← Nazaj na seznam
Zakon o kemikalijah
ZKem
67spremenjenih členov
+4dodano
+23odstranjeno
+40spremenjeno
dodano 2376odstranjeno 5026besed
81odstavkov
Zgodovina različic
1
−
Ta zakon ureja postopke in zahteve prijavljanja novih snovi ter ocenjevanja novih in obstoječih snovi, vodenje seznama in izmenjavanje informacij o kemikalijah, dajanje biocidov v promet, pogoje za proizvodnjo, promet in uporabo; razvrščanje, označevanje in pakiranje kemikalij glede na stopnjo njihove nevarnosti ter pogoje, obveze in ukrepe za ustrezno ravnanje s kemikalijami. Poleg IV. poglavja tega zakona se za biocide smiselno uporabljajo tudi druge določbe tega zakona, kolikor ta zakon ne določa drugače.
1
+
Ta zakon ureja promet s kemikalijami, določa ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki kemikalij in predpisuje obveznosti in postopke, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo ali skladiščijo kemikalije, z njimi opravljajo promet ali jih uporabljajo. V postopkih iz prejšnjega odstavka se poleg določb tega zakona uporabljajo tudi določbe zakona, ki ureja storitve na notranjem trgu.
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1
·
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:
2
−
1. Kemikalije so snovi in pripravki.
2
+
1. Kemikalije so snovi in zmesi.
3
−
2. Snovi so kemični elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z dodatki, ki so nujni za vzdrževanje njihove stabilnosti, ter z nečistočami, ki so neizogibno prisotne zaradi uporabljenega postopka pridobivanja. Pojem vključuje tudi polimerne snovi in tiste raztopine snovi, pri katerih bi odstranitev topila povzročila kemično spremembo snovi ali vplivala na njeno obstojnost.
3
+
2. (črtana)
4
−
3. Polimerne snovi so snovi, ki so sestavljene iz molekul, za katere je značilno zaporedje ene ali več vrst monomernih enot in kjer pretežna večina molekul vsebuje najmanj tri monomerne enote, ki so kovalentno vezane med seboj ali pa na eno ali več drugačnih monomernih enot ali drugih reaktantov in kjer ima večina molekul enako molsko maso. Molske mase polimerne snovi smejo biti porazdeljene znotraj takega območja, da se njihove razlike pripišejo predvsem razlikam v številu prisotnih monomernih enot. V smislu tega pojma pomeni izraz “monomerna enota“ izreagirano obliko monomere v polimeru.
4
+
3. (črtana)
5
−
4. Pripravki so zmesi ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več snovi.
5
+
4. (črtana)
6
−
5. Obstoječe snovi so snovi, ki so zajete v seznamu EINECS.
6
+
5. (črtana)
7
−
6. Nove snovi so snovi, ki jih ni v seznamu EINECS.
7
+
6. (črtana)
8
−
7. Nevarne snovi so snovi, ki imajo najmanj eno od nevarnih lastnosti iz 10. točke tega člena.
8
+
7. Nevarne kemikalije so snovi ali zmesi, ki ustrezajo kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ali nevarnosti za okolje, opredeljene v Prilogi I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES ).
9
−
8. Nevarni pripravki so pripravki, ki imajo vsaj eno od nevarnih lastnosti iz 10. točke tega člena.
9
+
8. (črtana)
10
−
9. Nevarne kemikalije so snovi in pripravki iz 7. in 8. točke tega člena.
10
+
9. (črtana)
11
−
10. Nevarne lastnosti so lastnosti, na podlagi katerih se kemikalije razvrščajo kot nevarne, v naslednje skupine: (a) eksplozivne kemikalije so trdne, tekoče, pastozne ali želatinozne kemikalije, ki lahko eksotermno reagirajo tudi ob odsotnosti zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja pritiska eksplodirajo, če so prostorsko omejeni; (b) oksidativne kemikalije so kemikalije, ki povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi (predvsem z vnetljivimi); (c) zelo lahko vnetljive kemikalije so tekoče kemikalije, ki imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče ter plinaste kemikalije, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri navadni temperaturi in tlaku; (d) lahko vnetljive kemikalije so:
11
+
10. (črtana)
12
−
- kemikalije, ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije,
12
+
11. Nevarni proizvodi so kemikalije, ki dobijo med proizvodnjo posebno obliko ali površino, ki bolj določa njihovo funkcijo kot njihova kemijska sestava in vsebujejo eno ali več nevarnih kemikalij.
13
−
- trdne kemikalije, ki se lahko hitro vnamejo že po kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira,
13
+
12. (prenehala veljati)
14
−
- tekoče kemikalije, ki imajo zelo nizko plamenišče,
−
15
−
- kemikalije, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah sproščajo lahko vnetljive pline; (e) vnetljive kemikalije so kemikalije, ki imajo nizko plamenišče; (f) zelo strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v zelo majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja; (g) strupene kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja; (h) zdravju škodljive kemikalije so kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne, oziroma kronične okvare zdravja; (i) jedke kemikalije so kemikalije, ki lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo v stik z njim; (j) dražilne kemikalije so kemikalije, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem se stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje; (k) kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost so kemikalije, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo reakcijo preobčutljivosti, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemikaliji pride do nastanka značilnih negativnih učinkov; (l) rakotvorne kemikalije so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka ali povečajo pogostnost njegovega nastanka; (m) mutagene kemikalije so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo pogostnost njihovega nastanka; (n) kemikalije, ki so strupene za razmnoževanje so kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo oziroma povečajo pogostnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti; (o) okolju nevarne kemikalije so kemikalije, ki lahko ob prehajanju v okolje povzročijo ali pa utegnejo povzročiti takojšnjo ali dolgoročno nevarnost za eno ali več sestavin okolja.
−
16
−
11. Nevarni proizvodi so proizvodi, ki niso snovi ali pripravki v smislu tega zakona, ki vsebujejo katero od nevarnih kemikalij, ki je razvrščena v katero izmed skupin (f) do (n) iz 10. točke tega člena.
−
17
−
12. Biocidi so kemikalije, glive in mikroorganizmi vključno z virusi, ki imajo določen negativni učinek na škodljive organizme. Fitofarmacevtska sredstva se ne štejejo med biocide v smislu tega zakona.
−
18
·
13. EINECS je evropski seznam obstoječih snovi, ki je bil objavljen v Uradnem listu EU C 146/4 z dne 15. 6. 1990.
14
·
13. EINECS je evropski seznam obstoječih snovi, ki je bil objavljen v Uradnem listu EU C 146/4 z dne 15. 6. 1990.
19
·
14. CAS številka je karakteristična številka že odkritih snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service.
15
·
14. CAS številka je karakteristična številka že odkritih snovi po mednarodnem seznamu Chemical Abstract Service.
20
·
15. ELINCS je evropski seznam novih snovi.
16
·
15. ELINCS je evropski seznam novih snovi.
21
−
16. EU Index je značilna številka nevarne snovi iz seznama EU o že razvrščenih snoveh (priloga I k EU smernici 67/548/EEC).
17
+
16. EU Index je značilna številka nevarne snovi iz seznama EU o že razvrščenih snoveh (priloga I k EU smernici 67/548/EEC ).
22
·
17. Življenjski krog kemikalije je ves proces, ki zajema predhodne raziskave, proizvodnjo, promet, uporabo, ravnanje z ostanki in embalažo in njihovo varno odstranjevanje.
18
·
17. Življenjski krog kemikalije je ves proces, ki zajema predhodne raziskave, proizvodnjo, promet, uporabo, ravnanje z ostanki in embalažo in njihovo varno odstranjevanje.
23
·
18. Proizvodnja je pridobivanje, izdelava in dodelovanje, obdelovanje, predelovanje, polnjenje, pretakanje, mešanje kemikalij, v vmesne in končne izdelke s kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi procesi in postopki, pa tudi prevažanje znotraj proizvodne enote.
19
·
18. Proizvodnja je pridobivanje, izdelava in dodelovanje, obdelovanje, predelovanje, polnjenje, pretakanje, mešanje kemikalij, v vmesne in končne izdelke s kemijskimi, fizikalnimi ali biološkimi procesi in postopki, pa tudi prevažanje znotraj proizvodne enote.
24
−
19. Proizvajalec je pravna oseba ali podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: fizična oseba), ki proizvaja ali pridobiva v skladu z 18. točko tega člena kemikalijo, pa tudi vsakdo, kdor jo dodeluje, pakira, prepakira ali spremeni njeno ime za nadaljnjo uporabo.
20
+
19. Proizvajalec je pravna ali fizična oseba, ki v skladu s prejšnjo točko proizvaja ali pridobiva kemikalijo, pa tudi vsakdo, kdor jo dodeluje, pakira, prepakira ali spremeni njeno ime za nadaljnjo uporabo. 19.a Skladiščenje je hramba kemikalij za namene proizvodnje, prometa, uporabe ali drugih dejavnosti.
25
−
20. Promet je uvoz, izvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu. Pri tem je uvoz vsak vnos kemikalije na carinsko območje Republike Slovenije, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za to kemikalijo, razen tranzita preko carinskega območja, izvoz pa je vsak iznos kemikalije iz carinskega območja Republike Slovenije in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz kemikalije.
21
+
20. Promet je uvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu. Pri tem je uvoz vsak vnos kemikalije na carinsko območje Evropskih skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za to kemikalijo, razen tranzita čez carinsko območje. Tranzit je vsak prenos ali prevoz kemikalije čez carinsko območje Evropskih skupnosti pod carinskim nadzorom.
26
−
21. Uvoznik je pravna ali fizična oseba, za račun katere se v Republiko Slovenijo uvaža kemikalijo ali izdelek iz 4. člena tega zakona.
22
+
21. Uvoznik je pravna ali fizična oseba, za račun katere se v Evropsko unijo uvaža kemikalijo ali proizvod iz 4. člena tega zakona.
27
−
22. Uporaba je priprava za uporabo, raba, shranjevanje.
23
+
22. Uporaba je priprava za rabo, raba, shranjevanje.
28
·
23. Ravnanje je vsaka aktivnost, pri kateri se lahko pride v stik s kemikalijo.
24
·
23. Ravnanje je vsaka aktivnost, pri kateri se lahko pride v stik s kemikalijo.
29
−
24. PIC je “postopek soglasja po predhodnem obveščanju“. To je postopek, pri katerem se kemikalije, ki so prepovedane ali omejene v državi izvoznici smejo izvažati le tako, da se o tem predhodno obvesti državo uvoznico. Kemikalije, ki so na PIC seznamu, se sme izvažati le s privoljenjem države uvoznice. Če država uvoznica ne privoli v uvoz, mora tudi v lastni državi ravnati v skladu s to odločitvijo.
25
+
24. Fizična oseba je samostojni podjetnik posameznik.
30
−
25. Prijava je predložitev dokumentacije uradu z zahtevanimi podatki s strani prijavitelja pred začetkom dajanja nove snovi v promet.
26
+
25. (črtana)
31
−
26. Prijavitelj je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki z namenom, da bi prijavil novo snov, predloži ustrezne dokumente uradu.
27
+
26. (črtana)
32
−
27. Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje v promet kemikalijo ali izdelek, ki je predmet obravnave tega zakona in ima določene obveze po tem zakonu v zvezi s sporočanjem.
28
+
27. Zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali vnaša v Republiko Slovenijo kemikalijo ali proizvod, ki je predmet obravnave tega zakona in ima določene obveze po tem zakonu v zvezi s sporočanjem.
33
−
28. Predlagatelj je pravna ali fizična oseba, ki predlaga dajanje biocida v promet.
29
+
28. (črtana)
34
·
29. Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.
30
·
29. Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.
35
−
30. Pooblaščeni laboratoriji so akreditirani laboratoriji, ki jih je imenoval pristojni minister.
31
+
30. (črtana)
+
32
+
31. Predmeti splošne rabe so kemikalije, ki se dajejo v promet tako, da njihov končni kupec, prejemnik ali uporabnik ni vnaprej znan, možnost njihovega nakupa, prejema in uporabe pa ni omejena niti količinsko, niti z zahtevami glede lastnosti končnega kupca, prejemnika oziroma uporabnika.
+
33
+
32. Poklicna uporaba kemikalije pomeni vsako uporabo kemikalije pri opravljanju poslovne dejavnosti, vključno z dejavnostjo prometa s kemikalijami.
+
34
+
33. (črtana) Izrazi »snov«, »polimerna snov« in »zmes«, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot ga opredeljuje Uredba 1272/2008/ES . V zakonu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
1
−
- krmo,
1
+
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:
2
·
1. promet in uporabo snovi in pripravkov v končni obliki:
2
·
1. promet in uporabo snovi in pripravkov v končni obliki:
3
·
- zdravila za humano in veterinarsko rabo,
3
·
- zdravila za humano in veterinarsko rabo,
4
·
- živila ter izdelke in snovi, ki prihajajo v stik z živili,
4
·
- živila ter izdelke in snovi, ki prihajajo v stik z živili,
5
·
- kozmetične izdelke,
5
·
- kozmetične izdelke,
6
·
- prepovedane droge,
6
·
- prepovedane droge,
7
·
- krmo,
7
·
- krmo,
8
·
- streliva in eksplozive,
8
·
- streliva in eksplozive,
9
·
- fitofarmacevtska sredstva,
9
·
- fitofarmacevtska sredstva,
10
·
- mineralna gnojila,
10
·
- mineralna gnojila,
11
·
2. prevoz nevarnih kemikalij po železnici, cesti, notranjih vodotokih, po morju in po zraku,
11
·
2. prevoz nevarnih kemikalij po železnici, cesti, notranjih vodotokih, po morju in po zraku,
12
·
3. kemikalije v tranzitu. Določbe tega zakona se uporabljajo za:
12
·
3. kemikalije v tranzitu. Določbe tega zakona se uporabljajo za:
13
·
- proizvodnjo strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje ter promet z njim, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,
13
·
- proizvodnjo strateškega blaga posebnega pomena za varnost in zdravje ter promet z njim, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,
14
·
- proizvodnjo in promet predhodnih sestavin za prepovedane droge, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,
14
·
- proizvodnjo in promet predhodnih sestavin za prepovedane droge, kolikor nista urejena s posebnim zakonom,
15
·
- radioaktivne snovi, ki vsebujejo nevarne snovi po tem zakonu. Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe tega zakona, ki urejajo dobro laboratorijsko prakso (v nadaljnjem besedilu: DLP), uporabo podatkov, pridobljenih s preskusi na vretenčarjih, zbiranje, urejanje in sporočanje podatkov o zastrupitvah in učinkih kemikalij ter začasne ukrepe, uporabljajo za vse kemikalije.
15
·
- radioaktivne snovi, ki vsebujejo nevarne snovi po tem zakonu. Ne glede na prvi odstavek tega člena se določbe tega zakona, ki urejajo dobro laboratorijsko prakso (v nadaljnjem besedilu: DLP), uporabo podatkov, pridobljenih s preskusi na vretenčarjih, zbiranje, urejanje in sporočanje podatkov o zastrupitvah in učinkih kemikalij ter začasne ukrepe, uporabljajo za vse kemikalije.
1
−
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za nevarne proizvode, za katere minister, pristojen za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi ocene izvedenca iz 57. člena tega zakona ugotovi, da lahko ob normalni rabi škodujejo človeku ali okolju. II. KEMIJSKA VARNOST
1
+
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za nevarne proizvode, za katere minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi ocene izvedenca iz 57. člena tega zakona ugotovi, da lahko ob normalni rabi škodujejo človeku ali okolju. II. KEMIJSKA VARNOST
1
−
Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu za proizvodnjo ali opravljanje prometa s kemikalijami in vsi, ki jih uporabljajo ali z njimi ravnajo, morajo zagotavljati kemijsko varnost.
1
+
Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu za proizvodnjo, skladiščenje ali opravljanje prometa s kemikalijami in vsi, ki jih uporabljajo ali z njimi ravnajo, morajo zagotavljati kemijsko varnost.
1
−
Pravna in fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarne kemikalije v promet, mora poskrbeti za navodila za varno uporabo nevarne kemikalije, ter za oskrbo odpadkov, skladno s predpisi o odpadkih, in mora v skladu s posebnimi predpisi odgovarjati za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njihovi proizvodnji ali prometu.
1
+
Pravna in fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarne kemikalije v promet, mora poskrbeti za navodila za varno uporabo nevarne kemikalije, ter za oskrbo odpadkov, skladno s predpisi o odpadkih, in mora v skladu s posebnimi predpisi odgovarjati za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njihovi proizvodnji ali prometu. Vsi uporabniki nevarnih kemikalij morajo biti ob nabavi kemikalije opozorjeni na nevarne lastnosti kemikalije, na njihovo zahtevo pa jim morajo biti na voljo ustrezna pojasnila o pravilni uporabi kemikalije, ukrepih za varovanje zdravja in okolja, ter o ravnanju z njihovimi ostanki. Obseg, vsebino in način obveščanja predpiše minister. Pravna in fizična oseba, ki skladišči nevarno kemikalijo, mora poskrbeti za navodila za varno shranjevanje kemikalij in za oskrbo odpadkov skladno s predpisi o odpadkih ter v skladu s posebnimi predpisi odgovarja za vsako škodo, ki bi utegnila nastati pri njenem skladiščenju.
1
−
Za zagotavljanje kemijske varnosti ter izvajanje nalog v skladu s tem zakonom, se ustanovi Urad za kemikalije Republike Slovenije, kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: urad). III. PRIJAVLJANJE NOVIH SNOVI
1
+
Za zagotavljanje kemijske varnosti ter izvajanje strokovnih in razvojnih upravnih nalog ter nalog inšpekcijskega in drugega nadzora Vlada Republike Slovenije ustanovi organ v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za kemikalije). III. PRIJAVLJANJE NOVIH SNOVI (črtano)
1
−
Nove snovi kot take ali v obliki pripravkov se lahko proizvajajo in dajejo v promet le, če so bile prijavljene na način, ki ga določa ta zakon in so vpisane v seznam ELINCS, ki ga vodi urad, oziroma so v postopku za vpis v ta seznam potem, ko je pristojni organ ugotovil, da je prijavna dokumentacija popolna, razen če ni z zakonom drugače določeno. Seznam iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavijo se tudi ime oziroma firma in naslov prijavitelja, kakovostna in količinska sestava snovi, oblika formulacije, pakiranje, razvrstitev ter drugi podatki o snovi, ki so potrebni za njeno razpoznavanje, če niso tajne narave. Snov se lahko daje v promet samo v tisti fizikalno-kemični obliki in sestavi ter za namene, za katere je bila prijavljena. V primeru kakršne koli spremembe in v primeru novih znanstvenih spoznanj v zvezi z nevarnostjo prijavljene snovi, mora prijavitelj obvestiti urad in predložiti dodatno dokumentacijo.
−
1
−
Minister določi seznam novih snovi, ki se lahko proizvajajo in dajejo v promet brez prijave glede na določbo iz prvega odstavka prejšnjega člena. Seznam teh snovi in količine na podlagi podatkov zavezancev vodi urad.
−
1
−
Prijavo nove snovi vloži prijavitelj pri uradu. Prijava nove snovi mora poleg splošnih informacij o prijavitelju vsebovati dokumentacijo o preskusih, na podlagi katere je mogoče izdelati oceno nevarnosti iz katere je razvidno, kakšno nevarnost predstavlja določena snov za človeka in okolje, o pričakovani količini, ki bo dana v promet v enem letu, in druge predpisane podatke. Če količina prijavljene nove snovi v enem letu na proizvajalca ne presega količine, ki jo določi minister, se izvede skrajšana prijava. Vsebino prijave, roke, način izdaje potrdila o prijavi in podrobnejši postopek ob prijavi nove snovi predpiše minister.
−
1
−
Če je bila snov že prijavljena, lahko urad upošteva dokazila o preskusih, ki jih je predložil predhodni prijavitelj, če ta s tem pisno soglaša in če lahko naslednji prijavitelj dokaže, da gre za snov, ki je identična z že prijavljeno snovjo, vključno s stopnjo njene čistosti in nečistočami. V izogib nepotrebnim preskusom na vretenčarjih mora vsak prijavitelj pri uradu zahtevati podatke o tem, ali je snov, ki jo namerava prijaviti, že bila prijavljena in kdo je njen prijavitelj in uradu predložiti podatke, s katerimi dokaže, da res namerava snov dajati v promet in navesti predvidene količine. Urad izvede postopek v skladu s podrobnejšim predpisom ministra iz 11. člena tega zakona. Prvi in naslednji prijavitelji iste snovi so dolžni storiti vse, da pride do sporazuma za souporabo podatkov. Enako velja tudi za dva ali več prijaviteljev, ki želijo istočasno prijaviti isto snov. V primeru, da do sporazuma ne pride, urad z namenom preprečevanja nepotrebnih preskusov na vretenčarjih, odloči o načinu izmenjave podatkov in delitve stroškov, pri čemer upošteva pravne interese vseh prijaviteljev.
−
1
−
Po prejemu prijave nove snovi urad najkasneje v roku 60 oziroma 30 dni za skrajšano prijavo, obvesti prijavitelja o tem, ali je prijavna dokumentacija popolna. Če je dokumentacija popolna, urad istočasno z obvestilom izda potrdilo, v katerem navede registracijsko številko, pod katero se snov vpiše v seznam. V primeru, da prijavna dokumentacija ni popolna, urad v roku 60 oziroma 30 dni po vložitvi zahteva njeno dopolnitev, pri čemer roki začnejo teči ponovno, ko je dokumentacija popolna. Če urad ne odloči drugače, sme prijavitelj dati prijavljeno snov v promet šele po preteku 60 oziroma 30 dni za skrajšano prijavo, od predaje popolne prijave uradu. Če prijavitelj snovi za skrajšano prijavo prejme obvestilo, da je prijavna dokumentacija popolna prej kot v 30 dneh, sme dati snov v promet, vendar ne prej kot 15 dni od vložitve prijave. V primeru suma, ki ga utemeljujejo najnovejša znanstvena spoznanja o tem, da je snov bolj nevarna, kot izhaja iz prijavne dokumentacije, urad še pred potekom roka iz prejšnjega odstavka zahteva dodatne podatke, ki se nanašajo na specifična vprašanja za razjasnitev suma ali z odločbo določi, da lahko prijavitelj daje kemikalije na osnovi te snovi v promet šele po razjasnitvi predhodnih vprašanj. Urad lahko v primeru suma, da je že prijavljena snov bolj nevarna, kot izhaja iz prijavne dokumentacije, zahteva predložitev dokumentacije o dodatnih preskusih že prijavljene snovi, še preden so dosežene mejne količine iz 34. člena tega zakona. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko urad z odločbo začasno prepove dajanje kemikalije v promet, dokler ni predložena zahtevana dokumentacija. Zoper odločbo urada je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za zdravstvo, ki pa ne zadrži njene izvršitve. IV. DAJANJE BIOCIDOV V PROMET
1
+
IV. DAJANJE BIOCIDNIH PRIPRAVKOV V PROMET (prenehalo veljati)
1
−
Snovi, ki se uporabljajo v pripravkih biocidov (v nadaljnjem besedilu: biocidne snovi), se lahko dajejo v promet in uporabljajo le, če izpolnjujejo zahteve tega zakona in predpisov na njegovi podlagi in so vključene v eno od skupnih list Evropske unije oziroma v eno izmed prilog I ali IA oziroma IB predpisa iz 19. člena tega zakona. Za biocidne snovi, ki se na podlagi izjave predlagatelja uporabljajo izključno za biocide, ne veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na prijavo nove snovi.
−
1
−
Pripravki biocidov (v nadaljnjem besedilu: biocidni pripravki) se lahko dajejo v promet in uporabljajo le na podlagi dovoljenja urada in vpisa v register, ki ga vodi urad. Dovoljenje se izda na podlagi popolnega, skrajšanega ali posebnega postopka. Po popolnem postopku ali avtorizaciji se lahko dajejo v promet in uporabo biocidni pripravki, kadar je biocidna snov razvrščena v seznam I ali IA, ki sta priloga predpisa iz 19. člena tega zakona in so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji iz tega predpisa. Po skrajšanem postopku ali registraciji se lahko dajejo v promet in uporabo biocidni pripravki, ki vsebujejo le snovi, razvrščene v prilogo IA predpisa iz 19. člena tega zakona, če ne vsebujejo nobene nevarne snovi (biocidi z manjšim tveganjem) ali kadar je biocidna snov razvrščena v prilogo IB predpisa iz 19. člena tega zakona. Po posebnem postopku se lahko v promet in uporabo dajejo biocidni pripravki, ki imajo isto sestavo v dovoljenih odstopanjih in imajo enake lastnosti kot že dovoljeni biocidni pripravek (analogni biocidi), če predlagatelj predloži izjavo, v kateri lastnik dokumentacije dovoljuje uradu uporabo podatkov za potrebe izdaje dovoljenja. O vrsti postopka odloča urad. Minister predpiše vsebino posebnega postopka. Dovoljenje se lahko izda za največ deset let. Stroške postopkov v zvezi z izdajo dovoljenja za promet biocidov krije predlagatelj.
−
1
−
Ne glede na določbe prejšnjega člena v zvezi z izdajanjem dovoljenj za promet biocidnih pripravkov, lahko urad, kadar ni na voljo nobenega primernega sredstva oziroma ni mogoče drugače ukrepati, da bi preprečili razvoj določenega nepredvidenega organizma za čas, ki ni daljši od 120 dni, dovoli dajanje posameznega biocidnega pripravka v promet pod določenimi pogoji in v določeni količini.
−
1
−
Vloga za izdajo dovoljenja se vloži pri uradu. Obrazec vloge predpiše minister.
−
1
−
Vloga za izdajo dovoljenja za promet z biocidom mora vsebovati podatke o predlagatelju in o proizvajalcu biocida, podatke o fizikalno-kemijskih lastnostih biocida in o laboratorijskih ter drugih preskušanjih, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti nevarnost, ki jo predstavlja biocid za človeka in okolje, predlog deklaracije in navodila za uporabo, status v državi proizvajalki, podatke o ravnanju z ostanki in embalažo po izteku roka uporabnosti oziroma po njegovi uporabi, predlog razvrstitve v skupino nevarnosti ter druge podatke, ki jih predpiše minister.
−
1
−
Urad izda odločbo najkasneje 60 dni po prejemu vloge za izdajo dovoljenja, v nasprotnem primeru zahteva njeno dopolnitev tako, da navede, katere manjkajoče podatke je potrebno še predložiti. V postopku izdaje dovoljenja urad izdela oceno nevarnosti za biocidno snov in za pripravek biocida. Dovoljenje se izda, če je ob upoštevanju varnostnih ukrepov mogoča taka uporaba biocida, ki ne ogroža človeka ali okolja. Dovoljenje lahko določi posebne pogoje za dajanje biocidnega pripravka v promet ali uporabo. Predpis o dajanju biocidov v promet, o natančnejšem postopku izdajanja in o vsebini dovoljenja za promet ter o njegovem podaljšanju, izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje. Zoper odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za zdravstvo.
−
1
−
Dovoljenje za promet in uporabo biocidnega pripravka je mogoče na zahtevo predlagatelja podaljšati v primeru, da niso spremenjeni pogoji, pod katerimi je bilo izdano. Zahtevo za podaljšanje je treba vložiti 90 dni pred potekom njegove veljavnosti. V primeru suma, da niso izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano, lahko urad zahteva dodatno dokumentacijo.
−
1
−
Urad odvzame ali spremeni dovoljenje:
−
2
−
- če je prišlo do kakršne koli spremembe dejstev, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano,
−
3
−
- če je biocidna snov črtana iz seznamov, ki so priloge predpisa iz 19. člena tega zakona,
−
4
−
- če so spremenjeni ali niso več izpolnjeni pogoji iz dovoljenja za dajanje v promet,
−
5
−
- če to zahteva imetnik dovoljenja in zahtevo obrazloži,
−
6
−
- če je bilo dovoljenje pridobljeno na podlagi napačnih ali zavajujočih podatkov.
−
1
−
Biocidni pripravki, ki so glede na nevarne lastnosti razvrščeni kot zelo strupeni, strupeni, rakotvorni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje, se ne smejo dajati v promet ali uporabljati v splošni uporabi. V. OCENJEVANJE KEMIKALIJ
1
+
V. OCENJEVANJE KEMIKALIJ
1
−
V postopku ocenjevanja urad izdela oceno nevarnosti na podlagi podatkov, ki jih mora priskrbeti prijavitelj oziroma predlagatelj. V primeru, da je snov nevarna, se izdela tudi ocena medicinskih ukrepov v primeru akutnih zastrupitev z nevarnimi kemikalijami (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena ocena). Zdravstveno oceno izdela center za zastrupitve iz 40. člena tega zakona. Oceni se izdelata za snov, v primerih, določenih s tem ali s posebnim zakonom, pa tudi za pripravek na njeni osnovi. Stroške izdelave ocen iz prejšnjega odstavka tega člena plača naročnik. Pri izdelavi ocene nevarnosti se lahko priznava tuja dokumentacija o testiranju, če je bilo testiranje opravljeno v skladu z načeli DLP. Lahko se prizna tudi ocena nevarnosti, ki so jo izdelali pooblaščeni organi držav članic Evropske unije. V takem primeru mora biti uradu predložen overjen prevod ocene nevarnosti v slovenski jezik, ki je predhodno strokovno preverjen s strani izvedenca iz 57. člena tega zakona, in dokaz o pooblastilu tujega organa za izdelavo ocene nevarnosti. Za ocenjevanje snovi iz seznama EINECS se lahko namesto dokumentacije, pridobljene v skladu z določbami tega zakona, upošteva tudi dokumentacija, ki je izdelana na podlagi drugih ustreznih metod in principov, ki jih odobri urad. Podrobnejše predpise o načinu ocenjevanja posameznih skupin snovi oziroma pripravkov, kadar se ti ocenjujejo, izda minister.
1
+
Za pripravo in spremljanja ukrepov na podlagi 49. in 50. člena tega zakona se na predlog organa, pristojnega za kemikalije, na nacionalni ravni v postopku ocenjevanja na podlagi podatkov ter na podlagi najnovejših potrjenih znanstvenih spoznanj ugotovijo nevarne lastnosti ter obnašanje kemikalij v okolju, oceni izpostavljenost ljudi in okolja, ter po potrebi izdela ocena tveganja, ki ga kemikalija predstavlja za zdravje ljudi in okolje. Če ocena kemikalije pokaže, da kemikalija v svojem življenjskem krogu povzroča povečano tveganje za zdravje ljudi ali okolje, se izvedejo ukrepi v skladu s tem zakonom, s katerimi se škodljivi učinki in tveganje zmanjšajo ali omejijo na sprejemljivo raven. Podrobnejše predpise o načinu ocenjevanja posameznih skupin snovi oziroma pripravkov, kadar se ti ocenjujejo, izda minister.
1
−
Za dajanje strokovnega mnenja o primernosti snovi oziroma o pripravku, kadar se ta ocenjuje, za vpis v seznam oziroma za dajanje v promet in uporabo, minister na predlog urada imenuje strokovno telo ali več strokovnih teles glede na posamezne skupine snovi oziroma pripravkov, kadar se ti ocenjujejo, sestavljeno iz izvedencev ustreznih področij. Za potrebe ocenjevanja snovi na mednarodni ravni minister predlaga izvedence v pristojna mednarodna telesa. VI. RAZVRŠČANJE, PAKIRANJE, OPREMLJANJE IN OZNAČEVANJE KEMIKALIJ
1
+
Ocenjevanje kemikalij izvaja organ, pristojen za kemikalije. Pri tem lahko na posameznih specifičnih strokovnih področjih sodeluje z zdravstvenimi in drugimi javnimi zavodi ter s strokovnjaki, ki jih na predlog organa, pristojnega za kemikalije, pooblasti minister. Za potrebe ocenjevanja snovi na mednarodni ravni minister predlaga izvedence v pristojna mednarodna telesa. VI. RAZVRŠČANJE, PAKIRANJE IN OZNAČEVANJE KEMIKALIJ (črtano)
1
−
Prijavitelj mora redno, najmanj enkrat letno, uradu pisno sporočiti podatke o količinah prijavljenih novih snovi, ki jih je dal v preteklem koledarskem letu v promet, o spremembah metod za ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja in druge predpisane podatke in vsako spremembo podatkov, na podlagi katerih je bila snov razvrščena, zlasti pa o novih izsledkih, o učinkih in delovanju snovi na človeka ter na okolje.
−
1
−
Pravna in fizična oseba, ki proizvaja ali daje v promet snovi, za katere po 10. členu tega zakona ni obvezna prijava, mora uradu predložiti podatke, ki jih predpiše minister.
−
1
−
Če količina prijavljene snovi, ki jo prijavitelj daje v promet, letno ali skupno od začetka dajanja v promet doseže ali preseže mejne količine, mora prijavitelj predložiti uradu rezultate dodatnih preskusov, določenih v predpisu ministra, na zahtevo pa tudi prej. Urad lahko upošteva dokazila o preskusih na vretenčarjih, ki jih je predložil drug prijavitelj, če ta s tem pisno soglaša. Če prijavitelj ne predloži rezultatov dodatnih preskusov iz prvega odstavka tega člena, lahko urad z odločbo začasno prepove dajanje snovi v promet. Predpise o mejnih količinah snovi, pri katerih se zahtevajo dodatni preskusi, o vrsti, obsegu preskusov in o testnih metodah ter pogoje, pod katerimi se lahko uporabijo podatki, izvedeni za isti namen drugega prijavitelja, določi minister.
−
1
−
Če ni z zakonom drugače določeno, mora zavezanec zaradi zagotavljanja informacij, potrebnih za varovanje zdravja ljudi in okolja ter za pomoč ob nesrečah, za vsak nevarni pripravek, ki vsebuje nevarno snov iz seznama EINECS in za vsak nevarni proizvod iz 4. člena tega zakona, kakor tudi za vsak pripravek, ki vsebuje nevarne snovi, ki niso vpisane v ta seznam, predložiti uradu ob prvem dajanju v promet podatke iz varnostnega lista, kemijsko sestavo pripravka ali nevarnega proizvoda, in podatke o predvidenih oziroma znanih področjih uporabe. Iste podatke mora zavezanec v roku 30 dni po prvem dajanju v promet sporočiti tudi za vsako nevarno snov iz seznama EINECS. Podatke se predloži in obnavlja na način, ki ga predpiše minister. Za kemikalije iz prejšnjega odstavka urad vodi poseben seznam, ki je na razpolago le pooblaščenim osebam, organom in ustanovam. Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec sporočati uradu v predpisanih rokih podatke o tistih obstoječih snoveh, ki jih je v določenem obdobju proizvedel ali uvozil v količinah nad določeno mejo. Tako zbrani podatki se uporabljajo za določanje prioritet za enotno razvrščanje in za oceno tveganja snovi iz seznama EINECS na mednarodni ravni. Način ocenjevanja tveganja obstoječih snovi predpiše minister. Zavezanec mora enkrat letno najkasneje do 31. marca uradu pisno sporočiti imena in količine nevarnih snovi in pripravkov ter nevarnih proizvodov iz 4. člena tega zakona, ki jih je v preteklem koledarskem letu proizvedel ali dal v promet.
1
+
Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo nevarno kemikalijo v Republiki Sloveniji ali vnašajo nevarno kemikalijo v Republiko Slovenijo, morajo za vsako nevarno kemikalijo in za vsak nevarni proizvod iz 4. člena tega zakona predložiti organu, pristojnemu za kemikalije, podatke iz varnostnega lista, kemijsko sestavo nevarne kemikalije ali nevarnega proizvoda, in podatke o področjih uporabe. Podatke iz varnostnega lista morajo predložiti organu, pristojnemu za kemikalije, najkasneje ob prvi prepustitvi nevarne kemikalije tretjemu ali ob prvem vnosu nevarne kemikalije v Republiko Slovenijo, kemijsko sestavo nevarne kemikalije in podatke o področjih uporabe pa najkasneje do 31. marca v naslednjem letu po prvi prepustitvi tretjemu ali prvem vnosu nevarne kemikalije v Republiko Slovenijo. Način predložitve in obnavljanja podatkov ter izjeme iz sporočanja predpiše minister. Pravne in fizične osebe iz prejšnjega odstavka morajo enkrat letno najkasneje do 31. marca organu, pristojnemu za kemikalije, pisno sporočiti imena in količine nevarnih kemikalij ter nevarnih proizvodov iz 4. člena tega zakona, ki so jih v preteklem koledarskem letu proizvedle ali vnesle v Republiko Slovenijo. Organ, pristojen za kemikalije, vodi podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena v posebni bazi podatkov, ki je na razpolago le pooblaščenim osebam, organom in ustanovam. Podatki se lahko uporabljajo le za potrebe varovanja zdravja ljudi in okolja.
1
−
Na mednarodni ravni urad izmenjuje podatke o prijavljenih novih snoveh za namene seznama ELINCS, podatke o obstoječih snoveh z namenom izdelave ocene nevarnosti in za enotno razvrščanje obstoječih snovi iz seznama EINECS ter podatke o biocidih za namene oblikovanja skupnih list in druge zahtevane podatke s področja tega zakona v skladu s programi sodelovanja in mednarodnimi pogodbami. Seznam EINECS izda minister.
−
1
−
Podrobnejši predpis o postopkih sporočanja in o vsebini podatkov iz 32., 35. in 36. člena tega zakona oziroma o načinu zbiranja podatkov za posamezne skupine kemikalij, izda minister.
1
+
Podrobnejši predpis o postopkih sporočanja in o vsebini podatkov iz 35. člena tega zakona oziroma o načinu zbiranja podatkov za posamezne skupine kemikalij, izda minister.
1
−
Če zavezanec ustrezno utemelji, da mu razkritje določenih podatkov, ki predstavljajo proizvodne ali poslovne skrivnosti, lahko povzroči poslovno škodo, jih lahko označi s stopnjo tajnosti, ki jo mora urad upoštevati, razen v primerih, če je ogroženo zdravje ljudi ali okolje. Med tajne podatke oziroma poslovne skrivnosti se ne štejejo podatki, ki so pomembni za varovanje ljudi in okolja in sicer najmanj naslednji:
1
+
Če zavezanec ustrezno utemelji, da mu razkritje določenih podatkov, ki predstavljajo proizvodne ali poslovne skrivnosti, lahko povzroči poslovno škodo, jih lahko označi s stopnjo tajnosti, ki jo mora organ, pristojen za kemikalije, upoštevati, razen v primerih, če je ogroženo zdravje ljudi ali okolje. Med tajne podatke oziroma poslovne skrivnosti se ne štejejo podatki, ki so pomembni za varovanje ljudi in okolja in sicer najmanj naslednji:
2
·
- trgovsko ime snovi ali pripravka,
2
·
- trgovsko ime snovi ali pripravka,
3
−
- ime proizvajalca in prijavitelja,
3
+
- ime proizvajalca,
4
·
- fizikalno-kemične lastnosti,
4
·
- fizikalno-kemične lastnosti,
5
·
- vsi možni načini in ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov snovi oziroma za pretvorbo snovi v neškodljivo,
5
·
- vsi možni načini in ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov snovi oziroma za pretvorbo snovi v neškodljivo,
6
·
- povzetek rezultatov toksikoloških in ekotoksikoloških preskusov,
6
·
- povzetek rezultatov toksikoloških in ekotoksikoloških preskusov,
7
·
- stopnja čistosti in identiteta nevarnih dodatnih snovi in primesi, če so ti nevarni in je to potrebno za razvrščanje in označevanje snovi,
7
·
- stopnja čistosti in identiteta nevarnih dodatnih snovi in primesi, če so ti nevarni in je to potrebno za razvrščanje in označevanje snovi,
8
·
- priporočila o preventivnih ukrepih pri uporabi in o takojšnjih ukrepih ob nesrečah,
8
·
- priporočila o preventivnih ukrepih pri uporabi in o takojšnjih ukrepih ob nesrečah,
9
−
- podatki iz varnostnega lista,
9
+
- podatki iz varnostnega lista, razen podatkov, ki bi pomenili povezavo med pravno ali fizično osebo, ki proizvaja ali vnaša kemikalijo v Republiko Slovenijo in njegovimi distributerji ali nadaljnjimi uporabniki,
10
−
- analitične metode za ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja. Podrobnejši predpis o tajnosti podatkov za posamezne skupine kemikalij in o ravnanju s tajnimi podatki izda minister.
10
+
- analitične metode za ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja.
1
−
Podatki o kemikalijah, razen podatkov iz drugega odstavka 38. člena tega zakona, ki jih je predložil prvi prijavitelj, se lahko uporabijo za druge prijavitelje samo na podlagi pisne izjave prvega prijavitelja. Ne glede na prejšnji odstavek se podatki za biocide lahko uporabijo po preteku določenega obdobja, ki glede na naravo podatkov ni krajše od 5 let in ne daljše od 15 let od dneva, ko so bili podatki prvič uporabljeni. Roke za uporabo podatkov iz prejšnjega odstavka določi minister.
−
1
−
Minister pooblasti zdravstveni, za določene naloge pa tudi drug javni zavod, za zbiranje, urejanje in stalno posredovanje podatkov o akutnih zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij (v nadaljnjem besedilu: center za zastrupitve). Center za zastrupitve izvaja informativno-dokumentacijsko dejavnost, stalno informacijsko-konzultacijsko dejavnost za akutne zastrupitve s kemikalijami, vodi register zastrupitev, sodeluje pri oblikovanju in nadzoru centralnih zalog antidotov v Republiki Sloveniji ter opravlja druge naloge v skladu s programom, ki ga sprejme v soglasju z ministrom. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, so dolžne sporočati centru za zastrupitve predpisane podatke. Minister podrobneje predpiše vsebino in način sporočanja podatkov o kemikalijah in za register zastrupitev na področju Republike Slovenije.
1
+
Minister pooblasti zdravstvene, za določene naloge pa tudi druge javne zavode, za zbiranje, urejanje in stalno posredovanje podatkov o akutnih zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zavodi) v skladu s programom, ki ga na predlog organa, pristojnega za kemikalije, izda minister. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, so pooblaščenim zavodom dolžne sporočati predpisane podatke. Minister podrobneje predpiše vsebino in način sporočanja podatkov o kemikalijah za register zastrupitev na področju Republike Slovenije.
1
−
Oseba, ki je dolžna predložiti prijavno dokumentacijo, dokazila o preskusih ali sporočilno dokumentacijo, mora vso predloženo dokumentacijo ali dokazila hraniti do izteka desetih let po prenehanju proizvodnje ali dajanja v promet nevarne kemikalije. VIII. PROIZVODNJA IN PROMET Z NEVARNIMI KEMIKALIJAMI
1
+
VIII. PROIZVODNJA, SKLADIŠČENJE IN UPORABA NEVARNIH KEMIKALIJ TER PROMET Z NJIMI
1
−
Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet nevarne kemikalije morajo zagotoviti pogoje, ki preprečujejo ali zmanjšujejo nevarnost za človeka in okolje ter zagotavljajo zamenjavo nevarnih kemikalij z manj nevarnimi nadomestili.
1
+
Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo, skladiščijo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotoviti pogoje, ki preprečujejo ali zmanjšujejo nevarnost za človeka in okolje. Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet nevarne kemikalije, morajo zagotavljati zamenjavo nevarnih kemikalij z manj nevarnimi nadomestili.
1
−
Za izvajanje postopka soglasja po predhodnem obveščanju (v nadaljnjem besedilu: PIC postopek) skrbi urad. Predpis o vsebini in izvajanju PIC postopka in o prometu določenih nevarnih kemikalij izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za okolje.
−
1
·
Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo nevarne kemikalije, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon, in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo skladiščenje nevarnih kemikalij kot dejavnost, ki je vpisana v register, oziroma dejavnost, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, pa niso zavezanci za dovoljenja iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladiščenja nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:
1
·
Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji proizvajajo nevarne kemikalije, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon, in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo promet z nevarnimi kemikalijami, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prometa z nevarnimi kemikalijami. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo skladiščenje nevarnih kemikalij kot dejavnost, ki je vpisana v register, oziroma dejavnost, opredeljeno v ustanovitvenem aktu, pa niso zavezanci za dovoljenja iz prvega, drugega ali četrtega odstavka tega člena, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ta zakon in imeti dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladiščenja nevarnih kemikalij. Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:
2
·
- akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
2
·
- akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
3
−
- mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B, Pravne in fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji uporabljajo nevarne kemikalije, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:
−
4
−
- akutno strupene (oralno, dermalno, pri vdihavanju), kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
−
5
·
- mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
3
·
- mutagene za zarodne celice, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
6
·
- rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
4
·
- rakotvorne, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
7
−
- strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
−
8
−
- specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,
−
9
−
- specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon in imeti dovoljenje za njihovo uporabo.
−
10
·
- strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
5
·
- strupene za razmnoževanje, kategorije nevarnosti 1A in 1B,
11
·
- specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,
6
·
- specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1,
12
·
- specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon in imeti dovoljenje za njihovo uporabo. Dovoljenja iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izda organ, pristojen za kemikalije, in so lahko stalna ali enkratna. Postopek za pridobitev dovoljenja predpiše minister. Dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ni treba pridobiti pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo promet na drobno z nevarnimi kemikalijami kot predmeti splošne rabe, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:
7
·
- specifično strupene za posamezne organe pri ponavljajoči izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 1, morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon in imeti dovoljenje za njihovo uporabo. Dovoljenja iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izda organ, pristojen za kemikalije, in so lahko stalna ali enkratna. Postopek za pridobitev dovoljenja predpiše minister. Dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ni treba pridobiti pravnim in fizičnim osebam, ki opravljajo promet na drobno z nevarnimi kemikalijami kot predmeti splošne rabe, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot:
13
·
- vnetljivi plini, kategorije nevarnosti 1,
8
·
- vnetljivi plini, kategorije nevarnosti 1,
14
·
- vnetljivi aerosoli, kategorije nevarnosti 1 in 2,
9
·
- vnetljivi aerosoli, kategorije nevarnosti 1 in 2,
15
·
- vnetljive tekočine, kategorije nevarnosti 1 in 2,
10
·
- vnetljive tekočine, kategorije nevarnosti 1 in 2,
16
·
- vnetljive trdne snovi, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
11
·
- vnetljive trdne snovi, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
17
·
- piroforne tekočine ali trdne snovi, kategorije nevarnosti 1,
12
·
- piroforne tekočine ali trdne snovi, kategorije nevarnosti 1,
18
·
- kemikalije, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
13
·
- kemikalije, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline, kategorije nevarnosti 1, 2 in 3,
19
·
- samoreaktivne kemikalije vrste B, C, D, E in F,
14
·
- samoreaktivne kemikalije vrste B, C, D, E in F,
20
·
- kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost kože, kategorije nevarnosti 1 in 2,
15
·
- kemikalije, ki povzročajo preobčutljivost kože, kategorije nevarnosti 1 in 2,
21
·
- kemikalije, ki dražijo oči, kategorije nevarnosti 1 in 2,
16
·
- kemikalije, ki dražijo oči, kategorije nevarnosti 1 in 2,
22
·
- kemikalije, ki dražijo dihalne poti,
17
·
- kemikalije, ki dražijo dihalne poti,
23
·
- specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 3,
18
·
- specifično strupene za posamezne organe pri enkratni izpostavljenosti, kategorije nevarnosti 3,
24
·
- kemikalije, ki imajo narkotične učinke,
19
·
- kemikalije, ki imajo narkotične učinke,
25
·
- nevarne za vodno okolje, kategorija akutne nevarnosti 1,
20
·
- nevarne za vodno okolje, kategorija akutne nevarnosti 1,
26
·
- nevarne za vodno okolje, kategorija kronične nevarnosti 1 in 2,
21
·
- nevarne za vodno okolje, kategorija kronične nevarnosti 1 in 2,
27
·
- nevarne za ozonski plašč, razen če drug zakon prometa s temi kemikalijami ne ureja drugače. Dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena ni treba pridobiti znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, javnim zavodom in državnim organom, ki kemikalije uporabljajo izključno za svojo osnovno dejavnost. Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo dovoljenje iz tega člena.
22
·
- nevarne za ozonski plašč, razen če drug zakon prometa s temi kemikalijami ne ureja drugače. Dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena ni treba pridobiti znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim ustanovam, javnim zavodom in državnim organom, ki kemikalije uporabljajo izključno za svojo osnovno dejavnost. Organ, pristojen za kemikalije, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki imajo dovoljenje iz tega člena.
+
1
+
Dovoljenje iz prejšnjega člena preneha veljati na podlagi odločbe organa, pristojnega za kemikalije:
+
2
+
- na zahtevo imetnika dovoljenja,
+
3
+
- če imetnik dovoljenja ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz tega zakona,
+
4
+
- v primeru pravnomočne sodbe sodišča, iz katere je razvidno, da je imetnik dovoljenja, ki je fizična oseba, namenoma, zaradi koristi zlorabil dovoljenje za proizvodnjo ali promet posebnih skupin kemikalij, ki jih urejata zakon o strateškem blagu posebnega pomena za varnost in zdravje in zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge.
1
−
- da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun,
1
+
Dejavnost proizvodnje in skladiščenja nevarnih kemikalij ter prometa z njimi in uporabo kemikalij lahko opravljajo pravne in fizične osebe, ki organu, pristojnemu za kemikalije, izkažejo:
2
·
- da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun,
2
·
- da imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v kateri od držav članic Evropske unije, pri čemer pa morajo imeti slednje v Republiki Sloveniji podružnico oziroma fizično ali pravno osebo, pooblaščeno za delovanje v njihovem imenu in za njihov račun,
3
·
- da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom,
3
·
- da imajo glede na vrsto in obseg dejavnosti zaposlene strokovno usposobljene osebe z znanjem, ki omogoča izvajanje obveznosti in izpolnjevanje zahtev v skladu s tem zakonom,
4
·
- da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja,
4
·
- da izvajajo posebne tehnične ali organizacijske ukrepe za promet z nevarnimi kemikalijami, njihovo proizvodnjo, skladiščenje ali uporabo, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja,
5
·
- da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij,
5
·
- da izpolnjujejo zahteve glede objektov ter zahteve glede razporejanja in varovanja posameznih skupin kemikalij,
6
·
- da jim ni bilo odvzeto dovoljenje na podlagi tretje alineje prejšnjega člena. V postopku presoje vplivov na okolje pri posegih v okolje, organ, pristojen za kemikalije, na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, da mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, v katerem se, med drugim, določijo pogoji gradnje in ravnanja s kemikalijami z vidika preprečevanja nevarnosti, ki bi jih utegnile imeti kemikalije za človeka in okolje. Podrobnejše zahteve in izjeme v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prvega odstavka tega člena določi minister. V predpisu iz prejšnjega odstavka se v zvezi z zagotavljanjem posameznega tehničnega ali organizacijskega ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko določi sklicevanje na standard po predpisih o standardizaciji ali določi obvezna uporaba standarda. Za zagotavljanje posameznih ukrepov ali ravnanja iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izda organ, pristojen za kemikalije, tudi smernice, ki se objavijo na spletni strani organa, pristojnega za kemikalije.
6
·
- da jim ni bilo odvzeto dovoljenje na podlagi tretje alineje prejšnjega člena. V postopku presoje vplivov na okolje pri posegih v okolje, organ, pristojen za kemikalije, na zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje, da mnenje o sprejemljivosti nameravanega posega, v katerem se, med drugim, določijo pogoji gradnje in ravnanja s kemikalijami z vidika preprečevanja nevarnosti, ki bi jih utegnile imeti kemikalije za človeka in okolje. Podrobnejše zahteve in izjeme v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz prvega odstavka tega člena določi minister. V predpisu iz prejšnjega odstavka se v zvezi z zagotavljanjem posameznega tehničnega ali organizacijskega ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko določi sklicevanje na standard po predpisih o standardizaciji ali določi obvezna uporaba standarda. Za zagotavljanje posameznih ukrepov ali ravnanja iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko izda organ, pristojen za kemikalije, tudi smernice, ki se objavijo na spletni strani organa, pristojnega za kemikalije.
+
1
+
Pravne ali fizične osebe, ki morajo pridobiti dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje oziroma promet iz 44. člena tega zakona, za izvajanje tega zakona določijo enega ali več svetovalcev za kemikalije z najmanj visoko strokovno izobrazbo kemijske, farmacevtske ali agronomske smeri, ter z opravljenim tečajem in preizkusom znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi. Svetovalec za kemikalije mora:
+
2
+
- poznati proizvodni ali prodajni program pravne ali fizične osebe, za katero opravlja naloge svetovalca za kemikalije,
+
3
+
- poznati zakonodajo in delodajalca opozarjati na zahteve in njegove obveznosti po tem zakonu in drugih zakonih in predpisih, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi,
+
4
+
- svetovati delodajalcu v drugih zadevah, povezanih s pogoji za opravljanje dejavnosti na podlagi tega zakona in drugih zakonov in predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi,
+
5
+
- zastopati delodajalca v upravnih zadevah v postopkih pri organu, pristojnem za kemikalije,
+
6
+
- sodelovati s svetovalci za kemikalije drugih pravnih in fizičnih oseb, ki nevarne kemikalije proizvajajo, skladiščijo ali jih dajejo v promet. Delodajalec mora svetovalcu za kemikalije omogočiti redno izpopolnjevanje, neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, mu omogočiti dostop do vseh potrebnih podatkov in mu zagotoviti pogoje za delo ter potrebna materialna in finančna sredstva. Predpis o vsebini tečaja ter o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja iz predpisov, ki urejajo proizvodnjo in skladiščenje kemikalij ter promet z njimi, izda minister.
1
−
Delavci, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami, morajo biti za varno delo z njimi ustrezno usposobljeni. Pravne in fizične osebe iz prvega odstavka 44. člena tega zakona so v skladu s predpisi dolžne skrbeti za stalno usposobljenost delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami. Vsebino programov usposabljanja za posamezna področja kemikalij, o načinu usposabljanja, in opravljanju preizkusa znanja delavcev glede na vrsto del, ki jih opravljajo ter o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe, ki izvajajo usposabljanje, predpiše minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo in ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje ter ministrom, pristojnim za okolje.
−
1
−
Kadar se kemikalije, ki so razvrščene v skupino (f) ali (g), dajejo v promet kot predmeti splošne rabe uporabniku, ki ni pravna ali fizična oseba v smislu 19. točke 2. člena tega zakona, mora uporabnik ob prevzemu kemikalije predložiti veljavni osebni dokument, pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z njimi, pa morajo vsako tako izdajo evidentirati. Evidenca izdaje mora vsebovati naslednje podatke:
1
+
Kadar se kemikalije iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona dajejo v promet kot predmeti splošne rabe uporabniku, ki ni pravna ali fizična oseba v smislu 19. točke 2. člena tega zakona, mora uporabnik ob prevzemu kemikalije predložiti veljavni osebni dokument, pravne in fizične osebe, ki opravljajo promet z njimi, pa morajo vsako tako izdajo evidentirati. Evidenca izdaje mora vsebovati naslednje podatke:
2
·
- podatek o kemikaliji (ime ali trgovsko ime, izdana količina, rok uporabnosti, če je naveden),
2
·
- podatek o kemikaliji (ime ali trgovsko ime, izdana količina, rok uporabnosti, če je naveden),
3
·
- namen uporabe, kadar ta ni razviden sam po sebi,
3
·
- namen uporabe, kadar ta ni razviden sam po sebi,
4
·
- podatki o prejemniku (ime, priimek ter leto rojstva, oziroma njegova enotna matična številka, naslov),
4
·
- podatki o prejemniku (ime, priimek ter leto rojstva, oziroma njegova enotna matična številka, naslov),
5
·
- lastnoročni podpis prejemnika in osebe, ki je kemikalijo izdala. Podatki iz evidence se hranijo pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka najmanj 5 let in jih morajo na zahtevo posredovati organu, pristojnemu za kemikalije. Kemikalije iz prvega odstavka tega člena je prepovedano izdajati osebam, mlajšim od 18 let.
5
·
- lastnoročni podpis prejemnika in osebe, ki je kemikalijo izdala. Podatki iz evidence se hranijo pri pravnih in fizičnih osebah iz prejšnjega odstavka najmanj 5 let in jih morajo na zahtevo posredovati organu, pristojnemu za kemikalije. Kemikalije iz prvega odstavka tega člena je prepovedano izdajati osebam, mlajšim od 18 let.
1
−
Minister prepove ali omeji promet ali uporabo nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji, katerih promet in uporabo urejajo predpisi Evropske unije ali drugi mednarodni sporazumi. Če kemikalije, njihove sestavine ali razgradni produkti neugodno vplivajo na zdravje ljudi ali okolje, ne glede na to, ali so zaradi teh učinkov v skladu z 10. točko 2. člena tega zakona razvrščene kot nevarne ali ne, lahko minister določi pogoje, pod katerimi je take kemikalije in proizvode, ki jih vsebujejo, dovoljeno dajati v promet ali jih uporabljati.
1
+
Minister prepove ali omeji promet ali uporabo nevarnih kemikalij v Republiki Sloveniji, katerih promet in uporabo urejajo predpisi Evropske unije ali drugi mednarodni sporazumi. Če kemikalije, njihove sestavine ali razgradni produkti neugodno vplivajo na zdravje ljudi ali okolje, ne glede na to, ali so zaradi teh učinkov v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene kot nevarne ali ne, lahko minister določi pogoje, pod katerimi je take kemikalije in proizvode, ki jih vsebujejo, dovoljeno dajati v promet ali jih uporabljati.
1
−
Če obstaja utemeljen sum, da določena kemikalija povzroča nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, lahko Vlada Republike Slovenije trajno prepove ali omeji njeno proizvodnjo, promet ali uporabo. Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali omeji določene proizvodne postopke, v katerih nastajajo določene nevarne kemikalije in prepove proizvodnjo, promet ali uporabo kemikalij, če njihova proizvodnja ali uporaba povzroča nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, določi pogoje v zvezi s postopnim zmanjševanjem proizvodnje, prometa ali uporabe nevarnih kemikalij in nevarnih izdelkov ter določi tudi druge ukrepe, ki zmanjšujejo nevarnost.
1
+
Če obstaja upravičen razlog za zaskrbljenost, da določena kemikalija zaradi geografskih, okoljskih in zdravstvenih značilnosti slovenskega prostora povzroča hujše ali nepopravljive posledice za zdravje ljudi ali okolje, lahko Vlada Republike Slovenije začasno omeji ali prepove njeno proizvodnjo, promet z njo ali uporabo, uvede ukrepe za usmerjanje njene proizvodnje, prometa ali uporabe, ter uvede druge ukrepe, s katerimi omeji ali prepreči te posledice na sprejemljivo raven, še preden so na razpolago trdni in nedvoumni znanstveni dokazi o učinkih in delovanju take kemikalije. Pri odločanju o ukrepih iz prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije upošteva zlasti resnost in razsežnost možnih posledic za zdravje ljudi in okolja, ukrepe, ki že veljajo v podobnih primerih, celotne pozitivne in negativne posledice možnih ukrepov in napredek znanstvenih spoznanj, povezanih z učinki in delovanjem kemikalije.
1
−
Varstvo delavcev pred škodljivimi učinki nevarnih kemikalij urejajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu. X. DOBRA LABORATORIJSKA PRAKSA
1
+
Vlada Republike Slovenije prouči uvedene ukrepe iz prejšnjega člena vsakokrat, ko so na razpolago nova spoznanja o kemikaliji, najkasneje pa eno leto po njihovi uvedbi. Pri tem analizira utemeljenost in učinek uvedenih ukrepov in sprejme odločitev o nadaljnjih ukrepih. Odločitev lahko vsebuje delno ali popolno ukinitev uvedenih ukrepov, podaljšanje njihove veljavnosti ali uvedbo dodatnih ukrepov.
+
1
+
Za pripravo in spremljanje ukrepov za omejevanje tveganja kemikalij za človeka in okolje se izvaja monitoring prisotnosti kemikalij in njihovih razgradnih produktov v ljudeh in organizmih (v nadaljnjem besedilu: biomonitoring) v časovnih presledkih, ki so strokovno upravičeni. Biomonitoring koordinira organ, pristojen za kemikalije, izvajajo pa ga zdravstveni in drugi javni zavodi, ki jih pooblasti minister, za ljudi in organizme skupaj ali ločeno (v nadaljnjem besedilu: izvajalci biomonitoringa). Izvajalci biomonitoringa so dolžni z organom, pristojnim za kemikalije, in med seboj sodelovati pri pripravi kratkoročnega in dolgoročnega programa biomonitoringa, njegovem medresorskem usklajevanju, spremljanju njegovega izvajanja ter pripravi strokovnih ocen in predlogov za ukrepe. Pogoje glede strokovno tehnične usposobljenosti izvajalcev biomonitoringa iz prejšnjega odstavka predpiše minister. Določbe o biomonitoringu iz tega člena ne posegajo v določbe o monitoringu na delovnem mestu, ki jih urejajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu. X. DOBRA LABORATORIJSKA PRAKSA
1
−
Neklinični preskusi snovi, katerih rezultati omogočajo ocenjevanje njihovih morebitnih nevarnosti za ljudi in okolje in se uporabljajo v postopkih za dajanje v promet in uporabo, v registracijskih, prijavnih ali sporočilnih postopkih, se opravljajo v skladu z načeli DLP. Predpis o načelih dobre laboratorijske prakse in o hrambi dokumentov izda minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
1
+
Neklinični preskusi snovi ali pripravkov, katerih rezultati omogočajo ocenjevanje njihovih morebitnih nevarnosti za ljudi in okolje in se uporabljajo v postopkih za dajanje v promet in uporabo, v registracijskih, prijavnih ali sporočilnih postopkih, se opravljajo v skladu z načeli DLP. Predpis o načelih dobre laboratorijske prakse in o hrambi dokumentov izda minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in ministrom, pristojnim za kmetijstvo.
1
−
Prijavitelj ali zavezanec, ki predloži rezultate preskusov uradu, mora dokazati, da preskusi, na katerih temeljijo predloženi rezultati, ustrezajo zahtevam načel DLP. Dokazilo mora vsebovati:
1
+
Vsakdo, ki predloži rezultate preskusov organu, pristojnemu za kemikalije, ali drugemu pristojnemu organu, mora dokazati, da preskusi, na katerih temeljijo predloženi rezultati, ustrezajo zahtevam načel DLP. Dokazilo mora vsebovati:
2
−
1. DLP-potrdilo o skladnosti laboratorija z načeli DLP, ki ga izda urad in
2
+
1. DLP-potrdilo o skladnosti laboratorija z načeli DLP, ki ga izda organ, pristojen za kemikalije, in
3
−
2. pisno izjavo laboratorija, ki je opravil preskus, da je preskus potekal v skladu z načeli DLP. DLP potrdilu iz 1. točke prejšnjega odstavka tega člena so enakovredna DLP-potrdila drugih držav, s katerimi ima Republika Slovenija zagotovljeno medsebojno priznavanje podatkov. Dokumentacijo v zvezi z DLP je treba hraniti 30 let po končani študiji. Obveznost hranjenja v skladu z načeli DLP se lahko prenese s predajo dokumentacije in pisnim sporazumom na naročnika študije ali tretjo osebo, o čemer se obvesti urad.
3
+
2. pisno izjavo laboratorija, ki je opravil preskus, da je preskus potekal v skladu z načeli DLP. DLP potrdilu iz 1. točke prejšnjega odstavka so enakovredna DLP-potrdila drugih držav, s katerimi ima Republika Slovenija zagotovljeno medsebojno priznavanje podatkov. Dokumentacijo v zvezi z DLP je treba hraniti najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet. Obveznost hranjenja v skladu z načeli DLP se lahko prenese s predajo dokumentacije in pisnim sporazumom na naročnika študije ali tretjo osebo, o čemer se obvesti organ, pristojen za kemikalije.
1
−
Urad pripravi za ministra letno poročilo o izvajanju načel DLP v Republiki Sloveniji za preteklo leto do konca marca tekočega leta. Poročilo vsebuje seznam laboratorijev, ki so opravljali preskuse in v katerih se izvaja nadzor izvajanja načel DLP, ter povzetek rezultatov opravljenega nadzora. Urad enkrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam laboratorijev, ki so opravljali preskuse v skladu z načeli DLP. Urad skrbi za izpolnjevanje obvez v zvezi z izvajanjem DLP, ki izhajajo iz meddržavnih oziroma mednarodnih sporazumov. XI. IZMENJAVA INFORMACIJ IN STROKOVNO SVETOVANJE
1
+
Organ, pristojen za kemikalije, pripravi za ministra letno poročilo o izvajanju načel DLP v Republiki Sloveniji za preteklo leto do konca marca tekočega leta. Poročilo vsebuje seznam laboratorijev, ki so opravljali preskuse in v katerih se izvaja nadzor izvajanja načel DLP, ter povzetek rezultatov opravljenega nadzora. Organ, pristojen za kemikalije, na svoji spletni strani ob vsaki spremembi objavi seznam laboratorijev, ki so opravljali preizkuse v skladu z načeli DLP. Organ, pristojen za kemikalije, skrbi za izpolnjevanje obvez v zvezi z izvajanjem DLP, ki izhajajo iz meddržavnih oziroma mednarodnih sporazumov. XI. IZMENJAVA INFORMACIJ IN STROKOVNO SVETOVANJE
1
−
Za usklajevanje dela pristojnih resorjev na področju kemikalij, Vlada Republike Slovenije ustanovi medresorsko komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki vseh ministrstev oziroma resorjev, ki imajo pristojnosti na področju nevarnih kemikalij, predstavniki gospodarstva, znanosti in druge strokovno zainteresirane javnosti. Vlada Republike Slovenije na predlog medresorske komisije sprejme nacionalni program za ravnanje s kemikalijami.
1
+
Za usklajevanje dela pristojnih ministrstev pri izvajanju nacionalne politike, programov in ukrepov na podlagi tega zakona in drugih predpisov s področja kemikalij ter za zagotavljanje skladnega in celovitega razvoja kemijske varnosti na državni ravni, Vlada Republike Slovenije ustanovi medresorsko komisijo za kemijsko varnost. Medresorska komisija za kemijsko varnost skrbi za izmenjavo informacij, povezanih s kemijsko varnostjo med resorji in v mednarodnem merilu, obravnava problematiko s področja kemijske varnosti, predlaga in usklajuje skupne medresorske rešitve, ter sodeluje pri pripravi nacionalnega programa kemijske varnosti in akcijskih načrtov. Sestavljajo jo predstavniki vladnih resorjev, gospodarstva, družbenih dejavnosti, nevladnih organizacij in drugih interesnih skupin, ki delujejo ali imajo pristojnosti na kateremkoli področju življenjskega kroga kemikalij. Sestavo in način dela komisije določi Vlada Republike Slovenije.
+
1
+
Za učinkovito in usklajeno izvajanje nacionalne politike na področju kemijske varnosti Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme nacionalni program kemijske varnosti. Nacionalni program kemijske varnosti izhaja iz ocene stanja in opredelitve ključnih problemov, ter srednjeročno in dolgoročno opredeljuje nacionalne in globalne strateške cilje in težiščne naloge na vseh področjih kemijske varnosti. S programom se določijo roki in nosilci za izvajanje sprejetih ciljev, načini zagotavljanja finančnih sredstev ter načini za spremljanje njihovega izvajanja. Nacionalni program kemijske varnosti določa tudi prednostna področja pri vključevanju Republike Slovenije v mednarodne aktivnosti in programe na področju kemijske varnosti.
1
−
Za strokovno analitično obdelavo podatkov, za informacijsko podporo pri obveščanju Vlade Republike Slovenije in mednarodnih organov in pri izmenjavi informacij o kemikalijah na nacionalni in mednarodni ravni, se pri uradu organizira informacijska podpora. V informacijsko podporo na področju nevarnih kemikalij se vključujejo vsa pristojna ministrstva oziroma državni organi z zbirkami (bazami) podatkov, s katerimi razpolagajo, v skladu s programom informacijske podpore, ki vključuje tudi načrt izmenjave informacij med pristojnimi organi. XII. STROŠKI
1
+
Za strokovno analitično obdelavo podatkov, za informacijsko podporo pri obveščanju Vlade Republike Slovenije in mednarodnih organov in pri izmenjavi informacij o kemikalijah na nacionalni in mednarodni ravni, se pri organu, pristojnem za kemikalije, organizira informacijska podpora. V informacijsko podporo na področju nevarnih kemikalij se vključujejo vsa pristojna ministrstva oziroma državni organi z zbirkami (bazami) podatkov, s katerimi razpolagajo, v skladu s programom informacijske podpore, ki vključuje tudi načrt izmenjave informacij med pristojnimi organi. XII. STROŠKI
1
−
Za storitve, ki jih po tem zakonu opravlja urad se zaračunavajo stroški. Vlada Republike Slovenije izda predpis, ki določi višino stroškov. Stroške potrebnih preiskav, pridobivanja dokumentacije in postopka v zvezi s prijavo nove snovi in o izjemi (10. in 11. člen), v zvezi s postopkom dajanja biocidov v promet (15. do 22. člen), za izdelavo ocene nevarnosti (23. člen), pridobivanja informacij v zvezi s kemikalijami (32., 33., 34. in 35. člen), v zvezi z ocenjevanjem laboratorijev za DLP in izdajo DLP-potrdila (53. in 54. člen) plača prijavitelj oziroma predlagatelj ali zavezanec. Stroški centra za zastrupitve v zvezi z izvajanjem nalog iz 40. člena tega zakona se krijejo iz državnega proračuna na podlagi letnega programa dela. Stroški, ki izhajajo iz dela medresorske komisije (56. člen) in njenih podkomisij ter strokovnih teles za svetovanje pri ocenjevanju (24. člen), zdravstvenih zavodov in izvedencev iz 57. člena tega zakona se plačajo iz državnega proračuna. XIII. URAD ZA KEMIKALIJE
1
+
Za storitve, ki jih po tem zakonu opravlja organ, pristojen za kemikalije, se zaračunavajo stroški. Vlada Republike Slovenije izda predpis, ki določi višino stroškov. Stroške v zvezi z ocenjevanjem laboratorijev za DLP in izdajo DLP-potrdila plača predlagatelj. Stroški pooblaščenih zavodov v zvezi z izvajanjem nalog iz 40. in 51.a člena tega zakona se krijejo iz državnega proračuna. Stroški, ki izhajajo iz dela medresorske komisije ter zdravstvenih zavodov in izvedencev se plačajo iz državnega proračuna. Stroški usposabljanja strokovnjakov, ki ocenjujejo izvajanje dobre laboratorijske prakse laboratorijev in študij iz prvega odstavka 54. člena tega zakona, se krijejo iz državnega proračuna. XIII. ORGAN, PRISTOJEN ZA KEMIKALIJE
1
−
Urad ima po tem zakonu zlasti naslednje naloge in pristojnosti:
1
+
Organ, pristojen za kemikalije, ima po tem zakonu zlasti naslednje naloge in pristojnosti:
2
−
1. Sprejema oziroma zahteva dokazila o lastnostih snovi oziroma pripravkov v skladu s predpisi (10., 11., 18., 23., 32., 33., 34. in 35. člen) ter v skladu s predpisi izdaja o tem potrdila (13. člen).
2
+
1. sprejema oziroma zahteva dokazila o lastnostih snovi oziroma pripravkov v skladu s predpisi (35. člen);
3
−
2. Predlaga ministru v imenovanje enega ali več strokovnih teles oziroma izvedencev za ocenjevanje kemikalij (24. in 57. člen).
3
+
2. vodi postopke za ocenjevanje kemikalij in predlaga ministru v imenovanje zdravstvene in druge zavode ter strokovnjake za ocenjevanje kemikalij (24. in 57. člen);
4
−
3. Vodi seznam snovi, za katere ni potrebna prijava, seznam prijavljenih snovi, seznam biocidov in seznam snovi, pripravkov in nevarnih izdelkov, za katere je obveznost sporočanja (9., 10., 15. in 35. člen).
4
+
3. vodi seznam snovi, pripravkov in nevarnih proizvodov, za katere obstaja obveznost sporočanja (35. člen);
5
−
4. Izdaja dovoljenja za promet in uporabo biocidov (15. člen).
5
+
4. pripravlja poročila za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija dolžna poročati v skladu s tem zakonom in na podlagi mednarodnih sporazumov (55. člen);
6
−
5. Pripravlja poročila za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija dolžna poročati v skladu s tem zakonom in na podlagi mednarodnih sporazumov (36. in 55. člen).
6
+
5. sprejema dokazila o izpolnjevanju pogojev za proizvodnjo, skladiščenje in uporabo nevarnih snovi in pripravkov ter promet z njimi, izdaja dovoljenja za opravljanje dejavnosti in vodi seznam pravnih in fizičnih oseb z dovoljenji za proizvodnjo, skladiščenje in uporabo nevarnih kemikalij ter promet z njimi (44. in 44.a člen);
7
−
6. Skrbi za izvajanje PIC postopka (43. člen).
7
+
6. koordinira izobraževanje svetovalcev za kemikalije in druge vrste izobraževanj, ki potekajo na podlagi tega zakona (45.a člen);
8
−
7. Sprejema dokazila o izpolnjevanju pogojev za proizvodnjo in promet z nevarnimi kemikalijami, izdaja odločbe o izpolnjevanju pogojev, vodi seznam pravnih in fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in izdaja odločbe o izbrisu iz seznama (44. člen).
8
+
7. sprejema in vodi informacije v zvezi s hrambo DLP dokumentacije in izdaja DLP - potrdila ter skrbi za DLP ocenjevanje (53. in 54. člen);
9
−
8. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi koordinira izobraževanje odgovornih oseb (45. člen).
9
+
8. vodi seznam in na svoji spletni strani ob vsaki spremembi objavi seznam laboratorijev, ki opravljajo preizkuse v skladu z dobro laboratorijsko prakso (55. člen);
10
−
9. Sprejema in vodi informacije v zvezi s hrambo DLP dokumentacije in izdaja DLP - potrdila ter skrbi za DLP ocenjevanje (53. in 54. člen).
10
+
9. koordinira delo medresorske komisije (56. člen);
11
−
10. Vodi seznam in enkrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije objavi seznam ustanov (laboratorijev), ki opravljajo preskuse v skladu z dobro laboratorijsko prakso (55. člen).
11
+
10. koordinira informacijsko podporo na področju kemikalij, v katero se vključujejo vsi organi, pristojni za nevarne snovi, z zbirkami (bazami) podatkov, s katerimi razpolagajo, organizacije, ki imajo svoje predstavnike v medresorski komisiji, in raziskovalne organizacije, ki razpolagajo s podatki o nevarnih kemikalijah (58. člen);
12
−
11. Koordinira delo medresorske komisije (56. člen) in informacijsko podporo na področju kemikalij, v katero se vključujejo vsi organi, pristojni za nevarne snovi z zbirkami (bazami) podatkov, s katerimi razpolagajo, organizacije, ki imajo svoje predstavnike v medresorski komisiji in raziskovalne organizacije, ki razpolagajo s podatki o nevarnih kemikalijah (58. člen).
12
+
11. daje določene informacije vsem pristojnim organom in službam, ki imajo pristojnosti na področju nevarnih kemikalij oziroma te podatke potrebujejo za svoje delo, kot so organ državne statistike, carinski organi, organi in službe za varstvo pri delu, enote zdravstvenega varstva, organi in službe za varstvo okolja, in organi za zaščito in reševanje idr.;
13
−
12. Daje določene informacije vsem pristojnim organom in službam, ki imajo pristojnosti na področju nevarnih kemikalij oziroma te podatke potrebujejo za svoje delo kot so organ državne statistike, carinski organi, organi in službe za varstvo pri delu, enote zdravstvenega varstva, organi in službe za varstvo okolja in organi za zaščito in reševanje idr.
13
+
12. sodeluje pri pripravi mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa Republika Slovenija na področju nevarnih kemikalij, predvsem sporazumov na področju medsebojnega priznavanja podatkov in sodelovanja na področju kemijske varnosti, ter skrbi za njihovo izvajanje;
14
−
13. Na zahtevo proizvajalca ali uvoznika, ki lahko izkaže utemeljen interes za takšno informacijo, daje informacije, ali je določena snov prijavljena ali sporočena po tem zakonu ali drugem ustreznem postopku v kakšni državi, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene mednarodne pogodbe.
14
+
13. pripravlja strokovna gradiva za predpise s področja nevarnih kemikalij, ki jih izda Vlada Republike Slovenije oziroma minister, in skrbi za njihovo izvajanje;
15
−
14. Na zahtevo držav uvoznic, v katere namerava proizvajalec s svojim sedežem v Republiki Sloveniji izvažati nevarno snov, mora urad sporočiti podatke, ki se ne štejejo za tajne oziroma poslovne in proizvodne skrivnosti.
15
+
14. izdaja soglasje za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi, namenjenimi za uporabo v Republiki Sloveniji (49.a člen);
16
−
15. Sodeluje pri pripravi mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa Vlada Republike Slovenije na področju nevarnih kemikalij, predvsem sporazumov na področju medsebojnega priznavanja podatkov in sodelovanja na področju kemijske varnosti in skrbi za njihovo izvajanje.
16
+
15. koordinira biomonitoring kemikalij (51.a člen);
17
−
16. Pripravlja strokovna gradiva za predpise s področja nevarnih kemikalij, ki jih izda Vlada Republike Slovenije oziroma minister, in skrbi za njihovo izvajanje.
17
+
16. opravlja druge z zakonom določene naloge. XIV. SODELOVANJE CARINSKIH ORGANOV (črtano)
18
−
17. Opravlja druge z zakonom določene naloge. XIV. SODELOVANJE CARINSKIH ORGANOV
−
1
−
Nadzor nad uvozom in izvozom kemikalij opravljajo carinski organi v skladu s carinskim zakonom in v skladu z določbami tega člena. Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno, carinski organi ne morejo odobriti carinsko dovoljene rabe ali uporabe uvoženih kemikalij, razen tranzita kemikalij, dokler uvoznik ne predloži ustreznega potrdila inšpektorja iz 62. člena tega zakona. Carinski organi lahko za kemikalijo ali nevarne izdelke, za katere uvoznik ni pridobil potrdila inšpektorja iz 62. člena tega zakona ali se uvažajo v nasprotju s tem zakonom ter za prevozna sredstva in embalažo, v kateri se prevažajo, zahtevajo, da se na stroške in odgovornost imetnika pravice do razpolaganja (uvoznika) vrnejo v tujino ali pa jih začasno zasežejo, do odprave ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti ali do izdaje odločbe pristojnega organa. Pri carinjenju kemikalij lahko carinski organi, če niso na razpolago ustrezni podatki, ki jih vodi urad, zahtevajo predložitev varnostnega lista. Pri carinjenju nevarnih kemikalij je predložitev varnostnega lista obvezna. Carinske organe, pri katerih je mogoče cariniti kemikalije, določi Vlada Republike Slovenije. XV. INŠPEKCIJSKI NADZOR
1
+
XV. INŠPEKCIJSKI NADZOR
1
−
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo zdravstveni inšpektorji. Če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno, zdravstveni inšpektorji nadzirajo uvoz in izvoz kemikalij v zvezi z izpolnjevanjem določb tega zakona na državni meji. Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
1
+
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji, pristojni za kemikalije. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu, opravljajo tudi inšpektorji, pristojni za varnost in zdravje pri delu, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
1
−
Za zdravstvenega inšpektorja, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona, je lahko imenovana oseba, ki ima končano univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo naravoslovne smeri in opravljen strokovni izpit s področja zakonodaje o kemikalijah ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni upravi. Predpis o vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita izda minister.
1
+
Za inšpektorja, pristojnega za kemikalije, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona, je lahko imenovana oseba, ki ima:
+
2
+
- predpisano izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev,
+
3
+
- ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organu, pristojnem za kemikalije,
+
4
+
- strokovni izpit za inšpektorja, kot ga določajo predpisi o inšpekcijskem nadzoru,
+
5
+
- posebni strokovni izpit iz poznavanja zakonodaje v pristojnosti organa, pristojnega za kemikalije. Izjemoma se lahko za inšpektorja, pristojnega za kemikalije, imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najpozneje v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja. Podrobnejši potek in vsebino posebnega strokovnega izpita iz četrte alineje prvega odstavka tega člena predpiše minister. Posebni strokovni izpit iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se mora opraviti pred pristopom kandidata k strokovnemu izpitu za inšpektorja. Če ima oseba že opravljen strokovni izpit za inšpektorja, mora posebni strokovni izpit opraviti v štirih mesecih od imenovanja za inšpektorja za kemikalije. Izpit se lahko opravlja največ trikrat.
1
−
Vzorec kemikalije se jemlje brez nadomestila njegove vrednosti v skladu s predpisi. Analize vzorcev, ki jih jemljejo inšpektorji iz 62. člena, opravljajo pooblaščeni laboratoriji. Predpis o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni laboratoriji iz tega zakona, izda minister.
1
+
Vzorec kemikalije se jemlje brez nadomestila njegove vrednosti v skladu s predpisi. Analize vzorcev, ki jih jemljejo inšpektorji iz 62. člena, opravljajo laboratoriji, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Predpis o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji iz prejšnjega odstavka, izda minister.
1
−
Prvi odstavek 65. člena se črta. Dosedanji drugi odstavek postane prvi odstavek.
1
+
Inšpektor, pristojen za kemikalije, lahko prepove skladiščenje nevarne kemikalije, če ta ni skladiščena v skladu s tem zakonom. XVI. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
V prvem odstavku 66. člena se črtajo 1., 2., 3., 4. in 5. točka. Dosedanje 6., 7., 8. in 9. točka postanejo 1., 2., 3. in 4. točka.
1
+
Z globo od 2.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, če:
2
−
10. točka se črta. Dosedanje 11., 12., 13. in 14. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2
+
1. daje v promet nevarne kemikalije ali nevarne proizvode iz 4. člena tega zakona, ne da bi predložil organu, pristojnemu za kemikalije, predpisanih podatkov (prvi in drugi odstavek 35. člena);
+
3
+
2. proizvaja, skladišči, uporablja ali daje v promet kemikalije brez dovoljenja (44. člen);
+
4
+
3. ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti proizvodnje, skladiščenja in uporabe nevarnih kemikalij ter prometa z njimi (45. člen);
+
5
+
4. ne določi svetovalca za kemikalije (45.a člen);
+
6
+
5. ne upošteva prepovedi, omejitev ali pogojev za promet s kemikalijami in proizvodi ali njihovo uporabo (49. člen);
+
7
+
6. proizvaja, daje v promet ali uporablja kemikalijo, katere proizvodnja, uporaba ali promet z njo so omejeni ali prepovedani, oziroma ne upošteva drugih uvedenih ukrepov in omejitev (50. člen);
+
8
+
7. predloži lažno DLP-dokazilo ali DLP-dokazilo, pridobljeno z zvijačo (53. člen);
+
9
+
8. ne hrani dokumentacije o dobri laboratorijski praksi najmanj dve leti po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet oziroma je ne hrani na predpisan način (tretji odstavek 53. člena). Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne ali fizične osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 750.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1
+
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
2
−
1. daje v promet nevarno kemikalijo, ki:
−
3
−
- ni v originalno zaprtem pakiranju ali
−
4
−
- ni pakirana v skladu s stopnjo nevarnosti oziroma namenom njene uporabe ali
−
5
−
- ni pakirana v predpisani embalaži na način, ki onemogoča odpiranje otrokom ali
−
6
−
- ni označena z največjo stopnjo nevarnosti, ki jo kemikalija predstavlja ali
−
7
−
- je pakirana ali označena tako, da deluje zavajujoče ali
−
8
−
- ni opremljena z napisi v slovenskem jeziku (27. člen),
−
9
−
2. ne sporoča redno, podaja nepopolne podatke ali ne sporoča novih izsledkov o učinkih prijavljene snovi na človeka ali okolje ter drugih predpisanih podatkov o novih snoveh (32. člen),
−
10
−
3. ne sporoči uradu dodatnih podatkov v primeru spremembe oziroma ob novih spoznanjih v zvezi s prijavljeno novo snovjo (tretji odstavek 9. člena) ali o snoveh, za katere ni obvezna prijava (33. člen), ali predpisanih podatkov o dodatnih preskusih (prvi odstavek 34. člena), ali snoveh iz seznama EINECS (tretji odstavek 35. člena) oziroma o nevarnih snoveh, pripravkih in proizvodih (četrti odstavek 35. člena),
−
11
−
4. ne hrani prijavne dokumentacije do izteka desetih let po prenehanju proizvodnje ali dajanja v promet nevarne kemikalije (41. člen),
−
12
−
5. ne skrbi za stalno usposabljanje delavcev, ki ravnajo z nevarnim kemikalijami (drugi odstavek 46. člena),
−
13
−
6. ne hrani dokumentacije o dobri laboratorijski praksi 30 let po končani študiji oziroma je ne hrani na predpisan način (tretji odstavek 53. člena),
−
14
−
7. ne predloži varnostnega lista za nevarno kemikalijo (četrti odstavek 61. člena). Z denarno kaznijo najmanj 75.000 tolarjev se kaznuje odgovorna osebe pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Urad za kemikalije začne delovati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
1
+
Organ, pristojen za kemikalije, začne delovati v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
1
−
Snovi, ki so bile v proizvodnji ali prometu v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve zakona, ne glede na to ali so v smislu tega zakona nove ali obstoječe, je treba v skladu s tem zakonom prijaviti oziroma sporočiti uradu zahtevane podatke, najkasneje v enem letu po uveljavitvi zakona. Za vse pripravke na osnovi snovi iz prejšnjega odstavka, ki imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, je treba uradu v roku iz prejšnjega odstavka sporočiti podatke iz prvega odstavka 35. člena tega zakona. Navodilo o načinu te prijave oziroma o potrebnih podatkih o snoveh in pripravkih izda urad v enem mesecu po pričetku delovanja.
1
+
Snovi, ki so bile v proizvodnji ali prometu v Republiki Sloveniji na dan uveljavitve zakona, ne glede na to ali so v smislu tega zakona nove ali obstoječe, je treba v skladu s tem zakonom prijaviti oziroma sporočiti organu, pristojnemu za kemikalije, zahtevane podatke, najkasneje v enem letu po uveljavitvi zakona. Za vse pripravke na osnovi snovi iz prejšnjega odstavka, ki imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena tega zakona, je treba organu, pristojnemu za kemikalije, v roku iz prejšnjega odstavka sporočiti podatke iz prvega odstavka 35. člena tega zakona. Navodilo o načinu te prijave oziroma o potrebnih podatkih o snoveh in pripravkih izda organ, pristojen za kemikalije, v enem mesecu po pričetku delovanja.
1
−
Dokler biocidne snovi, ki se uporabljajo v pripravkih biocidov, še niso uvrščene v katero od prilog I ali IA oziroma IB predpisa iz 19. člena tega zakona, se dovoljenje za biocidni pripravek izda v skladu z določbami tega zakona, oziroma predpisov na njegovi podlagi, ne da bi bila snov razvrščena v katero izmed navedenih prilog.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-09/97-2/3 Ljubljana, dne 28. aprila 1999. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kemikalijah (ZKem-C) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kemikalijah (ZKem-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2011. Št. 003-02-2/2011-6 Ljubljana, dne 9. februarja 2011 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KEMIKALIJAH (ZKem-C)
−
1
−
Za proizvodnjo, promet, uporabo in skladiščenje nevarnih kemikalij, ki so v skladu z Uredbo 1272/2008/ES razvrščene, pakirane in označene na podlagi Pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 35/05, 54/07 in 88/08) in Pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 67/05, 137/06, 88/08 in 81/09), se uporabljajo določbe 2., 25., 26., 27., 28., 29., 31., 44., 47., 49., 65. in 66. člena Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 - uradno prečiščeno besedilo, 47/04 - ZdZPZ, 61/06 - ZBioP in 16/08).
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-09/10-2/16 Ljubljana, dne 1. februarja 2011 EPA 1402-V Državni zbor Republike Slovenija dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
−