je dokument, v katerem so zajeti ukrepi, ki so upravičeni do financiranja s sredstvi EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kakor ga določa Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L št. 63 z dne 28. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/241/EU);
34
·
32. »Načrt za okrevanje in odpornost« (v nadaljnjem besedilu: NOO) je dokument, v katerem so zajeti ukrepi, ki so upravičeni do financiranja s sredstvi EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kakor ga določa Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L št. 63 z dne 28. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/241/EU);
34
·
33. »sklad za okrevanje in odpornost« je podračun, na katerem se zbirajo sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz NOO;
35
·
33. »sklad za okrevanje in odpornost« je podračun, na katerem se zbirajo sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz NOO;
35
·
34. »koordinacijski organ« je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost; 34.a »postavke naravne nesreče« so tiste postavke, ki so razvrščene v podprogram 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče.
36
·
34. »koordinacijski organ« je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost; 34.a »postavke naravne nesreče« so tiste postavke, ki so razvrščene v podprogram 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z ukrepi za odpravo posledic naravne nesreče.
36
·
35. (črtana)
37
·
35. (črtana)
37
·
2. SESTAVA PRORAČUNA
38
·
2. SESTAVA PRORAČUNA
1
·
(1) Samo na kontih bilance stanja se evidentirajo poslovni dogodki iz naslova:
1
·
(1) Samo na kontih bilance stanja se evidentirajo poslovni dogodki iz naslova:
2
·
- sprememb, nastalih pri upravljanju s tistim državnim in občinskim dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih letih,
2
·
- sprememb, nastalih pri upravljanju s tistim državnim in občinskim dolgom, ki zapade v plačilo v prihodnjih proračunskih letih,
3
·
- sprememb, nastalih pri ponovnem odkupu vrednostnih papirjev na trgu s premijo ali diskontom na neodplačano glavnico, ki je bil izveden brez denarnega toka,
3
·
- sprememb, nastalih pri ponovnem odkupu vrednostnih papirjev na trgu s premijo ali diskontom na neodplačano glavnico, ki je bil izveden brez denarnega toka,
4
·
- prevzema dolga,
4
·
- prevzema dolga,
5
·
- konverzije terjatev v kapitalsko naložbo,
5
·
- konverzije terjatev v kapitalsko naložbo,
6
·
- odpisa dolga ali terjatev,
6
·
- odpisa dolga ali terjatev,
7
·
- naložb prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF, in naložb denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (v nadaljnjem besedilu: EZR) države oziroma občine v centralno banko, banke in hranilnice,
7
·
- naložb prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF, in naložb denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (v nadaljnjem besedilu: EZR) države oziroma občine v centralno banko, banke in hranilnice,
8
·
- naložb EZR države v državne zakladnice držav ekonomske in monetarne unije in nakupe zakladnih menic,
8
·
- naložb EZR države v državne zakladnice držav ekonomske in monetarne unije in nakupe zakladnih menic,
9
·
- neodplačne pridobitve ali odtujitve nepremičnega in premičnega premoženja,
9
·
- neodplačne pridobitve ali odtujitve nepremičnega in premičnega premoženja,
10
·
- povečanja oziroma zmanjšanja osnovnega kapitala v pravnih osebah zasebnega prava s stvarnim vložkom,
10
·
- povečanja oziroma zmanjšanja osnovnega kapitala v pravnih osebah zasebnega prava s stvarnim vložkom,
11
·
- povečanja oziroma zmanjšanja namenskega premoženja v pravnih osebah javnega prava s stvarnim vložkom,
11
·
- povečanja oziroma zmanjšanja namenskega premoženja v pravnih osebah javnega prava s stvarnim vložkom,
12
·
- vlog v sistemu EZR države oziroma občine ter založenih sredstev za izvrševanje plačilnih transakcij s plačilnimi karticami, kar ponudnik plačilnih storitev izvaja na podlagi 4. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19) in prvega odstavka 5. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 - popr. in 102/20),
12
·
- vlog v sistemu EZR države oziroma občine ter založenih sredstev za izvrševanje plačilnih transakcij s plačilnimi karticami, kar ponudnik plačilnih storitev izvaja na podlagi 4. točke prvega odstavka 4. člena Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Uradni list RS, št. 77/16 in 47/19) in prvega odstavka 5. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 - popr. in 102/20),
13
−
- začasno založenih sredstev za plačevanje obveznosti iz sklada za okrevanje in odpornost.
13
+
- začasno založenih sredstev znotraj istega leta za plačevanje obveznosti iz sklada za okrevanje in odpornost.
14
·
(2) Prejemki oziroma izdatki, nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom, se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
14
·
(2) Prejemki oziroma izdatki, nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom, se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
15
·
(3) Prejemki oziroma izdatki za denarno pokritje pri posojanju lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki je vrednost lastnega dolžniškega papirja na trgu, povečano za natečene obresti in pribitek za zavarovanje tveganja, se izkazujejo samo v bilanci stanja. Če izposojeni vrednostni papir v pogodbenem roku ni vrnjen, pomeni prejeto denarno pokritje za ta vrednostni papir do višine nominalnega zneska tega vrednostnega papirja zadolževanje, razlika med prejetim denarnim pokritjem in nominalno vrednostjo pa je prejemek ali izdatek v bilanci prihodkov in odhodkov.
15
·
(3) Prejemki oziroma izdatki za denarno pokritje pri posojanju lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki je vrednost lastnega dolžniškega papirja na trgu, povečano za natečene obresti in pribitek za zavarovanje tveganja, se izkazujejo samo v bilanci stanja. Če izposojeni vrednostni papir v pogodbenem roku ni vrnjen, pomeni prejeto denarno pokritje za ta vrednostni papir do višine nominalnega zneska tega vrednostnega papirja zadolževanje, razlika med prejetim denarnim pokritjem in nominalno vrednostjo pa je prejemek ali izdatek v bilanci prihodkov in odhodkov.
16
·
(4) Spremembe, nastale pri poslih, ki so povezani z uravnavanjem obrestnih tveganj dolga državnega proračuna in ki so sklenjeni v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZJF ter se odražajo v spremenjenih obrestnih merah novih tovrstnih poslov, pod pogojem, da je bila poravnava izvedena brez denarnega toka, se evidentirajo le na kontih bilance stanja.
16
·
(4) Spremembe, nastale pri poslih, ki so povezani z uravnavanjem obrestnih tveganj dolga državnega proračuna in ki so sklenjeni v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZJF ter se odražajo v spremenjenih obrestnih merah novih tovrstnih poslov, pod pogojem, da je bila poravnava izvedena brez denarnega toka, se evidentirajo le na kontih bilance stanja.
17
·
(5) Prvi odstavek tega člena, razen druge, tretje in dvanajste alineje, velja tudi za evidentiranje poslovnih dogodkov občinskih proračunov.
17
·
(5) Prvi odstavek tega člena, razen druge, tretje in dvanajste alineje, velja tudi za evidentiranje poslovnih dogodkov občinskih proračunov.
1
−
(1) Organ upravljanja je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto (UL L št. 115 z dne 13. 4. 2022, str. 38), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU), pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu organu, zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem posredniškem organu in predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
1
+
(1) Organ upravljanja je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L št. 63 z dne 28. 2. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU), pristojen tudi za nadzor nad upravljanjem in izvajanjem programov, sofinanciranih s sredstvi kohezijske politike. Če ugotovi nepravilnosti, organ upravljanja naloži popravljalne ukrepe posredniškemu telesu, zahteva zadržanje izplačil s postavk kohezijske politike pri posameznem posredniškem telesu in predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
2
−
(2) Organ za potrjevanje je poleg pristojnosti, določenih v Uredbi 1303/2013/EU, pristojen tudi za spremljanje in nadzor nad vračili sredstev kohezijske politike. Organ za potrjevanje o prejetih vračilih poroča organu upravljanja štirikrat letno, najpozneje do 10. dne v mesecu, ki sledi obdobju poročanja.
2
+
(2) Organ za računovodenje je poleg pristojnosti, določenih v 76. členu Uredbe 2021/1060/EU, pristojen tudi za evidence terjatev, ki jih posredniška in izvajalska telesa vzpostavijo do upravičencev, in periodično preverja stanje odprtih terjatev po posredniških telesih in jih o tem obvešča ter spremlja in izvaja nadzor nad vračili sredstev kohezijske politike. Organ za računovodenje o prejetih vračilih poroča organu upravljanja štirikrat letno, najpozneje do 10. dne v mesecu, ki sledi obdobju poročanja.
1
·
(1) Upravičencu do sredstev kohezijske politike se izplačilo iz proračuna izvrši na podlagi zahtevka za izplačilo, ki je pripravljen na podlagi računa ali druge enakovredne knjigovodske listine in druge dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: dokazila), ki je bila zahtevana za pridobitev sredstev kohezijske politike. Pri stroških dela na projektih tehnične podpore in operacijah neposrednega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, je neposredna podlaga za izplačilo pogodba o zaposlitvi.
1
·
(1) Upravičencu do sredstev kohezijske politike se izplačilo iz proračuna izvrši na podlagi zahtevka za izplačilo, ki je pripravljen na podlagi računa ali druge enakovredne knjigovodske listine in druge dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: dokazila), ki je bila zahtevana za pridobitev sredstev kohezijske politike. Pri stroških dela na projektih tehnične podpore in operacijah neposrednega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, je neposredna podlaga za izplačilo pogodba o zaposlitvi.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z 2. točko prvega odstavka 33. člena tega zakona izplačilo sredstev kohezijske politike iz proračuna lahko izvede brez dokazil, če se upravičenec do sredstev kohezijske politike zaveže, da bo dokazila za izplačilo posredoval najpozneje v 180 dneh po prejemu sredstev.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v skladu z 2. točko prvega odstavka 33. člena tega zakona izplačilo sredstev kohezijske politike iz proračuna lahko izvede brez dokazil, če se upravičenec do sredstev kohezijske politike zaveže, da bo dokazila za izplačilo posredoval najpozneje v 180 dneh po prejemu sredstev.
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvajanje kohezijske politike izplačilo iz proračuna lahko izvede na podlagi zahtevka za izplačilo, ki ne vsebuje dokazila o plačilu, računa ali druge enakovredne knjigovodske listine, en dan pred dnevom plačila izvajalcu, če:
3
·
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za izvajanje kohezijske politike izplačilo iz proračuna lahko izvede na podlagi zahtevka za izplačilo, ki ne vsebuje dokazila o plačilu, računa ali druge enakovredne knjigovodske listine, en dan pred dnevom plačila izvajalcu, če:
4
·
- je upravičenec občina, posredni uporabnik proračuna, zasebni zavod ali nosilec javnih pooblastil,
4
·
- je upravičenec občina, posredni uporabnik proračuna, zasebni zavod ali nosilec javnih pooblastil,
5
·
- predloži drugo dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu in
5
·
- predloži drugo dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu in
6
−
- se zaveže, da bo dokazilo o plačilu računa ali druge enakovredne knjigovodske listine posredoval posredniškemu organu najpozneje v osmih dneh po prejemu sredstev.
6
+
- se zaveže, da bo dokazilo o plačilu računa ali druge enakovredne knjigovodske listine posredoval posredniškemu telesu najpozneje v osmih dneh po prejemu sredstev.
7
·
(4) Če upravičenec dokazil ne predloži v roku iz drugega odstavka tega člena oziroma če upravičenec računa ali druge enakovredne knjigovodske listine ne predloži v roku iz tretje alineje prejšnjega odstavka, se mu zadržijo nadaljnja izplačila s postavk kohezijske politike.
7
·
(4) Če upravičenec dokazil ne predloži v roku iz drugega odstavka tega člena oziroma če upravičenec računa ali druge enakovredne knjigovodske listine ne predloži v roku iz tretje alineje prejšnjega odstavka, se mu zadržijo nadaljnja izplačila s postavk kohezijske politike.
8
·
(5) Pri predplačilih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se mora neposredni uporabnik v pogodbi s upravičencem do sredstev dogovoriti, da se upravičenec do sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK ali donator zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK ali donator izstavi zahtevek za vračilo ali če se v proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva porabljena nenamensko ali v nasprotju s predpisi.
8
·
(5) Pri predplačilih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se mora neposredni uporabnik v pogodbi s upravičencem do sredstev dogovoriti, da se upravičenec do sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK ali donator zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK ali donator izstavi zahtevek za vračilo ali če se v proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva porabljena nenamensko ali v nasprotju s predpisi.
1
−
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da so bila sredstva kohezijske politike neupravičeno porabljena, najpozneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da posredniški organ zahteva plačilo od upravičenca. Organ upravljanja zahtevo za plačilo predloži posredniškemu organu in z njo sočasno seznani organ za potrjevanje in revizijski organ.
1
+
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da so bila sredstva kohezijske politike neupravičeno porabljena, najpozneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da posredniško telo zahteva plačilo od upravičenca. Organ upravljanja zahtevo za plačilo predloži posredniškemu telesu in z njo sočasno seznani organ za računovodenje in revizijski organ.
2
−
(2) Če je neupravičena poraba sredstev kohezijske politike ugotovljena pri posredniškem organu, ki je v vlogi upravičenca, organ upravljanja najpozneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da organ za potrjevanje zahteva plačilo od posredniškega organa in z zahtevo sočasno seznani revizijski organ.
2
+
(2) Če je neupravičena poraba sredstev kohezijske politike ugotovljena pri posredniškem telesu, ki je v vlogi upravičenca, organ upravljanja najpozneje v 15 dneh od ugotovljene neupravičene porabe sredstev zahteva, da organ za računovodenje zahteva plačilo od posredniškega telesa in z zahtevo sočasno seznani revizijski organ.
3
−
(3) Posredniški organ oziroma organ za potrjevanje najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zahteva plačilo od upravičenca oziroma posredniškega organa.
3
+
(3) Posredniško telo oziroma organ za računovodenje najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zahteva plačilo od upravičenca oziroma posredniškega telesa.
4
−
(4) Če je neupravičeno porabo sredstev povzročilo pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja, posredniškem organu ali izvajalskem organu ali če gre za primer iz drugega odstavka tega člena, mora vračilo sredstev na način, kot je določen v 42. členu tega zakona, zagotoviti organ, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena poraba sredstev kohezijske politike.
4
+
(4) Če je neupravičeno porabo sredstev povzročilo pomanjkljivo delovanje sistema pri organu upravljanja, posredniškem telesu ali izvajalskem organu ali če gre za primer iz drugega odstavka tega člena, mora vračilo sredstev na način, kot je določen v 42. členu tega zakona, zagotoviti organ, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena poraba sredstev kohezijske politike.
1
−
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da posredniški organ ne izvaja kohezijske politike v skladu z izvedbenim načrtom operativnega programa, ki ga je sprejela vlada, ga pozove, da najpozneje v 30 dneh odpravi neskladnost.
1
+
(1) Če organ upravljanja ugotovi, da posredniško telo ne izvaja kohezijske politike v skladu s programom in predpisi, ki urejajo izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ga pozove, da najpozneje v 30 dneh odpravi neskladnost.
2
−
(2) Če posredniški organ neskladnosti ne odpravi v roku iz prejšnjega odstavka, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
2
+
(2) Če posredniško telo neskladnosti ne odpravi v roku iz prejšnjega odstavka, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
3
−
(3) Če je organ upravljanja posredniškemu organu naložil popravljalne ukrepe, ki se ne nanašajo na odpravo neskladnosti po prvem odstavku, in jih ta ni izvedel v 60 dneh od njihovega prejema, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
3
+
(3) Če je organ upravljanja posredniškemu telesu naložil popravljalne ukrepe, ki se ne nanašajo na odpravo neskladnosti po prvem odstavku, in jih ta ni izvedel v 60 dneh od njihovega prejema, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
4
−
(4) Če posredniški organ v primeru neupravičene porabe sredstev ne zahteva plačila od upravičenca v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega organa.
4
+
(4) Če posredniško telo v primeru neupravičene porabe sredstev ne zahteva plačila od upravičenca v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, organ upravljanja zahteva, da ministrstvo za največ tri mesece zadrži nadaljnja izplačila s posameznih postavk kohezijske politike posredniškega telesa.
5
−
(5) Ko posredniški organ odpravi pomanjkljivosti, s tem seznani organ upravljanja, ki ministrstvo takoj pozove, da odpravi zadržanje izplačil s posameznih postavk kohezijske politike.
5
+
(5) Ko posredniško telo odpravi pomanjkljivosti, s tem seznani organ upravljanja, ki ministrstvo takoj pozove, da odpravi zadržanje izplačil s posameznih postavk kohezijske politike.
6
·
(6) Organ upravljanja o izvedenih zadržanjih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena četrtletno seznanja vlado.
6
·
(6) Organ upravljanja o izvedenih zadržanjih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena četrtletno seznanja vlado.
1
−
(1) Če posredniški organ 15 dni pred iztekom obdobja, za katero so zadržana izplačila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, ne ravna skladno z zahtevami organa upravljanja, ta predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
1
+
(1) Če posredniško telo 15 dni pred iztekom obdobja, za katero so zadržana izplačila iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, ne ravna skladno z zahtevami organa upravljanja, ta predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe s postavk kohezijske politike.
2
−
(2) Organ upravljanja vladi predlaga prerazporeditve pravic porabe s postavk kohezijske politike v okviru sprejetega operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.
2
+
(2) Organ upravljanja vladi predlaga prerazporeditve pravic porabe s postavk kohezijske politike v okviru sprejetega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.
3
−
(3) Pred posredovanjem predloga prerazporeditve pravic porabe iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem pisno obvesti tisti posredniški organ, ki se mu pravice porabe na postavkah kohezijske politike zmanjšujejo.
3
+
(3) Pred posredovanjem predloga prerazporeditve pravic porabe iz prejšnjega odstavka organ upravljanja o tem pisno obvesti tisto posredniško telo, ki se mu pravice porabe na postavkah kohezijske politike zmanjšujejo.
4
·
(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe organ upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.
4
·
(4) Po opravljeni prerazporeditvi pravic porabe organ upravljanja spremeni izvedbeni načrt v obsegu izvedene prerazporeditve.
+
1
+
s, na in med postavkami naravne nesreče
+
1
+
s, na in med postavkami naravne nesreče
1
−
16. na, s in med postavkami naravne nesreče v podprogramu 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah.
−
+
1
+
za ukrepe zaradi odprave posledic naravnih nesreč
+
2
+
in podprogram 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah
+
3
+
in na podprogramu 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah, se uporabljajo izključno za namene, povezane z odpravo posledic naravnih nesreč.
1
−
Ne glede na prvi odstavek 10. člena tega zakona ministrstvo, na predlog neposrednega uporabnika, med letom odpira nove postavke draginja, nove postavke naravne nesreče, nove postavke COVID-19 in nove postavke plačilo DDV za NOO.
−
+
1
+
in na podprogramu 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah
1
−
V letu 2023 se za namen odprave posledic naravnih nesreč, povzročenih od 1. januarja 2023, pripravi rebalans državnega proračuna, s katerim se omogoči financiranje stroškov intervencij, interventnih ukrepov in odprave posledic teh nesreč, zgolj na način, da ta izkazuje nov podprogram 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah v bilanci Prihodkov in odhodkov, na katerem se bodo zagotovile dodatne pravice porabe, v bilanci Računa finančnih terjatev in naložb pa se iz podprograma 140603 - Upravljanje s finančnim premoženjem prenesejo pravice porabe na podprogram 230403 - Sredstva za pomoč ob naravnih nesrečah.
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. avgusta 2023. Št. 003-02-3/2022-230 Ljubljana, dne 8. septembra 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2023 IN 2024 (ZIPRS2324-B)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-02/23-8/14 Ljubljana, dne 31. avgusta 2023 EPA 960-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−