Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o kmetijstvu

ZKme

Osnovna

24. 2. 2006

ZKme-A · sprememba in dopolnitev

Nova

3. 5. 2006

ZKme-UPB1 · uradno prečiščeno besedilo

49spremenjenih členov
+11dodano
+10odstranjeno
+28spremenjeno
dodano 2284odstranjeno 1291besed
82odstavkov
1
−
Ta zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, promet s kmetijskimi pridelki oziroma živili, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor.
1
+
Ta zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, promet s kmetijskimi pridelki oziroma živili, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor. Ta zakon ureja tudi način uveljavljanja in izvajanja skupne kmetijske politike ter politike razvoja podeželja v skladu s predpisi Evropske unije.
1
·
Uporabljeni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
1
·
Uporabljeni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
2
·
1. kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev in obsega dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod »01.1 Pridelovanje kmetijskih rastlin«, »01.2 Živinoreja«, »01.3 Mešano kmetijstvo« in »01.4 Storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen veterinarskih storitev«;
2
·
1. kmetijska dejavnost je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev in obsega dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod »01.1 Pridelovanje kmetijskih rastlin«, »01.2 Živinoreja«, »01.3 Mešano kmetijstvo« in »01.4 Storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen veterinarskih storitev«;
3
·
2. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov oziroma sedež, ime oziroma firmo in je organizirano v eni od naslednjih oblik:
3
·
2. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov oziroma sedež, ime oziroma firmo in je organizirano v eni od naslednjih oblik:
4
·
- pravna oseba;
4
·
- pravna oseba;
5
·
- samostojni podjetnik posameznik;
5
·
- samostojni podjetnik posameznik;
6
·
- kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik;
6
·
- kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik;
7
·
- društvo, kadar opravlja kmetijsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev;
7
·
- društvo, kadar opravlja kmetijsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev;
8
·
- izobraževalna ustanova, ki se ukvarja tudi s kmetijsko dejavnostjo;
8
·
- izobraževalna ustanova, ki se ukvarja tudi s kmetijsko dejavnostjo;
9
·
- agrarna ali pašna skupnost;
9
·
- agrarna ali pašna skupnost;
10
·
3. kmetijski pridelki so živinorejski in rastlinski pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave teh pridelkov;
10
·
3. kmetijski pridelki so živinorejski in rastlinski pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave teh pridelkov;
11
·
4. živilo pomeni živilo živalskega izvora ali živilo rastlinskega izvora in je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene, v nepredelani, polpredelani ali predelani obliki, vključno s pitno vodo. Za živila se ne štejejo tobak, zdravila in psihotropne substance;
11
·
4. živilo pomeni živilo živalskega izvora ali živilo rastlinskega izvora in je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene, v nepredelani, polpredelani ali predelani obliki, vključno s pitno vodo. Za živila se ne štejejo tobak, zdravila in psihotropne substance;
12
·
5. živilo živalskega izvora so sestavni deli živalskega telesa, od živali pridobljeni proizvodi ter izdelki, ki jih ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani, obdelani ali predelani obliki;
12
·
5. živilo živalskega izvora so sestavni deli živalskega telesa, od živali pridobljeni proizvodi ter izdelki, ki jih ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani, obdelani ali predelani obliki;
13
·
6. živilo rastlinskega izvora je živilo, pridelano ali proizvedeno iz kmetijskih rastlin;
13
·
6. živilo rastlinskega izvora je živilo, pridelano ali proizvedeno iz kmetijskih rastlin;
14
·
7. proizvodna enota je lokacijsko opredeljena gospodarska enota, na kateri se opravlja kmetijska dejavnost, in za katero se zahteva vpis v obvezne zbirke podatkov;
14
·
7. proizvodna enota je lokacijsko opredeljena gospodarska enota, na kateri se opravlja kmetijska dejavnost, in za katero se zahteva vpis v obvezne zbirke podatkov;
15
·
8. nosilec kmetijskega gospodarstva je fizična ali pravna oseba, ki je pooblaščena oziroma upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vloži zahtevek za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, oziroma sodeluje v izvajanju ukrepov kmetijske politike;
15
·
8. nosilec kmetijskega gospodarstva je fizična ali pravna oseba, ki je pooblaščena oziroma upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vloži zahtevek za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, oziroma sodeluje v izvajanju ukrepov kmetijske politike;
16
·
9. člani kmetije so poslovno sposobne fizične osebe, ki prebivajo oziroma delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila;
16
·
9. člani kmetije so poslovno sposobne fizične osebe, ki prebivajo oziroma delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila;
17
·
10. upravičenci za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v lastnem imenu in za lasten račun.
17
·
10. upravičenci za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v lastnem imenu in za lasten račun.
18
+
2. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov oziroma sedež, ime oziroma firmo in je organizirano v eni od naslednjih oblik:
+
19
+
- pravna oseba;
+
20
+
- samostojni podjetnik posameznik;
+
21
+
- kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik;
+
22
+
- društvo, kadar opravlja kmetijsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev;
+
23
+
- izobraževalna ustanova, ki se ukvarja tudi s kmetijsko dejavnostjo;
+
24
+
- agrarna ali pašna skupnost.
+
+
1
+
Za izvajanje tega zakona in predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) izdaja minister podzakonske predpise, ki urejajo kmetijstvo. I.A POSEBNA UREDITEV UPRAVNEGA POSTOPKA
+
1
+
Če stranka, v postopku uveljavljanja sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, umakne katerega od že vloženih zahtevkov iz zbirne vloge pred potekom roka za oddajo vloge, se sklep o ustavitvi postopka glede tega zahtevka izda hkrati z odločbo o drugih zahtevkih.
+
1
+
Rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na prvi stopnji, začne teči od dneva, ko so v skladu s predpisi Evropske unije ugotovljena vsa dejstva in izvedene predpisane kontrole. 3.č člen (rok za odpravo pomanjkljivosti) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora pristojni organ v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo.
1
−
Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora pristojni organ v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo.
−
+
1
+
Pristojni organ lahko stranko pred pisnim pozivom za dopolnitev vloge opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali na drug primeren način, če to pripomore k lažjemu uresničevanju pravic strank. Če stranka kljub opozorilu iz prejšnjega odstavka ne odpravi pomanjkljivosti, pristojni organ pisno pozove stranko po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
+
1
+
Pritožba zoper odločbo, ki se nanaša na izplačilo sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, ne zadrži njene izvršitve.
+
1
+
Organ, pristojen za nadzor, lahko po nadzorstveni pravici odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Evropske unije, ki določa obveznost vračila strankam, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev. Če predpis Evropske unije roka iz prejšnjega odstavka drugače ne določa, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe.
+
1
+
Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se v primeru ugotovitve, da je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb, obnovi v roku petih let od dokončnosti odločbe.
+
1
+
Sredstva, ki jih mora stranka na podlagi izvršljive odločbe vrniti, lahko agencija ali ministrstvo poračuna s sredstvi, ki stranki še niso bila izplačana, in sicer iz kateregakoli ukrepa kmetijske politike, če predpisi Evropske unije ne določajo drugače, sicer mora ministrstvo ali agencija takoj zahtevati vračilo v proračun. II. NAČRTOVANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA
1
−
Za izvajanje posebnih uvoznih dajatev se uporabljajo določbe zakona, ki ureja posebne uvozne dajatve, če ta zakon ne določa drugače. Posebne uvozne dajatve se določajo v absolutnem znesku, največ do višine in za tiste kmetijske pridelke oziroma živila, kot je to določeno v mednarodnih pogodbah, ki jih je uveljavila Republika Slovenija.
−
1
−
Carinske kvote so določen obseg določenih kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki se po preferencialnih carinskih stopnjah uvozijo v Republiko Slovenijo, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
−
1
−
Carinski organi v skladu s predpisi izvajajo kontrolo, ki je potrebna za izvajanje določb 21., 22., 23. in 24. člena tega zakona ter kontrolo za izvajanje 25. člena tega zakona, v primeru uvoza oziroma izvoza kmetijskih pridelkov oziroma živil.
1
+
Carinski organi v skladu s predpisi izvajajo kontrolo, ki je potrebna za izvajanje določb 21. in 24. člena tega zakona ter kontrolo za izvajanje 25. člena tega zakona, v primeru uvoza oziroma izvoza kmetijskih pridelkov oziroma živil.
2
·
3. Ukrepi kmetijske strukturne politike
2
·
3. Ukrepi kmetijske strukturne politike
1
·
Minimalna kakovost posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil je določena s predpisi. S predpisi o minimalni kakovosti posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše zlasti:
1
·
Minimalna kakovost posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil je določena s predpisi. S predpisi o minimalni kakovosti posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše zlasti:
2
·
- način pridelave oziroma proizvodnje;
2
·
- način pridelave oziroma proizvodnje;
3
−
- sestavine in njihovo vsebnost;
3
+
- sestavine in njihovo vsebnost, vključno z dovoljenimi aditivi;
4
·
- zahteve za doseganje in ohranjanje kakovosti;
4
·
- zahteve za doseganje in ohranjanje kakovosti;
5
·
- razvrščanje;
5
·
- razvrščanje;
6
−
- označevanje.
6
+
- označevanje;
+
7
+
- definicije in poimenovanja.
1
·
Kmetijski pridelki oziroma živila morajo biti skladni s specifikacijo proizvajalca. Specifikacija se hrani pri proizvajalcu. Minister predpiše vrste podatkov, ki jih mora imeti specifikacija in rok njene hrambe.
1
·
Kmetijski pridelki oziroma živila morajo biti skladni s specifikacijo proizvajalca. Specifikacija se hrani pri proizvajalcu. Minister predpiše vrste podatkov, ki jih mora imeti specifikacija in rok njene hrambe.
2
−
2. Kmetijski pridelki oziroma živila višje kakovosti
−
+
1
+
Pri pridelavi kmetijskih pridelkov morajo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, upoštevati dobro kmetijsko prakso. Minister predpiše pogoje in način izvajanja dobre kmetijske prakse.
+
2
+
2. Kmetijski pridelki oziroma živila višje kakovosti
1
−
Kmetijski pridelek oziroma živilo višje kakovosti je po svojih specifičnih lastnostih boljše od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana. Specifične lastnosti kmetijskega pridelka oziroma živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno-kemične značilnosti ter način pridelave oziroma predelave. Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo “višja kakovost”, če izpolnjuje za to predpisane pogoje. Uporaba označbe višje kakovosti je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Podrobnejše pogoje za kmetijske pridelke oziroma živila višje kakovosti, način kontrole in označbo višje kakovosti predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
1
+
Kmetijski pridelek oziroma živilo višje kakovosti je po svojih specifičnih lastnostih boljše od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana. Specifične lastnosti kmetijskega pridelka oziroma živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno- kemične značilnosti ter način pridelave oziroma predelave. Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo »višja kakovost«, če izpolnjuje za to predpisane pogoje. Uporaba označbe višje kakovosti je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Podrobnejše pogoje za kmetijske pridelke oziroma živila višje kakovosti, način kontrole in označbo višje kakovosti predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
2
·
3. Ekološki in integriran kmetijski pridelek oziroma živilo
2
·
3. Ekološki in integriran kmetijski pridelek oziroma živilo
1
−
Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označen z označbama “ekološki” ali “integriran”, če je za kmetijski pridelek oziroma živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in če je pridelovalec oziroma predelovalec vpisan v evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
1
+
Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označen z označbama »ekološki« ali »integriran«, če je za kmetijski pridelek oziroma živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in če je pridelovalec oziroma predelovalec vpisan v evidence pridelovalcev in predelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
1
−
V evidencah pridelovalcev in predelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil se vodijo podatki o pridelovalcu oziroma predelovalcu (podatki iz 102. člena tega zakona, razen sedme alinee in podatki iz tretjega odstavka 103. člena tega zakona, razen četrte in pete alinee) in podatki o pridelavi oziroma predelavi kmetijskega pridelka oziroma živila.
1
+
V evidencah pridelovalcev in predelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil se vodijo podatki o pridelovalcu oziroma predelovalcu (podatki iz 102. člena tega zakona, razen sedme alinee in podatki iz petega odstavka 103. člena tega zakona, razen četrte in pete alinee) in podatki o pridelavi oziroma predelavi kmetijskega pridelka oziroma živila.
2
·
4. Kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda
2
·
4. Kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda
1
·
Kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda:
1
·
Kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda:
2
·
- je proizveden iz tradicionalnih surovin oziroma
2
·
- je proizveden iz tradicionalnih surovin oziroma
3
·
- ima tradicionalno sestavo oziroma
3
·
- ima tradicionalno sestavo oziroma
4
−
- je pridelan oziroma predelan na tradicionalni način. Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo “tradicionalni ugled”, če izpolnjuje predpisane pogoje glede sestavin oziroma postopka pridelave oziroma predelave za posamezen kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda. Uporaba označbe tradicionalnega ugleda je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zanjo. Minister predpiše podrobnejše pogoje za posamezne kmetijske pridelke oziroma živilo tradicionalnega ugleda, način kontrole in označbo tradicionalnega ugleda.
4
+
- je pridelan oziroma predelan na tradicionalni način. Kmetijski pridelek oziroma živilo je lahko označeno z označbo »tradicionalni ugled«, če izpolnjuje predpisane pogoje glede sestavin oziroma postopka pridelave oziroma predelave za posamezen kmetijski pridelek oziroma živilo tradicionalnega ugleda. Uporaba označbe tradicionalnega ugleda je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo predpisane pogoje zanjo. Minister predpiše podrobnejše pogoje za posamezne kmetijske pridelke oziroma živilo tradicionalnega ugleda, način kontrole in označbo tradicionalnega ugleda.
5
·
5. Geografsko poimenovanje kmetijskega pridelka oziroma živila A) Označbe
5
·
5. Geografsko poimenovanje kmetijskega pridelka oziroma živila A) Označbe
1
·
Označevanje in drugi elementi trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil ne smejo besedno, slikovno ali na drug način zavajati potrošnika v zmoto glede označb geografskega poimenovanja. Za zavajanje glede označb geografskega poimenovanja se šteje zlasti:
1
·
Označevanje in drugi elementi trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil ne smejo besedno, slikovno ali na drug način zavajati potrošnika v zmoto glede označb geografskega poimenovanja. Za zavajanje glede označb geografskega poimenovanja se šteje zlasti:
2
·
- uporaba označbe, ki označuje kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ni pridelan, predelan oziroma pripravljen za trg v skladu s predpisi, ki omogočajo uporabo označevanja geografskega območja, tudi če je dodatno označen resnični izvor, poreklo kmetijskega pridelka oziroma živila in tudi v primeru, da je uporabljena označba sestavljena iz naziva geografskega območja;
2
·
- uporaba označbe, ki označuje kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ni pridelan, predelan oziroma pripravljen za trg v skladu s predpisi, ki omogočajo uporabo označevanja geografskega območja, tudi če je dodatno označen resnični izvor, poreklo kmetijskega pridelka oziroma živila in tudi v primeru, da je uporabljena označba sestavljena iz naziva geografskega območja;
3
−
- če je uporabljena označba prevedena, oziroma jo spremljajo izrazi kot so “vrsta”, “tip”, “stil”, “imitacija” ali podobno.
3
+
- če je uporabljena označba prevedena, oziroma jo spremljajo izrazi kot so »vrsta«, »tip«, »stil«, »imitacija« ali podobno.
4
·
6. Naravne mineralne vode
4
·
6. Naravne mineralne vode
1
−
Z označbo “naravna mineralna voda” se lahko poimenuje voda, ki izvira iz določenega vrelca in izpolnjuje predpisane pogoje glede fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Način kontrole in označbo iz prejšnjega odstavka predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
1
+
Z označbo »naravna mineralna voda« se lahko poimenuje voda, ki izvira iz določenega vrelca in izpolnjuje predpisane pogoje glede fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo. Način kontrole in označbo iz prejšnjega odstavka predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
2
·
7. Postopek za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil
2
·
7. Postopek za priznavanje označb kmetijskih pridelkov oziroma živil
1
−
Z dnem pravnomočnosti odločbe o priznanju označbe višje kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, označbe geografskega poimenovanja kmetijskih pridelkov oziroma živil ali označbe naravnih mineralnih vod lahko vlagatelj prične z uporabo priznane označbe. V. PROMET S KMETIJSKIMI PRIDELKI OZIROMA ŽIVILI
1
+
Priznane označbe se uporabljajo v skladu s predpisi, ki urejajo priznane označbe in s tem zakonom. Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje uporabe priznanih označb. V. PROMET S KMETIJSKIMI PRIDELKI OZIROMA ŽIVILI
1
−
Kmetijski pridelek oziroma živilo je dano v promet v trenutku, ko ga proizvajalec, ne glede na pravni naslov, da na razpolago ali v uporabo ali ga odpošlje oziroma je uvožen kmetijski pridelek oziroma živilo prepuščen v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet. Kmetijski pridelki oziroma živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni v skladu s predpisi po tem zakonu. Označbe kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki vsebujejo državni ali drug javni grb, zastavo, emblem, ime ali kratico imena Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti, se ne smejo uporabljati brez dovoljenja Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti. Podobe oziroma imena zgodovinske ali druge znamenite osebe se ne smejo uporabljati v označbah kmetijskih pridelkov oziroma živil brez njenega dovoljenja; če je že umrla, pa ne brez dovoljenja njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi. Označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil v prometu v nasprotju s tem zakonom je prepovedano. Če je kmetijski pridelek oziroma živilo namenjen izvozu, je lahko, ne glede na drugi odstavek tega člena, proizveden v skladu z naročilom kupca, vendar ne sme zavajati glede označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 50. člena tega zakona.
1
+
Kmetijski pridelek oziroma živilo je dano v promet v trenutku, ko ga proizvajalec, ne glede na pravni naslov, da na razpolago ali v uporabo ali ga odpošlje oziroma je uvožen kmetijski pridelek oziroma živilo prepuščen v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet. Kmetijski pridelki oziroma živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Označbe kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki vsebujejo državni ali drug javni grb, zastavo, emblem, ime ali kratico imena Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti, se ne smejo uporabljati brez dovoljenja Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti. Podobe oziroma imena zgodovinske ali druge znamenite osebe se ne smejo uporabljati v označbah kmetijskih pridelkov oziroma živil brez njenega dovoljenja; če je že umrla, pa ne brez dovoljenja njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi. Označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil v prometu v nasprotju s predpisi je prepovedano. Če je kmetijski pridelek oziroma živilo namenjen izvozu, je lahko, ne glede na drugi odstavek tega člena, proizveden v skladu z naročilom kupca, vendar ne sme zavajati glede označb kmetijskih pridelkov oziroma živil, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 50. člena tega zakona. Pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, proizvedenih na območju držav članic Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti), se upoštevajo listine o skladnosti, ki jih izdajo organizacije za ugotavljanje skladnosti držav članic Skupnosti v skladu s predpisi držav članic Skupnosti, če so usklajeni s predpisi Skupnosti.
1
−
Uvoženi kmetijski pridelki oziroma živila se lahko prepustijo v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni v skladu s predpisi po tem zakonu. Pri sprostitvi uvoženih kmetijskih pridelkov oziroma živil v prost promet je potrebno priložiti dovoljenja inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil. V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti in znaki skladnosti, izdani v tujini, če so izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister z odločbo prizna veljavnost listin o skladnosti, izdanih v tujini, če te izkazujejo skladnost s predpisanimi zahtevami, ki veljajo v Republiki Sloveniji in če je bila usposobljenost organov, ki so sodelovali v postopku ugotavljanja skladnosti, ugotovljena po enakovrednem postopku in zahtevah, ki so v Republiki Sloveniji predpisane za te vrste organov.
1
+
Uvoženi kmetijski pridelki oziroma živila iz držav, ki niso članice Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tretje države), se lahko prepustijo v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni v skladu s predpisi. Če je za uvoz posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil predpisan pregled kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil na mejnem prehodu oziroma na prvem vstopnem mestu, je potrebno za sprostitev uvoženih kmetijskih pridelkov oziroma živil v prost promet, pridobiti predhodno soglasje pristojnega inšpektorja. V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti in znaki skladnosti, izdani v tretjih državah, če so izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami.
1
−
Za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil oziroma za izdajanje listin o skladnosti, minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, določi:
1
+
Za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil oziroma za izdajanje listin o skladnosti, minister določi:
2
·
- organizacije za kontrolo kmetijskih pridelkov oziroma živil;
2
·
- organizacije za kontrolo kmetijskih pridelkov oziroma živil;
3
·
- organizacije za izdajo listin o skladnosti;
3
·
- organizacije za izdajo listin o skladnosti;
4
·
- preskusne laboratorije;
4
·
- preskusne laboratorije;
5
·
- referenčne laboratorije za kontrolo izmerjenih rezultatov.
5
·
- referenčne laboratorije za kontrolo izmerjenih rezultatov.
1
−
Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za ugotavljanje skladnosti. Po opravljenem javnem razpisu, minister z odločbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi organizacije za ugotavljanje skladnosti in z njimi sklene pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja. Če organizacija iz prejšnjega odstavka preneha izpolnjevati predpisane pogoje, se glede nje odločba iz prejšnjega odstavka razveljavi.
1
+
Minister predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo oziroma certificiranje kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo). Organizacija, ki želi opravljati kontrolo oziroma certificiranje kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev, mora za opravljanje te dejavnosti vložiti vlogo na ministrstvo z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev. K vlogi mora predložiti akreditacijsko listino, ki jo je izdal javni zavod Slovenska Akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki je vključena v Evropsko akreditacijo, iz katere izhaja, da je akreditirana za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega stavka. O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči minister z odločbo. Medsebojna razmerja med ministrstvom in določeno organizacijo za kontrolo se uredijo s pogodbo. Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ali če ravna v nasprotju s predpisi, ji minister z odločbo odvzame pooblastilo za opravljanje kontrole oziroma certificiranje kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev.
1
−
Ministrstvo vzpostavi in vodi:
1
+
Ministrstvo vzpostavi, upravlja oziroma vodi:
2
·
- evidenco subjektov;
2
·
- evidenco subjektov;
3
·
- register kmetijskih gospodarstev;
3
·
- register kmetijskih gospodarstev;
4
·
- evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil;
4
·
- evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil;
5
·
- evidenco o finančnih podporah;
5
·
- evidenco o finančnih podporah;
6
·
- evidenco območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
6
·
- evidenco območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
7
−
- kataster dejanske rabe kmetijskih zemljišč;
7
+
- evidenco dejanske rabe kmetijskih zemljišč;
8
·
- evidenco trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
8
·
- evidenco trgovcev in uvoznikov določenih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
9
·
- evidenca imetnikov rejnih živali;
9
·
- evidenca imetnikov rejnih živali;
10
·
- evidenco rejnih živalih;
10
·
- evidenco rejnih živalih;
11
·
- kataster čebelje paše,
11
·
- kataster čebelje paše,
12
−
- pedološko karto. Poleg zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo tudi druge zbirke podatkov, če je tako določeno v zakonu.
12
+
- pedološko karto;
+
13
+
- evidenco grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: evidenca GERK). Poleg zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo tudi druge zbirke podatkov, če je tako določeno v zakonu. Zavezanci za vpis v zbirke podatkov morajo posredovati resnične podatke. Upravljanje zbirk podatkov pomeni določanje enotnih postopkov in kontrol za vodenje zbirk podatkov, vodenje pa pomeni vpis individualnih podatkov in odločanje v postopkih vpisa.
+
1
+
ali če posreduje neresnične podatke v RKG (tretji odstavek 101. člena)
2
−
četrti
2
+
sedmi
3
−
denarno kaznijo
3
+
globo
4
−
posameznik
4
+
samostojni podjetnik posameznik
1
−
V register kmetijskih gospodarstev se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:
1
+
V register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) se morajo vpisati kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije, ki:
2
−
1. so v skladu s predpisi iz delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva ali
2
+
1. morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
3
−
2. uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu. Osnova za vodenje registra kmetijskih gospodarstev ter njegovega povezovanja z drugimi zbirkami podatkov je identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID). Uporaba KMG-MID je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo. Register kmetijskih gospodarstev vsebuje poleg podatkov iz prejšnjega člena tudi:
3
+
2. uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
+
4
+
3. so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih, ali
+
5
+
4. imajo v uporabi vsaj en ha zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča. V RKG se lahko vpišejo tudi druga kmetijska gospodarstva, ki se jim po prejšnjem odstavku ni treba vpisati. Vpis v RKG je dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti. Osnova za vodenje RKG in njegovega povezovanja z drugimi zbirkami podatkov je identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID), ki jo določi ministrstvo ob vpisu kmetijskega gospodarstva v RKG. Uporaba KMG-MID je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo. V RKG se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo naslednji podatki:
4
·
- KMG-MID;
6
·
- KMG-MID;
5
−
- naslov oziroma sedež kmetijskega gospodarstva;
7
+
- naslov oziroma sedež in domače ime kmetije, če ga ima;
6
−
- podatke o nosilcu kmetijskega gospodarstva in v primeru kmetije tudi podatke o družinskih članih, ki so vpisani v katerokoli evidenco iz delovnega področja ministrstva (podatke iz prejšnjega člena razen pravne organizacijske oblike);
8
+
- podatki o nosilcu in članih kmetije s podatki iz 102. člena tega zakona;
7
−
- podatke o dejavnosti kmetijskega gospodarstva;
9
+
- podatki o dejavnostih;
8
−
- podatke o kmetijskih zemljiščih in gozdovih v uporabi, po parcelah in vrstah rabe: njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, sadovnjaki, oljčniki, trajni travniki in drugo;
10
+
- podatki o kmetijskih zemljiščih in gozdovih v uporabi, če z njimi razpolagajo iz evidence GERK;
9
−
- podatke o staležu rejnih živali;
11
+
- podatki o staležu rejnih živali;
10
−
- podatke o razvrstitvi v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo;
12
+
- podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in
11
−
- podatke o vključenosti v posebne programe (okoljski programi, programi razvoja podeželja itd.). Podatke za vpis v register kmetijskih gospodarstev in spremembe je dolžan posredovati nosilec kmetijskega gospodarstva vsako leto na predpisan način in v predpisanih rokih. Vpis v register kmetijskih gospodarstev je obvezen za vsa kmetijska gospodarstva, ki uveljavljajo ukrepe kmetijske politike.
13
+
- podatki o ukrepih kmetijske politike. RKG za celotno območje Republike Slovenije upravlja ministrstvo, vodijo pa ga upravne enote. Podatke za vpis in spremembe podatkov iz druge do šeste alinee petega odstavka tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva posredovati upravni enoti, v kateri leži več kot 50% zemljišč, ki jih ima v uporabi, ali kjer se nahaja sedež kmetijskega gospodarstva. Spremembe mora posredovati v 30 dneh po nastali spremembi, razen podatkov o staležu rejnih živali, ki jih posreduje enkrat na leto. Upravna enota ob vpisu v RKG oziroma vnosu sprememb izda nosilcu kmetijskega gospodarstva izpis iz RKG. Minister predpiše način vodenja, podrobnejše podatke, način za posredovanje podatkov, rok za sporočanje podatkov o staležu rejnih živali ter sprememb in vsebino izpisov iz RKG.
+
1
+
Grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Evidenca GERK se vzpostavi za namen izvedbe ukrepov kmetijske politike. Osnovna enota evidence GERK je GERK, ki se mu ob vpisu v evidenco določi identifikacijsko oznako. Evidenca GERK se vodi v numerični in grafični obliki. Uporaba GERK je obvezna pri vodenju podatkov o zemljiščih v vseh zbirkah podatkov iz pristojnosti ministrstva. V evidenci GERK se za posamezni GERK vodijo naslednji podatki:
+
2
+
- identifikacijska oznaka: GERK-PID,
+
3
+
- domače ime,
+
4
+
- vrsta dejanske rabe,
+
5
+
- površina,
+
6
+
- za trajne nasade identifikacijska številka trajnega nasada iz registrov trajnih nasadov,
+
7
+
- pripadnost kmetijskemu gospodarstvu,
+
8
+
- umestitev v prostor s koordinatnimi točkami v državnem koordinatnem sistemu,
+
9
+
- datum zadnje spremembe,
+
10
+
- zgodovina sprememb za zadnjih 6 let. Evidenco GERK za celotno območje Republike Slovenije upravlja ministrstvo, vodijo pa jo upravne enote. Podatke za vpis in spremembe podatkov nosilec kmetijskega gospodarstva posreduje upravni enoti, v kateri leži več kot 50% zemljišč, ki jih ima v uporabi, ali kjer se nahaja sedež kmetijskega gospodarstva. Spremembe mora posredovati v 30 dneh po nastali spremembi. Postopek spremembe podatkov v evidenci GERK na podlagi podatkov, ki jih upravnim enotam posreduje ministrstvo, izvajajo upravne enote po uradni dolžnosti, če spremembe temeljijo na ugotovitvah uradnega organa, pooblaščenega za kontrolo, ali če so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov. Upravna enota ob vpisu v evidenco GERK ali vnosu sprememb izda nosilcu kmetijskega gospodarstva izpis. Če se ob postopku vpisa ali spremembe GERK ugotovi prekrivanje z GERK drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Zemljišč, za katera je ugotovljeno prekrivanje dveh ali več GERK, se ne upošteva pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike. Minister podrobneje predpiše način vzpostavitve, določitve in vzdrževanja podatkov o GERK, način posredovanja podatkov ter sprememb, vsebino izpisov ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.
1
−
V evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil se morajo vpisati:
1
+
V evidence pridelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil se morajo vpisati:
2
−
- pridelovalci oljk, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov;
2
+
- pridelovalci oljk, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov oziroma posameznih oljk;
3
−
- predelovalci oljk;
3
+
- pridelovalci sadja v intenzivnih nasadih, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oziroma 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev;
4
−
- pridelovalci sadja, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov;
4
+
- pridelovalci hmelja;
5
−
- pridelovalci hmelja. V evidencah pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil se poleg podatkov iz 102. člena tega zakona vodijo tudi podatki o nasadu in podatki o pridelavi oziroma predelavi posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Pravne in fizične osebe iz prvega odstavka tega člena so se dolžne prvič vpisati v evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
5
+
- centri za certificiranje hmelja;
+
6
+
- pridelovalci sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih, ki uveljavljajo ukrepe razvoja podeželja. Pridelovalci iz prejšnjega odstavka so nosilci kmetijskih gospodarstev. Centri za certificiranje hmelja morajo izpolnjevati predpisane pogoje za vpis v posamezno evidenco. V evidencah pridelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil iz prve, druge, tretje, in pete alinee prvega odstavka tega člena se poleg podatkov iz 102. člena tega zakona vodijo tudi podatki o nasadu, v evidencah iz prve, in tretje alinee prvega odstavka tega člena pa tudi podatki o pridelavi oziroma predelavi posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil. Pridelovalci se v evidence iz prve, druge, tretje, in pete alinee prvega odstavka tega člena vpišejo pri upravni enoti, kjer so vpisani v RKG. Centri za certificiranje hmelja ter podatki o pridelavi hmelja se vpišejo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki nosilcu kmetijskega gospodarstva izda certifikat o pridelku hmelja. Upravna enota ob vpisu v evidenco ali vnosu sprememb izda nosilcu kmetijskega gospodarstva izpis. Minister podrobneje predpiše način vpisa v evidence iz tega člena.
1
−
Evidenca o finančnih podporah se vodi na podlagi podatkov iz vlog upravičencev do sredstev po tem zakonu. Evidenca o finančnih podporah vsebuje poleg podatkov iz tretjega odstavka 103. člena tega zakona tudi podatke o ukrepih kmetijske politike (zlasti: vrsta ukrepa, izvedba ukrepa, izplačana sredstva, omejitve).
1
+
Evidenca o finančnih podporah se vodi na podlagi podatkov iz vlog upravičencev do sredstev po tem zakonu. Evidenca o finančnih podporah vsebuje poleg podatkov iz petega odstavka 103. člena tega zakona tudi podatke o ukrepih kmetijske politike (zlasti: vrsta ukrepa, izvedba ukrepa, izplačana sredstva, omejitve).
1
−
Kataster dejanske rabe kmetijskih zemljišč je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih zemljišč, ki se vzpostavi za namene izvajanja administrativnih kontrol in vzpostavitev katastrov trajnih nasadov (vinogradi, sadovnjaki, hmeljišča in oljčniki). V katastru rabe kmetijskih zemljišč se vodijo naslednje vrste rabe kmetijskih zemljišč:
1
+
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca rabe) je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi in vzdržuje ministrstvo. Poligon dejanske rabe je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe. V evidenci rabe se vodijo naslednje skupine vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč:
2
−
- njive in vrtovi;
2
+
- njive in vrtovi,
3
−
- hmeljišča;
3
+
- travniške površine,
4
−
- vinogradi;
4
+
- trajni nasadi,
5
−
- intenzivni sadovnjaki;
5
+
- druge kmetijske površine,
6
−
- ekstenzivni sadovnjaki;
6
+
- gozd. Podrobnejše vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ter način njihovega določanja in obnavljanja predpiše minister. V evidenci rabe se za posamezen poligon dejanske rabe vodijo zlasti naslednji podatki:
7
−
- oljčniki;
7
+
- identifikacijska oznaka,
8
−
- trajni travniki;
8
+
- vrsta dejanske rabe,
9
−
- plantaže gozdnega drevja;
9
+
- površina,
10
−
- zemljišča v zaraščanju. Vrste rabe kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka prevzame zemljiški kataster. Obnavljanje podatkov se izvede najmanj vsakih 7 let. Minister predpiše metodo določanja rabe kmetijskih zemljišč. V katastru rabe kmetijskih zemljišč se lahko vodijo tudi podrobnejše vrste rabe kmetijskih zemljišč, ki jih predpiše minister. Način povezovanja katastra rabe kmetijskih zemljišč z zemljiškim katastrom predpiše minister, pristojen za geodetsko dejavnost, v soglasju z ministrom.
10
+
- umestitev v prostor v državnem koordinatnem sistemu,
+
11
+
- datum zadnje spremembe. Obnavljanje podatkov v evidenci rabe se izvede najmanj vsakih pet let. Podatke iz evidence rabe ministrstvo posreduje Geodetski upravi Republike Slovenije. Način prenosa in vpisa podatkov iz evidence rabe v zemljiški kataster predpiše minister, pristojen za geodetsko dejavnost, v soglasju z ministrom.
1
−
Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk lahko ministrstvo pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, zlasti iz:
1
+
Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk lahko ministrstvo pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodi oziroma upravlja ministrstvo ali drugi državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji, lokalne skupnosti ter drugi pooblaščeni organi (v nadaljnjem besedilu: upravljavci), zlasti iz:
2
·
- registra prostorskih enot;
2
·
- registra prostorskih enot;
3
·
- davčnega registra (davčna številka);
3
·
- davčnega registra (davčna številka);
4
−
- centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, enotna matična številka občana, prebivališče);
4
+
- centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o šolski izobrazbi ter podatke o družini za mater, očeta, zakonca ali osebo, s katero živi fizična oseba v zunajzakonski skupnosti, in otroke: osebno ime, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o šolski izobrazbi ter datume in podatke o dogodkih, spremembah in popravkih);
5
·
- zemljiškega katastra (parcelna številka, meja parcele, površina, lastnik, upravljalec, najemnik);
5
·
- zemljiškega katastra (parcelna številka, meja parcele, površina, lastnik, upravljalec, najemnik);
6
·
- zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah);
6
·
- zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah);
7
·
- poslovnega registra Slovenije;
7
·
- poslovnega registra Slovenije;
8
−
- zbirk statističnih podatkov s področja kmetijstva;
8
+
- zbirk podatkov Statističnega urada Republike Slovenije;
9
·
- zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov oziroma živil;
9
·
- zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov oziroma živil;
10
·
- zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije in zakupnikih teh zemljišč);
10
·
- zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije in zakupnikih teh zemljišč);
11
·
- zbirk podatkov v živinoreji;
11
·
- zbirk podatkov v živinoreji;
12
·
- zbirk podatkov v veterini in gozdarstvu;
12
·
- zbirk podatkov v veterini in gozdarstvu;
13
−
- zbirk podatkov Hidrometeorološkega zavoda Slovenije;
13
+
- zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje;
14
·
- zbirk podatkov o vodah;
14
·
- zbirk podatkov o vodah;
15
·
- zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
15
·
- zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
16
−
- zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod. Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk lahko ministrstvo uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte. Upravljalci podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode oziroma obdelave. Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljalci v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Ministrstvo lahko posreduje podatke iz svojih zbirk podatkov in podatke, karte ter načrte iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebnimi podatki, pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva ter drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.
16
+
- zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod;
+
17
+
- zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;
+
18
+
- zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov ministrstva;
+
19
+
- zbirk podatkov s področja urejanja prostora;
+
20
+
- zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (osebni podatki o pokojnini in zavarovanju);
+
21
+
- zbirk podatkov s področja regionalne politike;
+
22
+
- zbirk osebnih podatkov s področja socialne politike;
+
23
+
- zbirk podatkov o inšpekcijskih postopkih, ki tečejo, in odločbah, ki se glasijo zoper nosilca kmetijskega gospodarstva in se nanašajo na izvajanje določil navzkrižne skladnosti;
+
24
+
- zbirk podatkov o sodnih odločbah, ki se glasijo zoper nosilca kmetijskega gospodarstva in se nanašajo na izvajanje določil navzkrižne skladnosti;
+
25
+
- evidence gospodinjstev (ime in priimek, EMŠO in stalno prebivališče članov gospodinjstva). Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk lahko ministrstvo uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte. Upravljalci podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz prejšnjega odstavka, posredujejo ministrstvu podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode oziroma obdelave. Podatke iz prvega odstavka tega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljalci v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Ministrstvo lahko posreduje podatke iz svojih zbirk podatkov in podatke, karte ter načrte iz prvega odstavka tega člena, vključno z osebnimi podatki, pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog iz delovnega področja ministrstva ter drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog. Za izvajanje ukrepov ministrstva upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena posredujejo podatke ministrstvu tudi v digitalni grafični obliki.
1
−
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski inšpektorji, razen določb, ki se nanašajo na nadzor v pridelavi, predelavi, prometu in pri izbiri carinskega postopka sprostitve blaga v prost promet ter carinskem postopku za izvoz kmetijskih pridelkov oziroma posameznih živil, ki jih nadzorujejo inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil. Inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil delujejo v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva. Kmetijski inšpektor in inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil morata poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjevati še naslednje pogoje: da imata univerzitetno ali visokostrokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj v kmetijski, veterinarski, živilski ali sanitarni stroki ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja. Pravne osebe in posamezniki morajo kmetijskemu inšpektorju ali inšpektorju za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete. Pravne osebe in posamezniki morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
1
+
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in predpisov Skupnosti o kmetijstvu, opravljajo kmetijski inšpektorji. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in predpisov Skupnosti o pridelavi, predelavi in prometu kmetijskih pridelkov in živil, opravljajo inšpektorji za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na carinski postopek sprostitve kmetijskih pridelkov oziroma živil živalskega izvora v prost promet ter carinski postopek za izvoz kmetijskih pridelkov oziroma živil živalskega izvora, opravljajo uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na carinski postopek sprostitve kmetijskih pridelkov oziroma živil rastlinskega izvora v prost promet ter carinski postopek za izvoz kmetijskih pridelkov oziroma živil rastlinskega izvora, opravljajo fitosanitarni inšpektorji. Pravne osebe in posamezniki morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete. Pravne osebe in posamezniki morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.
1
·
Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
1
·
Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
2
·
- pregledovati kmetijska zemljišča, poslovne in proizvodne prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
2
·
- pregledovati kmetijska zemljišča, poslovne in proizvodne prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
3
·
- pregledovati stanovanjske prostore, v katerih se izvaja kmetijska ali dopolnilna dejavnost oziroma druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
3
·
- pregledovati stanovanjske prostore, v katerih se izvaja kmetijska ali dopolnilna dejavnost oziroma druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
4
·
- ugotavljati nezakonito pridobitev oziroma nenamensko porabo sredstev po tem zakonu;
4
·
- ugotavljati nezakonito pridobitev oziroma nenamensko porabo sredstev po tem zakonu;
5
·
- ugotavljati ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
5
·
- ugotavljati ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
6
·
- nadzor nad izvajanjem nalog javnih služb;
6
·
- nadzor nad izvajanjem nalog javnih služb;
7
·
- dostop do zbirk podatkov, ki so potrebne za izvajanje nadzora;
7
·
- dostop do zbirk podatkov, ki so potrebne za izvajanje nadzora;
8
·
- predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
8
·
- predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
9
·
- predlagati pristojnemu organu, da zahteva vračilo nezakonito oziroma nenamensko porabljenih sredstev;
9
·
- predlagati pristojnemu organu, da zahteva vračilo nezakonito oziroma nenamensko porabljenih sredstev;
10
·
- predlagati pristojnemu organu zadržanje izplačila sredstev;
10
·
- predlagati pristojnemu organu zadržanje izplačila sredstev;
11
−
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
11
+
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
+
12
+
- nadzor nad izpolnjevanjem pogojev in nadziranjem opravljanja dobre kmetijske prakse. Inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor imajo poleg pooblastil, ki jih imajo po splošnih predpisih, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
12
·
- pregledovati listine o skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so v prometu;
13
·
- pregledovati listine o skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki so v prometu;
13
·
- nadzirati predpisano kakovost kmetijskih pridelkov oziroma živil;
14
·
- nadzirati predpisano kakovost kmetijskih pridelkov oziroma živil;
14
−
- jemati vzorce blaga za analize, za kar mora izdati potrdilo;
15
+
- jemati vzorce blaga za analize, za kar mora izdati potrdilo. V primeru ugotovljene neskladnosti je potrebno vzorec posredovati v ponovno analizo v drug preskusni ali referenčni laboratorij;
15
·
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami;
16
·
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami;
16
·
- dostop do zbirk podatkov, ki so potrebne za izvajanje nadzora;
17
·
- dostop do zbirk podatkov, ki so potrebne za izvajanje nadzora;
17
·
- predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
18
·
- predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
18
·
- ugotavljati, če organizacije za ugotavljanje skladnosti iz prve in druge alinee 65. člena tega zakona izpolnjujejo predpisane pogoje.
19
·
- ugotavljati, če organizacije za ugotavljanje skladnosti iz prve in druge alinee 65. člena tega zakona izpolnjujejo predpisane pogoje.
1
·
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, odredi še naslednje ukrepe:
1
·
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, odredi še naslednje ukrepe:
2
·
- delno ali v celoti prepove uveljavljanje oziroma izvajanje ukrepov po tem zakonu, če ugotovi kršitve predpisov;
2
·
- delno ali v celoti prepove uveljavljanje oziroma izvajanje ukrepov po tem zakonu, če ugotovi kršitve predpisov;
3
·
- odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi odpravijo v roku, ki ga določi;
3
·
- odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi odpravijo v roku, ki ga določi;
4
·
- odvzame dokumentacijo oziroma predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
4
·
- odvzame dokumentacijo oziroma predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
5
·
- do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti in zahteva odvzem dovoljenja ter izbris te dejavnosti iz evidence dopolnilnih dejavnosti;
5
·
- do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti in zahteva odvzem dovoljenja ter izbris te dejavnosti iz evidence dopolnilnih dejavnosti;
6
·
- do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ter predlaga odvzem koncesije;
6
·
- do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev ter predlaga odvzem koncesije;
7
·
- odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, odredi še naslednje ukrepe:
7
·
- odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi o inšpekcijah, odredi še naslednje ukrepe:
8
·
- odvzame dokumentacijo oziroma predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
8
·
- odvzame dokumentacijo oziroma predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
9
·
- prepove uporabo označb in promet kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
9
·
- prepove uporabo označb in promet kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
10
·
- odredi preizkus skladnosti s predpisi za kmetijske pridelke oziroma živila, ki so v prometu;
10
·
- odredi preizkus skladnosti s predpisi za kmetijske pridelke oziroma živila, ki so v prometu;
11
·
- prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani;
11
·
- prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani;
12
−
- prepove prepustitev uvoženih kmetijskih pridelkov oziroma živil v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če niso skladni s predpisanimi zahtevami;
−
13
·
- prepove uporabo listin o skladnosti za kmetijske pridelke oziroma živila, ki niso v skladu s predpisi;
12
·
- prepove uporabo listin o skladnosti za kmetijske pridelke oziroma živila, ki niso v skladu s predpisi;
14
·
- prepove promet oziroma oglaševanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika;
13
·
- prepove promet oziroma oglaševanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika;
15
−
- odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom. Ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi kmetijski inšpektor oziroma inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil z odločbo izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo v primerih iz druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka in iz prve, druge, četrte, pete, šeste in sedme alinee prejšnjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve. XIV. KAZENSKE DOLOČBE
14
+
- odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi prepove prepustitev uvoženih kmetijskih predelkov oziroma živil v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če niso skladni s predpisanimi zahtevami. Ukrepe iz prejšnjih odstavkov odredi pristojni inšpektor z odločbo, izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo v primerih iz druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka, iz prve, druge, četrte, šeste in sedme alinee drugega odstavka in iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve. XIV. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
+
Z globo od 200.000 tolarjev do 1,200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
−
- če z namenom pridobitve sredstev po tem zakonu posreduje neresnične podatke (tretji odstavek 13. člena) ;
2
+
- če z namenom pridobitve sredstev po tem zakonu posreduje neresnične podatke (tretji odstavek 13. člena) ali če posreduje neresnične podatke v RKG (tretji odstavek 101. člena);
3
−
- če ne posreduje podatkov, ki jih mora po tem zakonu posredovati ali jih ne posreduje v predpisanem roku (četrti odstavek 103. člena in drugi odstavek 117. člena);
3
+
- če ne posreduje podatkov, ki jih mora po tem zakonu posredovati ali jih ne posreduje v predpisanem roku (sedmi odstavek 103. člena in drugi odstavek 117. člena);
4
·
- če se ne vpiše v zbirke podatkov za katere je to po tem zakonu obvezno ali se ne vpiše v predpisanem roku (prvi odstavek 103. člena, 104. člen, 108. člen in 109. člen);
4
·
- če se ne vpiše v zbirke podatkov za katere je to po tem zakonu obvezno ali se ne vpiše v predpisanem roku (prvi odstavek 103. člena, 104. člen, 108. člen in 109. člen);
5
·
- če kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, označi z označbo »višja kakovost« (39. člen);
5
·
- če kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, označi z označbo »višja kakovost« (39. člen);
6
·
- če kmetijski pridelek oziroma živilo za katerega ni izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in pridelovalec oziroma predelovalec ni vpisan v evidence ekoloških ali integriranih pridelovalcev in predelovalcev, označi z označbo »ekološki« oziroma »integriran (40. člen);
6
·
- če kmetijski pridelek oziroma živilo za katerega ni izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje in pridelovalec oziroma predelovalec ni vpisan v evidence ekoloških ali integriranih pridelovalcev in predelovalcev, označi z označbo »ekološki« oziroma »integriran (40. člen);
7
·
- če z označbo »tradicionalni ugled« označi kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede sestavin oziroma postopka pridelave oziroma predelave (45. člen);
7
·
- če z označbo »tradicionalni ugled« označi kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede sestavin oziroma postopka pridelave oziroma predelave (45. člen);
8
·
- če uporablja označbo geografskega poimenovanja za kmetijski pridelek oziroma živilo, ki za to ne izpolnjuje predpisanih pogojev (46. člen, 47. člen in prvi odstavek 48. člena);
8
·
- če uporablja označbo geografskega poimenovanja za kmetijski pridelek oziroma živilo, ki za to ne izpolnjuje predpisanih pogojev (46. člen, 47. člen in prvi odstavek 48. člena);
9
·
- če z označevanjem oziroma drugimi elementi trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil zavaja potrošnika v zmoto glede resničnega geografskega poimenovanja (50. člen);
9
·
- če z označevanjem oziroma drugimi elementi trženja kmetijskih pridelkov oziroma živil zavaja potrošnika v zmoto glede resničnega geografskega poimenovanja (50. člen);
10
·
- če vodo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, označi z označbo »naravna mineralna voda« (51. člen);
10
·
- če vodo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev, označi z označbo »naravna mineralna voda« (51. člen);
11
·
- če da v promet kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ni v skladu s predpisanimi zahtevami oziroma označen v skladu s predpisi (drugi odstavek 61. člena);
11
·
- če da v promet kmetijski pridelek oziroma živilo, ki ni v skladu s predpisanimi zahtevami oziroma označen v skladu s predpisi (drugi odstavek 61. člena);
12
·
- če označbe kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki vsebujejo državni ali drug javni grb, zastavo, emblem ime ali kratico imena Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti, uporablja brez dovoljenja Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti; ali če podobe oziroma imena zgodovinske ali druge znamenite osebe uporablja v označbah kmetijskih pridelkov oziroma živil brez njenega dovoljenja, če pa je ta že umrla, pa brez dovoljenja njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi (tretji odstavek 61. člena);
12
·
- če označbe kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki vsebujejo državni ali drug javni grb, zastavo, emblem ime ali kratico imena Republike Slovenije oziroma lokalne skupnosti, uporablja brez dovoljenja Vlade Republike Slovenije oziroma pristojnega organa lokalne skupnosti; ali če podobe oziroma imena zgodovinske ali druge znamenite osebe uporablja v označbah kmetijskih pridelkov oziroma živil brez njenega dovoljenja, če pa je ta že umrla, pa brez dovoljenja njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi (tretji odstavek 61. člena);
13
·
- če se kmetijska in gozdarska mehanizacija uporablja v nasprotju s predpisanimi pogoji varnega dela ali brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo (73. člen);
13
·
- če se kmetijska in gozdarska mehanizacija uporablja v nasprotju s predpisanimi pogoji varnega dela ali brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo (73. člen);
14
−
- če strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev (88. člen). Z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 20.000 tolarjev do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
14
+
- če strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev (88. člen). Z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 20.000 tolarjev do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik:
15
·
- če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena;
15
·
- če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena;
16
·
- če opravlja dopolnilno dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (70. člen);
16
·
- če opravlja dopolnilno dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (70. člen);
17
·
- če ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti (72. člen). Z globo od 20.000 tolarjev do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
17
·
- če ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti (72. člen). Z globo od 20.000 tolarjev do 120.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
+
Z globo od 500.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
2
·
- če kmetijskemu inšpektorju ali inšpektorju za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (četrti odstavek 119. člena);
2
·
- če kmetijskemu inšpektorju ali inšpektorju za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (četrti odstavek 119. člena);
3
−
- če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (peti odstavek 119. člena). Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
3
+
- če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je kmetijski inšpektor ali inšpektor za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (peti odstavek 119. člena). Z globo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje:
1
+
Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori dejanje:
2
·
- če ne hrani dokumentacije, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, štiri leta od dneva pridobitve sredstev (14. člen);
2
·
- če ne hrani dokumentacije, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, štiri leta od dneva pridobitve sredstev (14. člen);
3
−
- če ne hrani specifikacije v roku, ki je predpisan (38. člen). Z globo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
3
+
- če ne hrani specifikacije v roku, ki je predpisan (38. člen). Z globo 20.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006. Št. 001-22-15/06 Ljubljana, dne 14. februarja 2006 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-A)
−
1
−
Zavezanci za vpis v RKG iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 103. člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso vpisani v RKG, se morajo vpisati najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona. Zavezanci za vpis v RKG iz 4. točke prvega odstavka 103. člena zakona se morajo vpisati v RKG najpozneje do konca leta 2008.
−
1
−
Upravne enote začnejo voditi evidence GERK najpozneje v šestih mesecih, RKG pa najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona. Minister izda podzakonske predpise za izvajanje določb 5., 7., 8., 9., 11. člena tega zakona v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve. Minister, pristojen za geodetsko dejavnost, v soglasju z ministrom, izda podzakonski predpis za izvajanje določbe 11. člena tega zakona v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
−
1
−
Upravne enote in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije prevzamejo podatke iz evidenc, ki jih je na podlagi 104. člena zakona vzpostavilo in vodilo ministrstvo, in začnejo voditi oziroma vzpostavijo evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Pridelovalci iz pete alinee prvega odstavka 104. člena zakona se morajo vpisati v evidenco najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Izpisi iz evidenc, ki so bili izdani do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do izdaje novih izpisov.
−
1
−
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-01/00-7/11 Ljubljana, dne 6. februarja 2006 EPA 590-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
−