Zakon o mednarodni zaščiti · Zakoni Republike Slovenije

1

·

(1) S tem zakonom se določajo temeljna načela, postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite, trajanje in vsebine mednarodne zaščite ter obseg pravic in dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito in oseb, ki so pridobile mednarodno zaščito.

1

·

(1) S tem zakonom se določajo temeljna načela, postopek za priznanje in odvzem mednarodne zaščite, trajanje in vsebine mednarodne zaščite ter obseg pravic in dolžnosti prosilcev za mednarodno zaščito in oseb, ki so pridobile mednarodno zaščito.

2

−

- Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L, št. 304/12 z dne 30. 9. 2004, str. 96, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/95/EU) določa pogoje za pridobitev mednarodne zaščite in njeno vsebino;

2

+

(2) Ta zakon v skladu z:

3

·

- Direktivo Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L, št. 31/18 z dne 6. 2. 2003, str. 101, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/9/ES) določa pravice in obveznosti prosilcev za mednarodno zaščito;

3

·

- Direktivo Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L, št. 31/18 z dne 6. 2. 2003, str. 101, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/9/ES) določa pravice in obveznosti prosilcev za mednarodno zaščito;

4

·

- Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L, št. 304/12 z dne 30. 9. 2004, str. 96, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/95/EU) določa pogoje za pridobitev mednarodne zaščite in njeno vsebino;

4

·

- Direktivo Sveta 2011/95/EU z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L, št. 304/12 z dne 30. 9. 2004, str. 96, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/95/EU) določa pogoje za pridobitev mednarodne zaščite in njeno vsebino;

5

·

- Direktivo Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L, št. 326/13 z dne 13. 12. 2005, str. 13, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/85/ES) določa postopek za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite.

5

·

- Direktivo Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L, št. 326/13 z dne 13. 12. 2005, str. 13, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/85/ES) določa postopek za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite.

6

·

(3) Ta zakon za izvajanje:

6

·

(3) Ta zakon za izvajanje:

7

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 316 z dne 15. 12. 2000, str. 26, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2000/2725/ES) določa način posredovanja prstnih odtisov v centralno bazo Eurodac;

7

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 316 z dne 15. 12. 2000, str. 26, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2000/2725/ES) določa način posredovanja prstnih odtisov v centralno bazo Eurodac;

8

·

- Uredbe Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (UL L 50 z dne 25. 2. 2003, str. 109, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2003/343/ES) določa pravila za določitev pristojne države za vodenje postopka mednarodne zaščite;

8

·

- Uredbe Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (UL L 50 z dne 25. 2. 2003, str. 109, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2003/343/ES) določa pravila za določitev pristojne države za vodenje postopka mednarodne zaščite;

9

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (UL L 218, 13. 8. 2008, str. 60-81, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2008/767/ES) določa lajšanje izmenjave podatkov o vlogah za izdajo vizumov med državami članicami, in s tem povezanih postopkov, izboljšuje izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovalne postopke med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov;

9

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (UL L 218, 13. 8. 2008, str. 60-81, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2008/767/ES) določa lajšanje izmenjave podatkov o vlogah za izdajo vizumov med državami članicami, in s tem povezanih postopkov, izboljšuje izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovalne postopke med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov;

10

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385 z dne 29. 12. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2252/2004/ES) določa način izdaje potnih listov za begunce;

10

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385 z dne 29. 12. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2252/2004/ES) določa način izdaje potnih listov za begunce;

11

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 154 z dne 15. 6. 2002, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1030/2002/ES) določa enotno obliko dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav; in

11

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 154 z dne 15. 6. 2002, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1030/2002/ES) določa enotno obliko dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav; in

12

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 380/2008/ES z dne 18. aprila 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1080/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 115 z dne 29. 4. 2008, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 380/2008/ES), ki spreminja Uredbo 1030/2002/ES.

12

·

- Uredbe Sveta (ES) št. 380/2008/ES z dne 18. aprila 2008 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1080/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 115 z dne 29. 4. 2008, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 380/2008/ES), ki spreminja Uredbo 1030/2002/ES.

1

·

(1) Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite.

1

·

(1) Mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite.

2

−

(2) Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države, kjer je imela prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov in zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.

2

+

(2) Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.

3

−

(3) Status subsidiarne oblike zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v matično državo ali državo zadnjega stalnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona.

3

+

(3) Status subsidiarne oblike zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo določa 28. člen tega zakona.

1

·

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1

·

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

2

·

1. Ženevska konvencija je Konvencija o statusu beguncev, podpisana v Ženevi 28. julija 1951 in Protokol o statusu beguncev, podpisan v New Yorku 31. januarja 1967 (Uradni list RS - MP, št. 9/92);

2

·

1. Ženevska konvencija je Konvencija o statusu beguncev, podpisana v Ženevi 28. julija 1951 in Protokol o statusu beguncev, podpisan v New Yorku 31. januarja 1967 (Uradni list RS - MP, št. 9/92);

3

·

2. prošnja za mednarodno zaščito je prošnja, s katero državljan tretje države ali oseba brez državljanstva zaprosi za zaščito po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: prošnja);

3

·

2. prošnja za mednarodno zaščito je prošnja, s katero državljan tretje države ali oseba brez državljanstva zaprosi za zaščito po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: prošnja);

4

·

3. pristojni organ je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki po tem zakonu vodi postopke na prvi stopnji;

4

·

3. pristojni organ je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki po tem zakonu vodi postopke na prvi stopnji;

5

·

4. ministrstvo je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve;

5

·

4. ministrstvo je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve;

6

·

5. minister je minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve;

6

·

5. minister je minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve;

7

·

6. uradna oseba je oseba, ki je zaposlena pri pristojnem organu;

7

·

6. uradna oseba je oseba, ki je zaposlena pri pristojnem organu;

8

·

7. prosilec za mednarodno zaščito ali prosilka za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal popolno prošnjo za mednarodno zaščito;

8

·

7. prosilec za mednarodno zaščito ali prosilka za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal popolno prošnjo za mednarodno zaščito;

9

·

8. vlagatelj namere ali vlagateljica namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj namere) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji in je pred uradnimi organi prvič izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito;

9

·

8. vlagatelj namere ali vlagateljica namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj namere) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji in je pred uradnimi organi prvič izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito;

10

·

9. begunec ali begunka (v nadaljnjem besedilu: begunec) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je priznana zaščita iz drugega odstavka prejšnjega člena;

10

·

9. begunec ali begunka (v nadaljnjem besedilu: begunec) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je priznana zaščita iz drugega odstavka prejšnjega člena;

11

·

10. oseba, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je priznana zaščita iz tretjega odstavka prejšnjega člena;

11

·

10. oseba, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je priznana zaščita iz tretjega odstavka prejšnjega člena;

12

·

11. oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, je oseba, ki ji je priznan status begunca ali subsidiarna zaščita;

12

·

11. oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, je oseba, ki ji je priznan status begunca ali subsidiarna zaščita;

13

·

12. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije;

13

·

12. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije;

14

·

13. državljan Evropske unije ali državljanka Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: državljan Evropske unije) je oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic Evropske unije;

14

·

13. državljan Evropske unije ali državljanka Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: državljan Evropske unije) je oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic Evropske unije;

15

·

14. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec) je oseba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, razen državljanov Evropske unije, prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito;

15

·

14. tujec ali tujka (v nadaljnjem besedilu: tujec) je oseba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, razen državljanov Evropske unije, prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito;

16

·

15. izvorna država je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje običajno prebivališče;

16

·

15. izvorna država je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države, ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje običajno prebivališče;

17

·

16. običajno prebivališče se za izvajanje tega zakona šteje prebivališče, kjer oseba živi vsaj eno leto, ima središče svojih življenjskih interesov, tam preživlja večino svojega nočnega počitka in ima tam shranjene svoje osebne stvari;

17

·

16. običajno prebivališče se za izvajanje tega zakona šteje prebivališče, kjer oseba živi vsaj eno leto, ima središče svojih življenjskih interesov, tam preživlja večino svojega nočnega počitka in ima tam shranjene svoje osebne stvari;

18

·

17. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) (v nadaljnjem besedilu: Visoki komisariat) je medvladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1950 z namenom zagotavljanja zaščite in iskanja trajnih rešitev za begunce;

18

·

17. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) (v nadaljnjem besedilu: Visoki komisariat) je medvladna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1950 z namenom zagotavljanja zaščite in iskanja trajnih rešitev za begunce;

19

·

18. oseba brez državljanstva je oseba, ki je nobena država, v skladu s svojo zakonodajo, ne priznava za svojega državljana;

19

·

18. oseba brez državljanstva je oseba, ki je nobena država, v skladu s svojo zakonodajo, ne priznava za svojega državljana;

20

·

19. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let;

20

·

19. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let;

21

·

20. mladoletnik brez spremstva ali mladoletnica brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva) je mladoletnik, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov;

21

·

20. mladoletnik brez spremstva ali mladoletnica brez spremstva (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik brez spremstva) je mladoletnik, ki je na ozemlju Republike Slovenije brez staršev ali zakonitih zastopnikov;

22

·

21. azilni dom ali njegova izpostava je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito;

22

·

21. azilni dom ali njegova izpostava je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito;

23

·

22. integracijska hiša je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen nastanitvi oseb s priznano mednarodno zaščito;

23

·

22. integracijska hiša je objekt ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, namenjen nastanitvi oseb s priznano mednarodno zaščito;

24

·

23. hudo kaznivo dejanje nepolitične narave pomeni kaznivo dejanje nepolitične narave, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let;

24

·

23. hudo kaznivo dejanje nepolitične narave pomeni kaznivo dejanje nepolitične narave, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let;

25

·

24. hudo kaznivo dejanje pomeni kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let.

25

·

24. hudo kaznivo dejanje pomeni kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let.

26

+

19. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik) je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, mlajša od 18 let;

+

1

−

- se mu nedvoumno odpove;

−

2

−

- umre.

−

1

·

(1) Status begunca se ne prizna prosilcu, če:

1

·

(1) Status begunca se ne prizna prosilcu, če:

2

·

- že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata;

2

·

- že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata;

3

·

- so mu pristojni organi Republike Slovenije priznali enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo državljani Republike Slovenije;

3

·

- so mu pristojni organi Republike Slovenije priznali enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo državljani Republike Slovenije;

4

·

- obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;

4

·

- obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot jih določajo mednarodni akti;

5

−

- obstaja utemeljen sum, da je storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave izven Republike Slovenije, preden ga je ta sprejela kot begunca, tudi, če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;

5

+

- obstaja utemeljen sum, da je pred vstopom v Republiko Slovenijo storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev;

6

·

- obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov.

6

·

- obstaja utemeljen sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Ustanovne listine Združenih narodov.

7

·

(2) Subsidiarne zaščite se ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da:

7

·

(2) Subsidiarne zaščite se ne prizna prosilcu, če obstaja utemeljen sum, da:

8

·

- je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot so opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih ki določajo takšna kazniva dejanja;

8

·

- je storil kaznivo dejanje proti miru, vojni zločin ali zločin proti človeštvu, kot so opredeljeni v mednarodnih pogodbah ali predpisih ki določajo takšna kazniva dejanja;

9

·

- je storil hudo kaznivo dejanje;

9

·

- je storil hudo kaznivo dejanje;

10

·

- je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov;

10

·

- je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli in v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov;

11

·

- predstavlja nevarnost za varnost Republike Slovenije.

11

·

- predstavlja nevarnost za varnost Republike Slovenije.

12

·

(3) Za dejanja, določena v tretji, četrti in peti alineji prvega odstavka tega člena, in za dejanja iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi dejanja napeljevanja in druge oblike udeležbe pri kaznivih dejanjih.

12

·

(3) Za dejanja, določena v tretji, četrti in peti alineji prvega odstavka tega člena, in za dejanja iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi dejanja napeljevanja in druge oblike udeležbe pri kaznivih dejanjih.

13

·

(4) Subsidiarna zaščita se ne prizna prosilcu, ki je pred sprejemom v Republiko Slovenijo storil eno ali več kaznivih dejanj, za katere je v Republiki Sloveniji zagrožena zaporna kazen in če je zapustil izvorno državo izključno zato, da bi se izognil sankcijam, ki so posledica teh dejanj.

13

·

(4) Subsidiarna zaščita se ne prizna prosilcu, ki je pred sprejemom v Republiko Slovenijo storil eno ali več kaznivih dejanj, za katere je v Republiki Sloveniji zagrožena zaporna kazen in če je zapustil izvorno državo izključno zato, da bi se izognil sankcijam, ki so posledica teh dejanj.

1

−

II. POGLAVJE TEMELJNA JAMSTVA V POSTOPKU MEDNARODNE ZAŠČITE

−

1

·

(1) Pristojni organ na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej ugotavlja:

1

·

(1) Pristojni organ na objektiven in nepristranski način ter za vsak primer posebej ugotavlja:

2

·

- pogoje za priznanje mednarodne zaščite v enotnem postopku,

2

·

- pogoje za priznanje mednarodne zaščite v enotnem postopku,

3

·

- razloge za prenehanje in odvzem mednarodne zaščite,

3

·

- razloge za prenehanje in odvzem mednarodne zaščite,

4

·

- razloge za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite.

4

·

- razloge za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite.

5

−

- pogoje za priznanje mednarodne zaščite v enotnem postopku,

−

6

−

- razloge za prenehanje in odvzem mednarodne zaščite,

−

7

−

- razloge za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite.

−

8

·

(2) Postopek po tem zakonu lahko vodijo samo uradne osebe, ki morajo biti ustrezno usposobljene na področju azilnega prava.

5

·

(2) Postopek po tem zakonu lahko vodijo samo uradne osebe, ki morajo biti ustrezno usposobljene na področju azilnega prava.

9

·

(3) Uradna oseba mora v postopku omogočiti prosilcem, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice po tem zakonu in poskrbeti, da nevednost in neukost prosilcev ni v škodo njihovim pravicam.

6

·

(3) Uradna oseba mora v postopku omogočiti prosilcem, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice po tem zakonu in poskrbeti, da nevednost in neukost prosilcev ni v škodo njihovim pravicam.

10

·

(4) V vseh primerih je treba brez izjeme upoštevati temeljna postopkovna jamstva, določena v 8. členu tega zakona.

7

·

(4) V vseh primerih je treba brez izjeme upoštevati temeljna postopkovna jamstva, določena v 8. členu tega zakona.

1

−

V postopku po tem zakonu ima vsak prosilec naslednja jamstva:

1

+

V postopku za priznanje mednarodne zaščite ima vsaka oseba naslednja jamstva:

2

−

- v jeziku, ki ga razume, mora biti obveščen o azilnem postopku v Republiki Sloveniji in o pravicah in obveznostih v času postopka ter o možnih posledicah v primeru, da teh obveznosti ne upošteva in ne sodeluje s pristojnimi organi;

2

+

- v jeziku, ki ga razume, mora biti obveščena o postopku mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji in o pravicah in obveznostih v času postopka ter o možnih posledicah v primeru, da teh obveznosti ne upošteva in ne sodeluje s pristojnimi organi;

3

−

- dostopne mu morajo biti storitve tolmačenja, kot jih določa 10. člen tega zakona;

3

+

- dostopne ji morajo biti storitve tolmačenja, kot jih določa 10. člen tega zakona;

4

−

- ne sme se mu odreči možnosti komuniciranja z Visokim komisariatom ali organizacijo, ki deluje v imenu Visokega komisariata v Republiki Sloveniji;

4

+

- ne sme se ji odreči možnosti komuniciranja z Visokim komisariatom ali organizacijo, ki deluje v imenu Visokega komisariata v Republiki Sloveniji;

5

−

- prejeti mora pisno odločitev pristojnega organa v roku, ki ga določa ta zakon, in sicer v jeziku, ki ga razume.

5

+

- prejeti mora pisno odločitev pristojnega organa v najkrajšem možnem času, in sicer v jeziku, ki ga razume.

1

−

(1) Tujec, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, prejme brošuro z informacijami o postopkih po tem zakonu, pravicah in dolžnostih prosilcev, možnih posledicah neupoštevanja obveznosti in nesodelovanja s pristojnim organom ter rokih za uveljavljanje pravnih sredstev, seznam svetovalcev za begunce ter seznam in informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju azila.

1

+

(1) Vlagatelj namere prejme brošuro z informacijami o postopkih po tem zakonu, pravicah in dolžnostih prosilcev, možnih posledicah neupoštevanja obveznosti in nesodelovanja s pristojnim organom ter rokih za uveljavljanje pravnih sredstev, seznam svetovalcev za begunce ter seznam in informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodne zaščite.

2

−

(2) Brošura mora biti izročena tujcu, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, v jeziku, ki ga razume, da se pred pričetkom sprejema prošnje z vsebino lahko seznani.

2

+

(2) Brošura mora biti izročena vlagatelju namere v jeziku, ki ga razume, da se pred vložitvijo prošnje lahko seznani z vsebino.

3

−

(3) V primeru, da je tujec, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, nepismen ali mu vsebina ni razumljiva, se mu vsebina prebere ter dodatno in s tolmačevo pomočjo obrazloži v jeziku, ki ga razume.

3

+

(3) Če je vlagatelj namere nepismen ali mu vsebina ni razumljiva, se mu ta prebere ter dodatno in s tolmačevo pomočjo obrazloži v jeziku, ki ga razume.

1

·

(1) Če prosilec ne razume uradnega jezika, spremlja postopek v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ zato prosilcu zagotovi spremljanje postopka preko tolmača ali tolmačke (v nadaljnjem besedilu: tolmač).

1

·

(1) Če prosilec ne razume uradnega jezika, spremlja postopek v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ zato prosilcu zagotovi spremljanje postopka preko tolmača ali tolmačke (v nadaljnjem besedilu: tolmač).

2

−

(2) Pomoč tolmača je prosilcu zagotovljena ob sprejemu prošnje, ob osebnem razgovoru, v drugih utemeljenih primerih, ko bi to bilo zaradi razumevanja postopka s strani prosilca potrebno, pa po odločitvi pristojnega organa.

2

+

(2) Pomoč tolmača je prosilcu zagotovljena pri sprejemu prošnje in pri osebnem razgovoru, v drugih utemeljenih primerih pa po odločitvi pristojnega organa.

3

−

(3) Prosilec mora biti v jeziku, ki ga razume, seznanjen z vsebino pisne odločitve. V ta jezik se prevedejo le izrek, kratek povzetek obrazložitve, iz katerega izhajajo bistveni razlogi za odločitev, in pravni pouk.

3

+

(3) Prosilec mora biti v jeziku, ki ga razume, seznanjen z vsebino pisne odločitve. V ta jezik se prevedejo izrek, bistveni razlogi za odločitev in pravni pouk.

1

·

(1) Za tolmača je lahko izbran, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1

·

(1) Za tolmača je lahko izbran, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

2

·

- je vreden zaupanja,

2

·

- je vreden zaupanja,

3

·

- je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3

·

- je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

4

·

- se z izjavo zaveže, da tolmačenja ne opravlja za diplomatsko-konzularna predstavništva države, katere jezik tolmači,

4

·

- se z izjavo zaveže, da tolmačenja ne opravlja za diplomatsko-konzularna predstavništva države, katere jezik tolmači,

5

·

- poda dokazila o znanju jezika,

5

·

- poda dokazila o znanju jezika,

6

·

- je nekaznovan in ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen.

6

·

- je nekaznovan in ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen.

7

·

(2) Ni vreden zaupanja tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da tolmačenja ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot tolmač ne bo varoval ugleda instituta tolmačenja ter nepristranskosti.

7

·

(2) Ni vreden zaupanja tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da tolmačenja ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot tolmač ne bo varoval ugleda instituta tolmačenja ter nepristranskosti.

8

·

(3) Seznam tolmačev se objavi na spletni strani ministrstva.

8

·

(3) Seznam tolmačev se objavi na spletni strani ministrstva.

1

−

(1) V primeru, da se pojavi potreba po tolmačenju v jezik, za katerega tolmač z razpisom še ni bil imenovan, ministrstvo do uspešne izvedbe javnega razpisa s tolmačem sklene ustrezno pogodbo. Sredstva za plačilo se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

1

+

(1) Za izvajanje pravice iz 10. člena tega zakona ministrstvo z izbranim tolmačem sklene ustrezno pogodbo.

2

−

(2) Ministrstvo lahko, če za to obstaja možnost, za pomoč pri tolmačenju v jezik, za katerega v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti tolmača, zaprosi drugo državo članico Evropske unije. V izjemnih primerih je možna tudi uporaba tolmačenja preko sodobnih elektronskih medijev. Sredstva za plačilo takšnega tolmačenja se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Višina plačila tolmačenja se določi z ustrezno pogodbo.

2

+

(2) Ministrstvo lahko, če za to obstaja možnost, za pomoč pri tolmačenju v jezik, za katerega v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti tolmača, zaprosi drugo državo članico Evropske unije.

+

3

+

(3) Tolmačenje se lahko izvaja tudi preko sodobnih elektronskih medijev.

+

4

+

(4) Sredstva za izvajanje pravice do tolmača zagotavlja ministrstvo.

1

−

(1) Za podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopkom mednarodne zaščite na Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravno sodišče) in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče), minister imenuje svetovalce za begunce ali svetovalke za begunce (v nadaljnjem besedilu: svetovalec za begunce). Za postopek imenovanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

1

+

(1) Svetovalec za begunce oziroma svetovalka za begunce (v nadaljnjem besedilu: svetovalec za begunce) je oseba, ki je imenovana za svetovalca po določbah tega zakona.

2

−

(2) Razpis za svetovalce za begunce objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba o imenovanju svetovalca za begunce je dokončna.

2

+

(2) Svetovalci za begunce dajejo podporo in pravno pomoč prosilcem v zvezi s postopki po tem zakonu na Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: upravno sodišče) in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).

3

−

(3) Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

3

+

(3) Minister, pristojen za pravosodje, imenuje svetovalce za begunce za triletno obdobje. Za postopek imenovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

4

−

- je državljan Republike Slovenije;

4

+

(4) Razpis za svetovalce za begunce objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba o imenovanju svetovalca za begunce je dokončna.

+

5

+

(5) Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

+

6

+

- je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora;

5

·

- je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;

7

·

- je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;

6

−

- je opravil pravniški državni izpit;

8

+

- je opravil pravniški državni izpit ali ima v Republiki Sloveniji zaključeno univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali je končal enako raven izobraževanja v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja in ima opravljeno preverjanje znanja iz splošnega upravnega postopka, upravnega spora, prava človekovih pravic ter prava mednarodne zaščite;

7

·

- aktivno obvlada slovenski jezik;

9

·

- aktivno obvlada slovenski jezik;

8

·

- je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce;

10

·

- je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce;

9

−

- je nekaznovan in ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen.

11

+

- je ob prijavi mlajši od 70 let;

10

−

(4) Svetovalec za begunce se razreši:

12

+

- ni pravnomočno kaznovan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen;

+

13

+

- ni v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je zagrožena kazen zapora šestih mesecev ali hujša kazen;

+

14

+

- ni zaposlen na ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, ali Policiji ali ne opravlja drugega plačanega dela za Republiko Slovenijo, ki vzbuja vtis, da pri dajanju podpore in pravne pomoči iz drugega odstavka tega člena ne bo nepristranski.

+

15

+

(6) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka morajo kandidati za svetovalce za begunce v prijavi na razpis navesti tudi osebno ime, naslov prebivališča ter kontaktne podatke (telefonska številka ter naslov elektronske pošte).

+

16

+

(7) Odvetnikom, vpisanim v imenik odvetnikov po zakonu, ki ureja odvetništvo, ni treba dokazovati pogojev od prve do pete alineje petega odstavka tega člena.

+

17

+

(8) Ni vreden zaupanja tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da nalog iz drugega odstavka tega člena ne bo opravljal strokovno, pošteno ali vestno ali da kot svetovalec za begunce ne bo varoval ugleda instituta svetovanja ter nepristranskosti.

+

18

+

(9) Imenovani svetovalci za begunce morajo najpozneje v treh mesecih od imenovanja opraviti usposabljanje na področju prava mednarodne zaščite, ki ga izvajajo Center za izobraževanje v pravosodju ali drug državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Imenovani svetovalci za begunce ne smejo dajati podpore in pravne pomoči kot svetovalci za begunce po določbah tega zakona, dokler ne izvedejo usposabljanja. Usposabljanje je brezplačno. Sredstva za izvedbo usposabljanja zagotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.

+

19

+

(10) Vsebino in obseg usposabljanja iz prejšnjega odstavka ter preverjanja znanj iz tretje alineje petega odstavka v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju določi minister, pristojen za pravosodje. Obveznost usposabljanj ter preverjanja znanj ne velja za imenovane svetovalce za begunce, če imajo najmanj eno leto praktičnih izkušenj s tega področja, zlasti, če so že delali kot svetovalci za begunce oziroma kot odvetniki izvrševali zastopanje prosilcev po tem zakonu v vsaj treh zadevah pred sodišči.

+

20

+

(11) Svetovalec za begunce se razreši:

11

·

- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev;

21

·

- če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev;

12

·

- če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

22

·

- če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

13

−

- na lastno željo.

23

+

- na lastno željo;

14

−

(5) Seznam svetovalcev za begunce se objavi na spletni strani ministrstva. Svetovalci za begunce imajo za opravljeno pravno pomoč v postopkih pred upravnim in vrhovnim sodiščem pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določi minister, iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

24

+

- če ne opravi usposabljanja iz devetega odstavka tega člena,

15

−

(6) Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce ne pripada v primeru:

25

+

- ne opravlja funkcije svetovalca za begunce ali če je ne opravlja redno ali ne opravlja vestno.

16

−

- da ima prosilec dovolj lastnih sredstev;

26

+

(12) Šteje se, da svetovalec za begunce ne opravlja svoje funkcije, če prosilcem v treh zadevah v enem letu odkloni podporo in pomoč ali, če svetovalec ne obvešča prosilca oziroma zakonitega zastopnika o postopku. O dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce ministrstvo, pristojno za pravosodje, upravlja evidenco, v kateri zaradi izvajanja določb prejšnjega odstavka in prejšnjega stavka tega odstavka poleg osebnih podatkov svetovalca za begunce iz šestega odstavka tega člena obdeluje tudi podatke o zavrnitvah podpore in pomoči ali nerednem ali nevestnem delu, o katerih ga obvesti ministrstvo, Upravno sodišče ali Vrhovno sodišče.

17

−

- da je svetovalec za begunce vložil pritožbo, pa ta ni bila dovoljena;

27

+

(13) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko na podlagi obrazložene zahteve pridobi potrebne podatke ali informacije o razlogih za razrešitev od vseh upravljavcev osebnih podatkov, razen tistih podatkov, glede katerih zakon določa, da so del zaupnega razmerja ali da so del poklicne skrivnosti, oziroma da se podatki lahko pridobijo na podlagi odločbe sodišča samo za uporabo v drugih sodnih postopkih ali za potrebe predkazenskega postopka.

18

−

- da je bil postopek ustavljen na podlagi izrecnega umika prošnje.

−

+

1

+

(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za odločanje in vodenje postopkov po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti v postopkih pred sodišči in upravnimi organi upravlja imenik svetovalcev za begunce, ki vsebuje naslednje podatke: osebno ime, znanstveni ali strokovni naslov, datum imenovanja, poklic, datum in kraj rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), za državljane držav članic Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora pa številko potnega lista, poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona, kontaktno številko telefaksa, kontaktni naslov elektronske pošte in podatke o zaposlitvi ali drugem statusu.

+

2

+

(2) Imenik svetovalcev za begunce je za pravno varnost, delovanje sodstva in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter informiranje prosilcev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: osebno ime svetovalca za begunce, znanstveni ali strokovni naslov in kontaktno številko telefona, ter naslov elektronske pošte. Javni del imenika se lahko objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje.

+

3

+

(3) Za potrebe posodabljanja imenika ter vodenja ali odločanja v postopkih po tem zakonu ali drugih zakonih lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje podatek o stalnem in začasnem prebivališču svetovalca za begunce od upravljavca centralnega registra prebivalstva vsakih šest mesecev ali, če obstaja dvom, da svetovalec za begunce ministrstvu ni posredoval točnega podatka. Za namene iz prejšnjega stavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, podatek o vpisu svetovalca za begunce v kazensko evidenco ali izpisu svetovalca za begunce iz nje glede kaznivih dejanj iz petega odstavka 13. člena tega zakona pridobi od upravljavca kazenske evidence in ga obdeluje za ta namen. Za namene iz prvega stavka tega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, pridobiva in obdeluje podatek o datumu smrti svetovalca za begunce od upravljavca matičnega registra.

+

4

+

(4) Za namene iz prejšnjega odstavka je svetovalec za begunce dolžan pisno ali po elektronski poti sporočiti ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, vsako spremembo podatkov o poštnem naslovu, na katerem je dosegljiv, naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, kontaktni telefonski številki oziroma kontaktni številki telefaksa ali naslovu elektronske pošte. Svetovalec za begunce je tudi za to dolžan posredovati pisno izjavo, da so vsi podatki, ki jih glede njega upravlja ministrstvo v imeniku svetovalcev za begunce, točni, oziroma podatke, ki so spremenjeni, in sicer do konca prvega meseca v koledarskem letu.

+

5

+

(5) Če svetovalec za begunce ne posreduje pisne izjave v roku iz drugega stavka prejšnjega odstavka, ga ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše iz javnega dela imenika in se ponovno vpiše v ta del imenika po posredovanju zahtevane izjave.

+

1

+

(1) Svetovalci za begunce imajo pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov za opravljeno pravno pomoč v zvezi s postopki po tem zakonu na upravnem sodišču in vrhovnem sodišču. Sredstva za izplačilo nagrad in povračilo stroškov se zagotavljajo iz proračuna ministrstva.

+

2

+

(2) Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce ne pripada:

+

3

+

- če ima prosilec dovolj lastnih sredstev;

+

4

+

- če je bil postopek ustavljen na podlagi izrecnega umika prošnje, še preden je bila vložena tožba ali pravno sredstvo pred pristojnim sodiščem.

+

5

+

(3) Način dostopa prosilca do svetovalca za begunce, merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov določi minister.

1

·

(1) Visoki komisariat od pristojnega organa pridobiva podatke in informacije o:

1

·

(1) Visoki komisariat od pristojnega organa pridobiva podatke in informacije o:

2

−

- stanju beguncev v Republiki Sloveniji;

2

+

- stanju na področju mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji;

3

−

- uporabi in izvajanju Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi begunci;

3

+

- uporabi in izvajanju Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi z mednarodno zaščito;

4

−

- zakonih, predpisih in drugih splošnih pravnih aktih, ki veljajo ali so v pripravi za begunce.

4

+

- zakonih, predpisih in drugih splošnih pravnih aktih, ki veljajo ali so v pripravi na področju mednarodne zaščite.

5

·

(2) Visoki komisariat ima pravico dostopa do:

5

·

(2) Visoki komisariat ima pravico dostopa do:

6

·

- oseb iz 8. točke 3. člena tega zakona in prosilcev na ozemlju Republike Slovenije in v tranzitnih območjih letališč in pristanišč;

6

·

- oseb iz 8. točke 3. člena tega zakona in prosilcev na ozemlju Republike Slovenije in v tranzitnih območjih letališč in pristanišč;

7

·

- podatkov o številu vloženih prošenj in poteku postopkov;

7

·

- podatkov o številu vloženih prošenj in poteku postopkov;

8

·

- izdanih odločitev v teh postopkih.

8

·

- izdanih odločitev v teh postopkih.

9

·

(3) Pogoj za izvajanje druge in tretje alineje prejšnjega odstavka je podano soglasje prosilca.

9

·

(3) Pogoj za izvajanje druge in tretje alineje prejšnjega odstavka je podano soglasje prosilca.

10

·

(4) Določbe o delovanju Visokega komisariata v Republiki Sloveniji za izvajanje tega zakona veljajo tudi za organizacije, ki delujejo v imenu Visokega komisariata na ozemlju Republike Slovenije. O prenosu nalog in načinu ter obsegu delovanja organizacije v Republiki Sloveniji, Visoki komisariat obvesti pristojni organ. O prenosu nalog in medsebojnih razmerjih delovanja Visoki komisariat in organizacija lahko skleneta sporazum.

10

·

(4) Določbe o delovanju Visokega komisariata v Republiki Sloveniji za izvajanje tega zakona veljajo tudi za organizacije, ki delujejo v imenu Visokega komisariata na ozemlju Republike Slovenije. O prenosu nalog in načinu ter obsegu delovanja organizacije v Republiki Sloveniji, Visoki komisariat obvesti pristojni organ. O prenosu nalog in medsebojnih razmerjih delovanja Visoki komisariat in organizacija lahko skleneta sporazum.

1

−

(1) V postopkih, kjer je prosilec mladoletnik brez spremstva, je treba:

1

+

(1) V postopkih, v katerih je prosilec mladoletnik brez spremstva, je treba:

2

·

- upoštevati načelo največje otrokove koristi;

2

·

- upoštevati načelo največje otrokove koristi;

3

−

- čimprej ugotoviti otrokovo identiteto in začeti s postopkom iskanja njegovih staršev ali drugih sorodnikov;

3

+

- čim prej ugotoviti otrokovo istovetnost in začeti postopek iskanja njegovih staršev ali drugih sorodnikov;

4

·

- prošnjo obravnavati prednostno;

4

·

- prošnjo obravnavati prednostno;

5

−

- mu pred pričetkom postopka postaviti zakonitega zastopnika.

5

+

- mu pred pričetkom postopka postaviti zakonitega zastopnika ali zakonito zastopnico (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik).

6

−

(2) Mladoletnik brez spremstva v postopku po tem zakonu sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti ter stopnji duševnega razvoja.

6

+

(2) V postopkih, pri katerih se obravnavajo mladoletniki brez spremstva, mora biti uradna oseba pristojnega organa, ki vodi postopek, dodatno usposobljena za obravnavo mladoletnikov, zlasti za dajanje pomoči pri učinkovitem uveljavljanju pravic po tem zakonu. Za organiziranje in izvedbo rednih usposabljanj uradnih oseb za obravnavo mladoletnikov brez spremstva skrbi ministrstvo, medtem ko morajo drugi državni organi zagotavljati podporo in strokovno znanje. Ministrstvo lahko pri izvajanju rednega usposabljanja uradnih oseb sodeluje z osebami, ki so specializirane za delo z otroki in mladoletniki.

7

−

(3) Odločbo o postavitvi zakonitega zastopnika izda krajevno pristojen center za socialno delo. Zakoniti zastopnik je lahko sorodnik oziroma spremljevalec mladoletnika brez spremstva ali predstavnik organizacije, ki je specializirana za delo z otroki in mladostniki.

7

+

(3) Mladoletnik brez spremstva v postopku po tem zakonu sodeluje na način, ki je primeren in prilagojen njegovi starosti ter stopnji duševnega razvoja.

8

−

(4) Pred sprejemom prošnje je treba mladoletniku brez spremstva, če to želi, tudi ustno pojasniti vsebino brošure o pravicah in dolžnostih prosilcev. Način pojasnjevanja je treba prilagoditi starosti in stopnji duševnega razvoja mladoletnika brez spremstva.

8

+

(4) Za zakonito zastopanje na področjih varovanja zdravja, izobraževanja, varovanja premoženjskih pravic in koristi ter za zastopanje v postopku za mednarodno zaščito se mladoletniku brez spremstva imenuje zakoniti zastopnik.

9

−

(5) Pristojni organ poskrbi za ustrezno nastanitev in oskrbo mladoletnika brez spremstva. O načinu nastanitve in oskrbe pristojni organ obvesti zakonitega zastopnika.

9

+

(5) Minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, predpiše podrobnejši način izvajanja pooblastila zakonitega zastopnika, način medsebojnega sodelovanja zakonitega zastopnika, ministrstva in krajevno pristojnega centra za socialno delo pri izvajanju skrbi za osebnost, pravice in koristi mladoletnika brez spremstva ter način oblikovanja in vodenja seznama iz četrtega odstavka 16. a člena tega zakona. V predpisu se določi tudi podrobnejši način zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave mladoletnika brez spremstva zunaj azilnega doma ali njegove izpostave.

10

−

(6) Mladoletnik brez spremstva je skupaj s svojim zakonitim zastopnikom prisoten pri vseh dejanjih postopka po tem zakonu.

10

+

(6) Pred sprejemom prošnje je treba mladoletniku brez spremstva tudi ustno pojasniti vsebino brošure o pravicah in dolžnostih prosilcev. Način pojasnjevanja je treba prilagoditi njegovi starosti in stopnji duševnega razvoja.

11

−

(7) V primeru, da je mladoletnik pridobil poslovno sposobnost s sklenitvijo zakonske zveze, se določila tega člena zanj ne uporabljajo.

11

+

(7) Mladoletnik brez spremstva je skupaj s svojim zakonitim zastopnikom navzoč pri vseh dejanjih postopka po tem zakonu.

+

12

+

(8) Pristojni organ poskrbi za ustrezno nastanitev in oskrbo mladoletnika brez spremstva. Pri izvajanju nastanitve in oskrbe pristojni organ sodeluje z zakonitim zastopnikom.

+

13

+

(9) Določbe glede zakonitega zastopnika se ne uporabljajo za mladoletnika, ki je sklenil zakonsko zvezo.

1

·

(1) Za zakonitega zastopnika se smiselno uporabljajo določbe o skrbništvu zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

1

·

(1) Za zakonitega zastopnika se smiselno uporabljajo določbe o skrbništvu zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

2

·

(2) Zakoniti zastopnik je lahko vsakdo:

2

·

(2) Zakoniti zastopnik je lahko vsakdo:

3

·

- ki izpolnjuje pogoje za skrbnika, določene z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;

3

·

- ki izpolnjuje pogoje za skrbnika, določene z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja;

4

·

- ki se je udeležil usposabljanja in je uvrščen na seznam iz četrtega odstavka tega člena.

4

·

- ki se je udeležil usposabljanja in je uvrščen na seznam iz četrtega odstavka tega člena.

5

−

(3) Usposabljanje kandidatov za zakonite zastopnike, ki ga na podlagi javnega pooblastila izvaja Skupnost centrov za socialno delo in v ta namen izdaja potrdila o usposobljenosti, mora obsegati predvsem znanje iz družinskega prava, socialnega dela, psihologije, varstva otrokovih pravic in dolžnosti, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter azilnega prava. Vsebino, način izvedbe, obrazce potrdil in trajanje usposabljanja predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, v predpisu iz petega odstavka prejšnjega člena. Z izvedbo vsakega posameznega usposabljanja mora soglašati minister. Za izvedbo programa usposabljanja se s posameznim izvajalcem lahko sklene ustrezna pogodba. Sredstva za izvedbo usposabljanja krije ministrstvo. Za nadzor nad izvajanjem javnega pooblastila je pristojno ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.

5

+

(3) Usposabljanje kandidatov za zakonite zastopnike, ki ga na podlagi javnega pooblastila izvaja Fakulteta za socialno delo in v ta namen izdaja potrdila o usposobljenosti, mora obsegati predvsem znanje iz družinskega prava, socialnega dela, psihologije, varstva otrokovih pravic in dolžnosti, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter azilnega prava. Vsebino, način izvedbe, obrazce potrdil in trajanje usposabljanja predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, v predpisu iz petega odstavka prejšnjega člena. Z izvedbo vsakega posameznega usposabljanja mora soglašati minister. Za izvedbo programa usposabljanja se s posameznim izvajalcem lahko sklene ustrezna pogodba. Sredstva za izvedbo usposabljanja krije ministrstvo. Za nadzor nad izvajanjem javnega pooblastila je pristojno ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.

6

−

(4) Odločbo o imenovanju zakonitega zastopnika izda center za socialno delo, ki je krajevno pristojen za območje, na katerem je nastanjen mladoletnik brez spremstva. Pristojni center za socialno delo izbere zakonitega zastopnika s seznama zakonitih zastopnikov, ki ga vodi ministrstvo.

6

+

(4) Odločbo o imenovanju zakonitega zastopnika izda center za socialno delo, ki je krajevno pristojen za območje, na katerem je nastanjen mladoletnik brez spremstva. Pristojni center za socialno delo izbere zakonitega zastopnika s seznama zakonitih zastopnikov, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve.

7

·

(5) Zakoniti zastopnik mora o svojem delu poročati centru za socialno delo ob pravnomočnosti odločbe v postopku priznanja mednarodne zaščite, vendar najmanj enkrat na leto in na zahtevo centra za socialno delo tudi v vmesnem obdobju. Center za socialno delo mora pregledati poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo koristi mladoletnika brez spremstva.

7

·

(5) Zakoniti zastopnik mora o svojem delu poročati centru za socialno delo ob pravnomočnosti odločbe v postopku priznanja mednarodne zaščite, vendar najmanj enkrat na leto in na zahtevo centra za socialno delo tudi v vmesnem obdobju. Center za socialno delo mora pregledati poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo koristi mladoletnika brez spremstva.

8

·

(6) Zakoniti zastopnik lahko uveljavlja povrnitev potrebnih stroškov in nagrado za opravljeno delo. Merila za izračun višine nagrade in stroškov določi minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, sredstva za izplačilo pa krije ministrstvo.

8

·

(6) Zakoniti zastopnik lahko uveljavlja povrnitev potrebnih stroškov in nagrado za opravljeno delo. Merila za izračun višine nagrade in stroškov določi minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, sredstva za izplačilo pa krije ministrstvo.

9

·

(7) Zakonito zastopanje poleg razlogov iz zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, preneha tudi s pravnomočnostjo odločitve pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite.

9

·

(7) Zakonito zastopanje poleg razlogov iz zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, preneha tudi s pravnomočnostjo odločitve pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite.

10

−

Skupnost centrov za socialno delo

10

+

ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve

+

1

+

(1) Pristojni organ pri svojem delu upošteva načelo ohranjanja enotnosti družine.

+

2

+

(2) Družinski člani prosilca so državljani tretje države ali osebe brez državljanstva, ki so skupaj s prosilcem v Republiki Sloveniji in so člani družine, ki je obstajala že v izvorni državi. To so:

+

3

+

1. zakonec, registrirani partner ali partner, s katerim prosilec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti;

+

4

+

2. mladoletni otroci prosilca ali osebe iz prejšnje točke, če so neporočeni, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, kakor to določajo predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;

+

5

+

3. oče, mati ali druga odrasla oseba, ki je za prosilca odgovorna v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, če je prosilec mladoleten in neporočen.

+

6

+

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za družinskega člana prosilca šteje tudi otrok prosilca, rojen v Republiki Sloveniji.

+

7

+

(4) V poligamni zakonski zvezi se za družinskega člana prosilca šteje le en zakonec, in sicer tisti, ki ga določi prosilec.

1

−

(2) Oseba s priznano mednarodno zaščito lahko zaprosi za združevanje s svojimi družinskimi člani, določenimi v prvem in drugem odstavku prejšnjega člena. Prošnja za združevanje družine, skupaj z dokazili, se vloži pri pristojnem organu.

−

1

−

Prisilna odstranitev ali vrnitev osebe v državo, kjer bi bilo njeno življenje ali svoboda ogroženo zaradi njene rase, vere, narodnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali politični opredelitvi, ni dovoljena. III. POGLAVJE UGOTAVLJANJE POGOJEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

1

+

III. POGLAVJE UGOTAVLJANJE POGOJEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

1

·

(1) Prosilec mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo.

1

·

(1) Prosilec mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo.

2

−

(2) Prosilec mora predložiti vso dokumentacijo in vse razpoložljive dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, najkasneje do konca osebnega razgovora v rednem postopku in v postavljenem roku v pospešenem postopku. Na ta rok mora biti prosilec opozorjen.

2

+

(2) Prosilec mora predložiti vso dokumentacijo in vse razpoložljive dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, v postavljenem roku oziroma v primeru, da se opravi osebni razgovor, vse do konca osebnega razgovora. Na ta rok mora biti prosilec predhodno opozorjen.

3

·

(3) Kadar prosilec v postopku ne more predložiti nobenih dokazov, pristojni organ upošteva naslednje pogoje:

3

·

(3) Kadar prosilec v postopku ne more predložiti nobenih dokazov, pristojni organ upošteva naslednje pogoje:

4

·

- da se je kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje;

4

·

- da se je kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje;

5

·

- da je podal utemeljene razloge zakaj ni mogel predložiti dokazov;

5

·

- da je podal utemeljene razloge zakaj ni mogel predložiti dokazov;

6

·

- da so njegove izjave skladne in verjetne, ter ne nasprotujejo dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom;

6

·

- da so njegove izjave skladne in verjetne, ter ne nasprotujejo dostopnim specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom;

7

·

- da je zaprosil za mednarodno zaščito kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil;

7

·

- da je zaprosil za mednarodno zaščito kakor hitro je bilo to mogoče, razen če lahko izkaže utemeljen razlog, zakaj tega ni storil;

8

·

- da je bila ugotovljena njegova splošna verodostojnost.

8

·

- da je bila ugotovljena njegova splošna verodostojnost.

1

·

(1) Pristojni organ po uradni dolžnosti ugotavlja dejansko stanje in izda zakonito in pravilno odločitev.

1

·

(1) Pristojni organ po uradni dolžnosti ugotavlja dejansko stanje in izda zakonito in pravilno odločitev.

2

−

(2) V postopku pristojni organ preverja izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona.

2

+

(2) V postopku pristojni organ preverja izjave prosilca v povezavi z informacijami o izvorni državi iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona. Z informacijami iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona se prosilca pred izdajo odločbe seznani pisno ali ustno. Prosilec lahko poda pisno ali ustno mnenje glede predloženih informacij.

3

−

(3) Informacije o izvorni državi iz prejšnjega odstavka, ki so javno dostopne, se štejejo kot splošno znana dejstva.

3

+

(3) ( razveljavljen )

4

−

(4) Če ni ugotovljena splošna verodostojnost prosilca, pristojni organ ne upošteva informacij o izvorni državi iz prejšnjega odstavka.

−

1

·

Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito uradna oseba upošteva predvsem:

1

·

Pri ugotavljanju pogojev za mednarodno zaščito uradna oseba upošteva predvsem:

2

·

- podatke in izjavo iz prošnje;

2

·

- podatke in izjavo iz prošnje;

3

·

- informacije, pridobljene v osebnem razgovoru;

3

·

- informacije, pridobljene v osebnem razgovoru;

4

·

- dokaze, ki jih predloži prosilec;

4

·

- dokaze, ki jih predloži prosilec;

5

−

- dokumentacijo, ki jo predloži prosilec, zlasti glede svoje starosti, spola, porekla, vključno s poreklom sorodnikov, istovetnosti, državljanstva, krajev, kjer se je pred tem nahajal in kraja običajnega prebivališča, prejšnjih prošenj, prepotovanih poti, osebnih in potnih listin ter razlogov za vložitev prošnje;

5

+

- dokumentacijo, ki jo predloži prosilec, zlasti glede svoje starosti, spola, porekla, vključno s poreklom sorodnikov, istovetnosti, državljanstva, krajev, kjer se je pred tem nahajal in kraja običajnega prebivališča, prejšnjih prošenj, prepotovanih poti, potovalnih dokumentov ter razlogov za vložitev prošnje;

6

·

- dokaze, ki jih pridobi pristojni organ;

6

·

- dokaze, ki jih pridobi pristojni organ;

7

·

- uradne podatke, s katerimi razpolaga pristojni organ;

7

·

- uradne podatke, s katerimi razpolaga pristojni organ;

8

·

- dokumentacijo, pridobljeno pred vložitvijo prošnje;

8

·

- dokumentacijo, pridobljeno pred vložitvijo prošnje;

9

·

- splošne informacije o izvorni državi, zlasti o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, družbeno-politični situaciji in sprejeti zakonodaji;

9

·

- splošne informacije o izvorni državi, zlasti o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, družbeno-politični situaciji in sprejeti zakonodaji;

10

·

- specifične informacije o izvorni državi, ki so podrobne, poglobljene in povezane izključno s konkretnim primerom, lahko pa vključujejo tudi način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države;

10

·

- specifične informacije o izvorni državi, ki so podrobne, poglobljene in povezane izključno s konkretnim primerom, lahko pa vključujejo tudi način izvajanja zakonov in drugih predpisov izvorne države;

11

−

- dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju iz 26. člena tega zakona ali mu je bila že povzročena resna škoda iz 28. člena tega zakona, ali se mu je s tem neposredno že grozilo, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila ali grožnje uresničile.

11

+

- dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju iz 26. člena tega zakona ali mu je bila že povzročena resna škoda iz 28. člena tega zakona, ali se mu je s tem neposredno že grozilo, kar je resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenim tveganjem resne škode, razen če obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se takšno preganjanje ali resna škoda ne bo ponovila ali grožnje uresničile.

1

−

(1) Kot subjekti zaščite v postopku po tem zakonu se lahko štejejo:

1

+

(1) Kot subjekti zaščite v postopku po tem zakonu se štejejo:

2

−

- država;

2

+

- država, ali

3

−

- politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja.

3

+

- politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, če so pripravljene in sposobne zagotavljati zaščito v skladu z drugim odstavkom tega člena.

4

−

(2) Zaščita v izvorni državi se nudi takrat, ko subjekti iz prejšnjega odstavka sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev preganjanja ali resne škode, med drugim z vodenjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj, ki pomenijo preganjanje ali resno škodo, prosilec pa ima dostop do take zaščite.

4

+

(2) Zaščita pred preganjanjem ali resno škodo mora biti dejanska in nezačasna. Načeloma se nudi takrat, ko subjekti iz prejšnjega odstavka sprejmejo razumne ukrepe za preprečitev preganjanja ali resne škode, med drugim z vodenjem učinkovitega pravnega sistema za odkrivanje, pregon in kaznovanje dejanj, ki pomenijo preganjanje ali resno škodo, prosilec pa ima dostop do take zaščite.

1

·

(1) Dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije morajo:

1

·

(1) Dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije morajo:

2

·

- biti dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic, zlasti pravic, ki jih v skladu z drugim odstavkom 15. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti ali

2

·

- biti dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic, zlasti pravic, ki jih v skladu z drugim odstavkom 15. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni mogoče omejiti ali

3

·

- predstavljati zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.

3

·

- predstavljati zbir (akumulacijo) različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic.

4

−

(2) Dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije so:

4

+

(2) Dejanja preganjanja v skladu s 1A. členom Ženevske konvencije so predvsem:

5

·

- dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja;

5

·

- dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja, vključno z dejanji spolnega nasilja;

6

·

- pravni, upravni, policijski ali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren način;

6

·

- pravni, upravni, policijski ali sodni ukrepi, ki so sami po sebi diskriminatorni ali izvedeni na diskriminatoren način;

7

·

- pregon ali kazen, ki je nesorazmerna ali diskriminatorna;

7

·

- pregon ali kazen, ki je nesorazmerna ali diskriminatorna;

8

·

- nedostopnost sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen;

8

·

- nedostopnost sodnega varstva, ki ima za posledico nesorazmerno ali diskriminatorno kazen;

9

·

- pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;

9

·

- pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona;

10

·

- dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.

10

·

- dejanja, ki so povezana s spolom ali usmerjena na otroke.

1

·

(1) Razlogi preganjanja so:

1

·

(1) Razlogi preganjanja so:

2

·

- pripadnost določeni rasi ali etnični skupini;

2

·

- pripadnost določeni rasi ali etnični skupini;

3

·

- pripadnost določeni veroizpovedi;

3

·

- pripadnost določeni veroizpovedi;

4

·

- narodna pripadnost;

4

·

- narodna pripadnost;

5

−

- pripadnost posebni družbeni skupini; Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto.

5

+

- pripadnost posebni družbeni skupini;

+

6

+

- politično prepričanje.

6

·

(2) Razlog iz prve alineje prejšnjega odstavka obsega zlasti vprašanja barve kože, porekla ali pripadnosti etnični skupini.

7

·

(2) Razlog iz prve alineje prejšnjega odstavka obsega zlasti vprašanja barve kože, porekla ali pripadnosti etnični skupini.

7

·

(3) Razlog iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega zlasti teistična, neteistična in ateistična prepričanja, sodelovanje ali nesodelovanje pri zasebnih ali javnih formalnih verskih obredih posamično ali v skupnosti drugih oseb, druga verska dejanja ali izraze prepričanja ali oblike osebnega ali skupnega vedenja, ki temelji na kakršnemkoli verskem prepričanju ali izhaja iz njega.

8

·

(3) Razlog iz druge alineje prvega odstavka tega člena obsega zlasti teistična, neteistična in ateistična prepričanja, sodelovanje ali nesodelovanje pri zasebnih ali javnih formalnih verskih obredih posamično ali v skupnosti drugih oseb, druga verska dejanja ali izraze prepričanja ali oblike osebnega ali skupnega vedenja, ki temelji na kakršnemkoli verskem prepričanju ali izhaja iz njega.

8

·

(4) Razlog iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki ni omejen na državljanstvo ali njegovo odsotnost, obsega zlasti pripadnost skupini, ki jo določa kulturna, etnična ali jezikovna identiteta, skupno zemljepisno ali politično poreklo ali odnos do prebivalcev druge države.

9

·

(4) Razlog iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, ki ni omejen na državljanstvo ali njegovo odsotnost, obsega zlasti pripadnost skupini, ki jo določa kulturna, etnična ali jezikovna identiteta, skupno zemljepisno ali politično poreklo ali odnos do prebivalcev druge države.

9

·

(5) Na podlagi razloga iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se kot posebna družbena skupina šteje zlasti:

10

·

(5) Na podlagi razloga iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se kot posebna družbena skupina šteje zlasti:

10

·

- kadar je članom te skupine skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, naj se mu odreče in

11

·

- kadar je članom te skupine skupna prirojena lastnost ali skupno poreklo, ki je nespremenljivo, ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, naj se mu odreče in

11

·

- kadar ima skupina v ustrezni državi različno identiteto, ker jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno.

12

·

- kadar ima skupina v ustrezni državi različno identiteto, ker jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno.

12

·

(6) Glede na okoliščine v izvorni državi lahko določena družbena skupina zajema skupino, ki temelji na skupni lastnosti spolne usmerjenosti. Spolne usmerjenosti se ne sme razumeti kot nečesa, kar vključuje dejanja, ki po nacionalnem pravu Republike Slovenije veljajo za kazniva. Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto.

13

·

(6) Glede na okoliščine v izvorni državi lahko določena družbena skupina zajema skupino, ki temelji na skupni lastnosti spolne usmerjenosti. Spolne usmerjenosti se ne sme razumeti kot nečesa, kar vključuje dejanja, ki po nacionalnem pravu Republike Slovenije veljajo za kazniva. Pri določitvi pripadnosti posebni družbeni skupini ali opredelitvi značilnosti takšne skupine, je treba upoštevati vidike, povezane s spolom, vključno s spolno identiteto.

13

·

(7) Razlog iz pete alineje prvega odstavka tega člena obsega zlasti imeti neko mnenje, stališče ali prepričanje o zadevi, povezani s potencialnimi subjekti preganjanja iz 24. člena tega zakona in z njihovo politiko ali metodami, ne glede na to, ali je prosilec v skladu s tem mnenjem, stališčem ali prepričanjem tudi ravnal.

14

·

(7) Razlog iz pete alineje prvega odstavka tega člena obsega zlasti imeti neko mnenje, stališče ali prepričanje o zadevi, povezani s potencialnimi subjekti preganjanja iz 24. člena tega zakona in z njihovo politiko ali metodami, ne glede na to, ali je prosilec v skladu s tem mnenjem, stališčem ali prepričanjem tudi ravnal.

14

·

(8) Med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred temi dejanji mora obstajati vzročna zveza.

15

·

(8) Med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja ali odsotnostjo zaščite pred temi dejanji mora obstajati vzročna zveza.

15

·

(9) Pri ocenjevanju dejstva, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem, ni pomembno, ali prosilec dejansko ima rasne, verske, nacionalne, družbene ali politične lastnosti, ki se preganjajo, pod pogojem, da takšne značilnosti prosilcu pripisuje subjekt iz 24. člena tega zakona.

16

·

(9) Pri ocenjevanju dejstva, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem, ni pomembno, ali prosilec dejansko ima rasne, verske, nacionalne, družbene ali politične lastnosti, ki se preganjajo, pod pogojem, da takšne značilnosti prosilcu pripisuje subjekt iz 24. člena tega zakona.

1

·

Resna škoda zajema:

1

·

Resna škoda zajema:

2

·

- smrtno kazen ali usmrtitev;

2

·

- smrtno kazen ali usmrtitev;

3

·

- mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi;

3

·

- mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi;

4

·

- resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. IV. POGLAVJE POSTOPEK ZA PRIDOBITEV MEDNARODNE ZAŠČITE

4

·

- resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada. IV. POGLAVJE POSTOPEK ZA PRIDOBITEV MEDNARODNE ZAŠČITE

+

5

+

1. oddelek SKUPNE DOLOČBE

1

−

V postopku za pridobitev mednarodne zaščite se ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

−

1

·

(1) Pristojni organ prve stopnje v postopku odloči v najkrajšem možnem času, razen če bi to vplivalo na ustreznost in celovitost obravnavanja.

1

·

(1) Pristojni organ prve stopnje v postopku odloči v najkrajšem možnem času, razen če bi to vplivalo na ustreznost in celovitost obravnavanja.

2

−

(2) Če pristojni organ v šestih mesecih ne more odločiti o prošnji, pisno obvesti prosilca o zamudi in napove, v kakšnem roku lahko pričakuje izdajo odločitve.

2

+

(2) Če pristojni organ v šestih mesecih ne more odločiti o prošnji, pisno obvesti prosilca o zamudi in razlogih za zamudo ter napove, v kakšnem roku lahko pričakuje izdajo odločitve.

1

−

(1) Prosilec od dneva vložitve prošnje pa do pravnomočne odločitve o prošnji ne more zaprositi za dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.

1

+

(1) Prosilec od dneva vložitve prošnje pa do pravnomočne odločitve o prošnji ne more zaprositi za dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji po zakonu, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ter po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje Jugoslavije v Republiki Sloveniji.

2

−

(2) Oseba, ki ji v postopku ni bila podeljena mednarodna zaščita, se po pravnomočnosti odločitve obravnava po zakonu, ki ureja področje tujcev.

2

+

(2) Oseba, ki ji v postopku ni bila priznana mednarodna zaščita, se od izvršljivosti odločitve obravnava po zakonu, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

1

−

(1) Tujec, ki je zakonito vstopil v Republiko Slovenijo, mora v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje.

1

+

Tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo, mora v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. V primeru nezakonitega vstopa se prosilca ne obravnava za prekršek nezakonitega prehoda državne meje.

2

−

(2) Če je tujec vstopil v Republiko Slovenijo nezakonito, mora izraziti namen za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času. V tem primeru se ga ne obravnava za prekršek nezakonitega prehoda državne meje.

2

+

2. oddelek PREDHODNI POSTOPEK

1

−

(1) Tujca, ki izrazi namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, se napoti na policijo, ki ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo, in sprejme izjavo o razlogih za mednarodno zaščito.

1

+

(1) Vlagatelj namere po prihodu v azilni dom napiše izjavo o razlogih za mednarodno zaščito. O vlagatelju namere pristojni organ obvesti policijo, ki ugotovi njegovo istovetnost in pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo. Po končani obravnavi s strani policije, pristojni organ izpolni registracijski list.

2

−

(2) Po podani izjavi in preveritvi iz prejšnjega odstavka policist izpolni registracijski list.

2

+

(2) Če vlagatelj namere izjavo o razlogih za mednarodno zaščito poda pri policiji, ta ugotovi njegovo istovetnost in pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo, ter izpolni registracijski list.

+

3

+

(3) Po izpolnitvi registracijskega lista se vlagatelju namere izročijo informacije o nadaljnjem poteku predhodnega postopka, vključno z informacijami o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov, in sicer v jeziku, ki ga razume, kar potrdi s svojim podpisom.

+

4

+

(4) Tujec lahko izrazi namen vložiti prošnjo pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki o tem obvesti pristojni organ.

+

1

+

(1) Do vložitve prošnje iz 43. člena tega zakona vlagatelj namere ne sme biti odstranjen iz Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

+

2

+

(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za osebo, ki iz neupravičenih razlogov, nastalih na njeni strani, ne vloži prošnje iz 43. člena tega zakona.

1

−

(1) Tujca, ki izrazi namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, se po obravnavi na policiji nastani v sprejemne prostore azilnega doma, kjer mu je zagotovljena ustrezna prehrana, nujne higienske potrebščine in dostop do nujnega zdravstvenega varstva.

1

+

(1) Vlagatelja namere se po obravnavi s strani policije nastani v sprejemne prostore azilnega doma, kjer mu je zagotovljena ustrezna prehrana, nujne higienske potrebščine in dostop do nujnega zdravljenja.

2

−

(2) Osebo iz prejšnjega odstavka, ki samovoljno zapusti sprejemne prostore azilnega doma, se obravnava po zakonu, ki ureja področje tujcev. O tem je oseba obveščena takoj po nastanitvi v sprejemne prostore azilnega doma, v jeziku, ki ga razume, kar potrdi s svojim podpisom.

2

+

(2) Osebo iz prejšnjega odstavka, ki samovoljno zapusti sprejemne prostore azilnega doma, se obravnava po zakonu, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. O tem je oseba obveščena takoj po nastanitvi v sprejemne prostore azilnega doma, v jeziku, ki ga razume, kar potrdi s svojim podpisom.

1

−

Po opravljenem sanitarno-dezinfekcijskem in preventivno-zdravstvenem pregledu in sprejemu popolne prošnje, ki mora biti sprejeta v najkrajšem možnem času, se prosilca nastani v azilnem domu.

1

+

Vlagatelj namere mora pred sprejemom prošnje, ki mora biti sprejeta v najkrajšem možnem času, opraviti sanitarno-dezinfekcijski in preventivno-zdravstveni pregled.

1

−

Zaradi ugotavljanja in preverjanja istovetnosti in izvajanja Uredbe 2003/343/ES in Uredbe 2000/2725/ES uradna oseba pred sprejemom prošnje tujca, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, fotografira in mu odvzame prstne odtise.

1

+

Zaradi ugotavljanja in preverjanja istovetnosti ter izvajanja uredb 2003/343/ES, 2000/2725/ES in 2008/767/ES uradna oseba pred sprejemom prošnje vlagatelja namere fotografira in mu odvzame prstne odtise.

+

2

+

3. oddelek POSTOPEK MEDNARODNE ZAŠČITE

+

1

+

V postopku za priznanje mednarodne zaščite se ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

1

−

Postopek se prične z vložitvijo popolne prošnje za mednarodno zaščito. Prošnja se šteje za popolno, ko so pridobljeni podatki iz drugega in tretjega odstavka 119. člena tega zakona.

1

+

(1) Postopek se prične z vložitvijo popolne prošnje za mednarodno zaščito. Prošnja se šteje za popolno, ko so pridobljeni podatki iz drugega in tretjega odstavka 119. člena tega zakona.

+

2

+

(2) Po sprejemu popolne prošnje se prosilca nastani v azilnem domu.

1

·

(1) Prošnja osebe, ki se nahaja v Republiki Sloveniji, se vloži pri pristojnem organu. Pristojni organ lahko vodi postopek po tem zakonu tudi izven svojega sedeža.

1

·

(1) Prošnja osebe, ki se nahaja v Republiki Sloveniji, se vloži pri pristojnem organu. Pristojni organ lahko vodi postopek po tem zakonu tudi izven svojega sedeža.

2

−

(2) Tujec lahko izrazi namen podati prošnjo pri kateremkoli državnem organu ali organu lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki o tem obvesti pristojni organ.

2

+

(2) Prošnja se v primerih iz VIII. poglavja tega zakona, lahko vloži tudi pri uradni osebi pristojnega organa na ozemlju druge države članice Evropske unije oziroma tretje države.

3

−

(3) Prošnja se lahko vloži tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tretjih državah.

3

+

(3) V postopku iz 58. člena tega zakona se prošnja vloži v tranzitnem prostoru na letališču ali pristanišču ali na ladji, ki je na sidrišču.

4

−

(4) V postopku iz 58. člena tega zakona se prošnja vloži v tranzitnem prostoru na letališču ali pristanišču ali na ladji, ki je na sidrišču.

−

1

·

(1) Prošnjo vloži vsaka polnoletna oseba posamično in v svojem imenu.

1

·

(1) Prošnjo vloži vsaka polnoletna oseba posamično in v svojem imenu.

2

−

(2) Prošnjo za mladoletnega prosilca vloži njegov zakoniti zastopnik. Pri vložitvi prošnje je prisoten tudi mladoletni prosilec. Sodelovanje mladoletnega prosilca v postopku je odvisno od njegove starosti, stopnje duševnega razvoja in sposobnosti razumeti pomen postopka.

2

+

(2) Prošnjo za mladoletnega prosilca, mlajšega od 15 let, vloži njegov zakoniti zastopnik. Pri vložitvi prošnje je prisoten tudi mladoletni prosilec. Sodelovanje mladoletnega prosilca v postopku je odvisno od njegove starosti, stopnje duševnega razvoja in sposobnosti razumeti pomen postopka.

3

−

(3) Mladoletni prosilec, starejši od 15 let, poda izjavo iz dvaintridesete alineje drugega odstavka 119. člena tega zakona osebno, ob prisotnosti zakonitega zastopnika.

3

+

(3) Mladoletni prosilec, starejši od 15 let, poda izjavo iz dvaintridesete točke drugega odstavka 119. člena tega zakona osebno, ob prisotnosti zakonitega zastopnika.

4

−

(4) Prošnjo za prosilca iz 19. člena tega zakona vloži njegov zakoniti zastopnik. Sodelovanje prosilca v postopku je odvisno od njegove sposobnosti razumeti pomen postopka.

4

+

(4) Mladoletni prosilec brez spremstva da izjavo iz 32. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona osebno in ob prisotnosti zakonitega zastopnika. Obravnavanje v postopku upošteva mladoletnikovo starost, stopnjo njegovega duševnega razvoja in njegovo sposobnost razumeti pomen postopka.

5

−

(5) V primeru, da zakoniti zastopnik po izdaji odločitve pristojnega organa v njegovem primeru, ki še ni pravnomočna, vloži prošnjo za svojega otroka, rojenega v Republiki Sloveniji, se takšna prošnja nemudoma odstopi pristojnemu sodišču, ki združi postopka.

5

+

(5) Prošnjo za prosilca iz 19. člena tega zakona vloži njegov zakoniti zastopnik. Sodelovanje prosilca v postopku je odvisno od njegove sposobnosti razumeti pomen postopka.

+

6

+

(6) V primeru, da zakoniti zastopnik po izdaji odločitve pristojnega organa v njegovem primeru, ki še ni pravnomočna, vloži prošnjo za svojega otroka, rojenega v Republiki Sloveniji, se takšna prošnja nemudoma odstopi pristojnemu sodišču, ki združi postopka.

1

−

(1) Sprejem prošnje vodi uradna oseba. Uradna oseba skupaj s prosilcem izpolni obrazec prošnje, ki vsebuje podatke od prve do enaintridesete alineje drugega odstavka 119. člena tega zakona. V nadaljevanju prosilec samostojno poda izjavo o razlogih za vložitev prošnje, ki jo uradna oseba dopolni z dodatnimi vprašanji. Uradna oseba prosilca pozove, da predloži dokazila o izkazovanju svoje istovetnosti ter predloži vse dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo.

1

+

(1) Sprejem prošnje vodi uradna oseba. Uradna oseba skupaj s prosilcem izpolni obrazec prošnje, ki vsebuje podatke od 1. do 31. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona. V nadaljevanju prosilec samostojno da izjavo o razlogih za vložitev prošnje, ki jo uradna oseba lahko dopolni z dodatnimi vprašanji. Uradna oseba prosilca pozove, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, predloži dokazila o izkazovanju svoje istovetnosti in predloži vse dokaze, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo.

2

−

(2) Pri ugotavljanju istovetnosti prosilca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje tujcev.

2

+

(2) Pri ugotavljanju istovetnosti prosilca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

3

·

(3) Pri sprejemu prošnje se upoštevajo temeljna postopkovna jamstva, določena v prvi, drugi in tretji alineji 8. člena tega zakona, kot tudi pravila osebnega razgovora iz 47. člena tega zakona.

3

·

(3) Pri sprejemu prošnje se upoštevajo temeljna postopkovna jamstva, določena v prvi, drugi in tretji alineji 8. člena tega zakona, kot tudi pravila osebnega razgovora iz 47. člena tega zakona.

4

·

(4) Obliko, vsebino in način sprejema prošnje predpiše minister v podzakonskem aktu.

4

·

(4) Obliko, vsebino in način sprejema prošnje predpiše minister v podzakonskem aktu.

+

1

+

(1) V okviru obravnavanja prošnje lahko pristojni organ za določitev starosti mladoletnika brez spremstva odredi pregled. Pregled se izvede z izvedencem medicinske stroke.

+

2

+

(2) Mladoletnika brez spremstva in njegovega zakonitega zastopnika se mora pisno obvestiti o možnosti določitve starosti s pregledom, in sicer v jeziku, ki ga razume. Obvestilo mora vključevati podatke o načinu pregleda in o možnih posledicah rezultata pregleda v zvezi z obravnavanjem njegove prošnje ter o posledicah neutemeljene odklonitve takšnega pregleda.

+

3

+

(3) Pregled za določitev starosti mladoletnika brez spremstva se lahko opravi samo, če mladoletnik brez spremstva in njegov zakoniti zastopnik v to pisno privolita.

+

4

+

(4) Če mladoletnik brez spremstva in njegov zakoniti zastopnik brez utemeljenih razlogov ne privolita v pregled za določitev starosti mladoletnika brez spremstva, se mladoletnik brez spremstva v zvezi z obravnavo njegove prošnje šteje kot polnoleten.

+

5

+

(5) Če po opravljenem pregledu še vedno obstaja dvom, ali je prosilec mladoleten ali polnoleten, se šteje, da je prosilec mladoleten.

+

6

+

(6) Odločitev o zavrnitvi prošnje, ki jo je vložil mladoletnik brez spremstva, ki je odklonil pregled, ne sme temeljiti izključno na tej odklonitvi.

1

−

(1) Pristojni organ pred sprejemom odločitve s prosilcem individualno opravi osebni razgovor. Uradna oseba lahko razpiše več osebnih razgovorov v posameznem primeru, če je to potrebno za popolno ugotovitev dejanskega stanja.

1

+

(1) Pristojni organ pred sprejetjem odločitve s prosilcem individualno opravi osebni razgovor. Uradna oseba lahko v posameznem primeru razpiše več osebnih razgovorov, če je to potrebno za popolno ugotovitev dejanskega stanja.

2

−

(2) V osebnem razgovoru uradna oseba ugotavlja predvsem:

2

+

(2) Z mladoletnim prosilcem, starejšim od 15 let, se osebni razgovor opravi v prisotnosti zakonitega zastopnika. Obravnavanje v postopku upošteva mladoletnikovo starost, stopnjo njegovega duševnega razvoja in njegovo sposobnost razumeti pomen postopka.

+

3

+

(3) V osebnem razgovoru lahko uradna oseba ugotavlja predvsem:

3

·

- istovetnost prosilca in družinskih članov, ki ga spremljajo;

4

·

- istovetnost prosilca in družinskih članov, ki ga spremljajo;

4

·

- razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo;

5

·

- razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo;

5

−

- po kateri poti je prosilec prišel v Republiko Slovenijo;

−

6

·

- vsa druga dejstva in okoliščine, ki so lahko pomembna za odločitev.

6

·

- vsa druga dejstva in okoliščine, ki so lahko pomembna za odločitev.

1

−

(1) Osebni razgovor se lahko opusti:

1

+

Osebni razgovor se lahko opusti:

2

−

- kadar pristojni organ v pospešenem postopku lahko odloči že na podlagi dejstev in okoliščin iz prve, tretje, četrte, pete, šeste, sedme ali osme alineje 23. člena tega zakona, če so podani;

2

+

- če pristojni organ na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, lahko prošnji ugodi;

3

−

- če gre za osebe iz 19. člena tega zakona;

3

+

- če pristojni organ lahko odloči na podlagi 1., 2., 4., 6. in 13. točke 55. člena tega zakona,

4

−

- v primeru obravnavanja prošnje v okviru dublinskega postopka in postopkov po konceptu nacionalne, evropske varne tretje države in države prvega azila.

4

+

- če gre za osebe iz 19. člena tega zakona,

5

−

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko pristojnemu organu predložijo dodatne podatke.

5

+

- če se prošnja obravnava v okviru dublinskega postopka in postopkov po konceptu nacionalne, evropske varne tretje države in države prvega azila.

1

−

(1) Ne glede na to, na kateri stopnji je postopek, lahko prosilec v ustni ali pisni obliki izjavi, da umika prošnjo.

1

+

(1) Prosilec lahko umakne prošnjo kadar koli med postopkom do izdaje odločbe.

2

·

(2) Prošnja se šteje za umaknjeno:

2

·

(2) Prošnja se šteje za umaknjeno:

3

−

- če se prosilec brez predhodnega opravičila ne odzove vabilu na zaslišanje ali ustno obravnavo;

3

+

- če se prosilec brez predhodnega opravičila ne odzove vabilu na osebni razgovor;

4

·

- če prosilec pristojnega organa ne obvesti o spremembi svojega naslova in mu vabila oziroma drugih pošiljk kljub ponovnemu poskusu ni mogoče vročiti;

4

·

- če prosilec pristojnega organa ne obvesti o spremembi svojega naslova in mu vabila oziroma drugih pošiljk kljub ponovnemu poskusu ni mogoče vročiti;

5

·

- če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo;

5

·

- če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo;

6

·

- če se prosilec v treh dneh od obvestila stanodajalca ali predstojnika institucije pristojnemu organu ni vrnil na naslov razselitve iz 83. člena tega zakona.

6

·

- če se prosilec v treh dneh od obvestila stanodajalca ali predstojnika institucije pristojnemu organu ni vrnil na naslov razselitve iz 83. člena tega zakona.

7

−

(3) Pristojni organ postopek s sklepom ustavi, če prosilec izrecno, v ustni ali pisni obliki izjavi, da umika prošnjo ali če se prošnja šteje za umaknjeno. Prosilec mora Republiko Slovenijo zapustiti nemudoma po dokončnosti sklepa.

7

+

(3) Pristojni organ postopek s sklepom ustavi, če prosilec izrecno, v ustni ali pisni obliki pred izdajo odločbe izjavi, da umika prošnjo ali če se prošnja šteje za umaknjeno.

1

·

(1) Prosilcu se lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi:

1

·

(1) Prosilcu se lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi:

2

·

- ugotavljanja istovetnosti prosilca ali

2

·

- ugotavljanja istovetnosti prosilca ali

3

−

- suma zavajanja in zlorabe postopka, zlasti iz razlogov iz četrte, pete, šeste, sedme, osme, devete, desete, dvanajste, petnajste in šestnajste alineje 55. člena tega zakona ali

3

+

- suma zavajanja in zlorabe postopka iz razlogov, navedenih v 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 14. in 15. točki 55. člena tega zakona, ali

4

−

- zaradi razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja ali

4

+

- zaradi utemeljenih razlogov ogrožanja življenja drugih ali premoženja, ali,

5

−

- preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni.

5

+

- v primeru izdaje sklepa na podlagi prvega odstavka 63. člena tega zakona za zagotovitev predaje prosilca varni tretji državi, če obstajajo utemeljeni razlogi, da se bo prosilec predaji izognil.

6

·

(2) Gibanje se lahko omeji:

6

·

(2) Gibanje se lahko omeji:

7

−

- na območje azilnega doma oziroma njegove izpostave ali

7

+

- na območje azilnega doma ali njegove izpostave ali

8

·

- na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva.

8

·

- na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva.

9

−

(3) Omejitev gibanja odredi ministrstvo s sklepom. Pisni odpravek sklepa pristojni organ izda najkasneje v 48 urah od ustnega izreka sklepa. Omejitev gibanja lahko traja do prenehanja razlogov, vendar najdalj tri mesece. Če so razlogi za omejitev gibanja po tem času še vedno podani, se omejitev lahko podaljša še za en mesec.

9

+

(3) Mladoletnikom brez spremstva se lahko gibanje omeji samo na območje azilnega doma ali njegove izpostave.

10

−

(4) Zoper sklep o omejitvi gibanja ima prosilec pravico do tožbe na upravno sodišče v treh dneh po njegovi vročitvi. Sodišče mora po predhodnem ustnem zaslišanju o tožbi odločiti v treh delovnih dneh. V. POGLAVJE POSTOPEK NA PRVI STOPNJI

10

+

(4) Omejitev gibanja odredi ministrstvo s sklepom. Pisni odpravek sklepa pristojni organ izda najpozneje v 48 urah od ustnega izreka sklepa, prosilcu pa mora biti vročen v roku treh delovnih dni. Omejitev gibanja lahko traja do prenehanja razlogov, vendar največ tri mesece. Če razlogi za omejitev gibanja po tem času še obstajajo, se omejitev lahko podaljša še za en mesec.

+

11

+

(5) Zoper sklep o omejitvi gibanja ima prosilec v treh dneh po njegovi vročitvi pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče. Sodišče mora po predhodnem ustnem zaslišanju o tožbi odločiti v treh delovnih dneh. V. POGLAVJE POSTOPEK NA PRVI STOPNJI

1

−

(1) Pristojni organ z odločbo:

1

+

Pristojni organ z odločbo:

2

·

- prošnji ugodi v rednem ali pospešenem postopku, če ugotovi, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca po tem zakonu ali statusa subsidiarne oblike zaščite po tem zakonu;

2

·

- prošnji ugodi v rednem ali pospešenem postopku, če ugotovi, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca po tem zakonu ali statusa subsidiarne oblike zaščite po tem zakonu;

3

·

- prošnjo zavrne kot neutemeljeno v rednem postopku;

3

·

- prošnjo zavrne kot neutemeljeno v rednem postopku;

4

·

- prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.

4

·

- prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.

5

−

(2) Oseba mora zapustiti Republiko Slovenijo takoj, ko postane izvršljiva odločitev pristojnega organa. Pristojni organ lahko zaradi osebnih okoliščin določi rok, v katerem mora oseba zapustiti državo.

−

6

−

(3) Pristojni organ obvesti policijo o pričetku izvršljivosti odločitve pristojnega organa, če je oseba razseljena v skladu s 83. členom tega zakona.

−

7

−

(4) Osebo, ki je nastanjena v azilnem domu ali njegovi izpostavi, se preda policiji, ko je mogoča izvršitev odločitve pristojnega organa oziroma po pravnomočnosti odločitve.

−

1

−

Pristojni organ v pospešenem postopku prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne, če:

1

+

(1) Pristojni organ lahko v pospešenem postopku obravnavano prošnjo kot očitno neutemeljeno zavrne, če:

2

−

- je prosilec v Republiko Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov;

2

+

1. iz nje nedvoumno izhaja, da je prosilec prišel v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov;

3

−

- je prosilec pri podaji prošnje navajal le dejstva, ki so nezadostna, nepomembna oziroma zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito po tem zakonu;

3

+

2. je prosilec pri vložitvi prošnje navajal le dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu;

4

−

- je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen tega zakona;

4

+

3. je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen tega zakona;

5

−

- prosilec lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje, predvsem kadar so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi iz osme alineje 23. člena tega zakona;

5

+

4. prosilec lažno predstavi razloge, na katere se sklicuje, predvsem kadar so njegove navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne, nezadostne in v nasprotju z informacijami o izvorni državi iz osme alineje 23. člena tega zakona;

6

−

- prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je imel za to možnost;

6

+

5. prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je za to imel možnost;

7

−

- je prosilec vložil prošnjo z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz države;

7

+

6. je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države;

8

−

- prosilec zavrača odvzem prstnih odtisov in se noče fotografirati;

8

+

7. prosilec zavrača odvzem prstnih odtisov ali izvedbo fotografiranja;

9

−

- je prosilec utemeljeval prošnjo na podlagi lažne istovetnosti ali na podlagi ponarejenih dokumentov oziroma je zamolčal pomembne podatke ali dokumente o svoji identiteti ali državljanstvu;

9

+

8. je prosilec utemeljeval prošnjo na podlagi lažne istovetnosti ali ponarejenih dokumentov ali je zamolčal pomembne podatke ali dokumente o svoji istovetnosti ali državljanstvu;

10

−

- je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva;

10

+

9. je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva;

11

−

- je prosilec namerno uničil ali odsvojil druge dokumente (listine, vozovnice, potrdila), ki bi bili lahko pomembni za ugotavljanje njegove istovetnosti, državljanstva ali upravičenosti za pridobitev mednarodne zaščite;

11

+

10. je prosilec namerno uničil ali odsvojil druge dokumente (listine, vozovnice, potrdila), ki bi bili lahko pomembni za ugotavljanje njegove istovetnosti, državljanstva ali upravičenosti do priznanja mednarodne zaščite;

12

−

- prosilec kljub svojemu zagotovilu v določenem roku ni priskrbel dokumentacije in podatkov iz četrte alineje 23. člena tega zakona;

12

+

11. prosilec kljub svojemu zagotovilu brez opravičljivega razloga v določenem roku ni priskrbel dokumentacije in podatkov iz četrte alineje 23. člena tega zakona;

13

−

- je prosilec vložil drugo prošnjo, v kateri je navedel druge osebne podatke;

13

+

12. je prosilec vložil še eno prošnjo, v kateri je brez opravičljivega razloga navedel druge osebne podatke;

14

−

- prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 65. člena tega zakona;

14

+

13. prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 65. člena tega zakona;

15

−

- prosilec s kaznivim dejanjem lahko ogrozi nacionalno varnost ali javni red države in mu je bil zaradi navedenih razlogov izdan izvršilni naslov za zapustitev države kot stranska kazen ali je bil izvršilni naslov za zapustitev države že izvršen, rok za prepoved vstopa v Evropsko unijo pa še ni potekel;

15

+

14. prosilec s kaznivim dejanjem lahko ogrozi nacionalno varnost ali javni red države in mu je bil zaradi navedenih razlogov izdan izvršilni naslov za zapustitev države kot stranska kazen ali je bila ta kazen že izvršena, rok za prepoved vstopa v Evropsko unijo pa še ni potekel;

16

−

- je prosilec prikril, da je že pred tem vložil prošnjo v drugi državi, še zlasti, če pri tem uporablja napačno istovetnost;

16

+

15. je prosilec prikril, da je pred tem že vložil prošnjo v drugi državi, še zlasti če pri tem uporablja napačne podatke o istovetnosti.

17

−

- je prosilec še pred odločitvijo pristojnega organa skušal nezakonito vstopiti v drugo državo in bil pri tem prijet s strani policije, oziroma je že nezakonito vstopil v drugo državo in bil vrnjen v Republiko Slovenijo. VI. POGLAVJE POSEBNI POSTOPKI

17

+

(2) Prošnja za mednarodno zaščito se ne more zavrniti v pospešenem postopku zgolj na podlagi 5. točke prejšnjega odstavka tega člena. VI. POGLAVJE POSEBNI POSTOPKI

1

−

(1) Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki mu je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena ali je prošnjo izrecno umaknil, lahko vloži ponovno prošnjo samo, če predloži nove dokaze, da izpolnjuje pogoje za pridobitev mednarodne zaščite po tem zakonu.

1

+

(1) Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja iz prvega odstavka 40. člena tega zakona, ali je prošnjo izrecno umaknila, ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila pravnomočno zavrnjena prošnja iz petega odstavka 105. člena tega zakona, ali je bil ta postopek ustavljen, lahko vloži ponovno prošnjo samo, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 57. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

2

−

(2) Novi dokazi morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljala.

2

+

(2) Novi dokazi ali dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljala.

+

3

+

(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je prošnjo izrecno umaknila, vloži ponovno prošnjo, le če dokaže, da je bila izjava o umiku prošnje dana zaradi grožnje ali pod prisilo.

1

−

(1) Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. V tem zahtevku mora oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Pri vložitvi zahtevka se smiselno uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega zakona. Osebi so zagotovljena vsa temeljna postopkovna jamstva iz 8. člena tega zakona.

1

+

(1) Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. V tem zahtevku mora oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Pri vložitvi zahtevka se smiselno uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega zakona. Osebi so zagotovljena vsa temeljna postopkovna jamstva iz 8. člena tega zakona ter brezplačna pravna pomoč iz šeste alineje prvega odstavka 78. člena tega zakona.

2

·

(2) Če zakoniti zastopnik po podaji svojega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka poda prvo prošnjo za otroka, rojenega v Republiki Sloveniji, se takšna prošnja šteje kot zahtevek iz prejšnjega odstavka.

2

·

(2) Če zakoniti zastopnik po podaji svojega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka poda prvo prošnjo za otroka, rojenega v Republiki Sloveniji, se takšna prošnja šteje kot zahtevek iz prejšnjega odstavka.

3

−

(3) O zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če pristojni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena, dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 43. členom tega zakona. V nasprotnem primeru zahtevek za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže.

3

+

(3) O zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če pristojni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena, s sklepom dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 43. členom tega zakona. Če pristojni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena, dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 43. členom tega zakona. V nasprotnem primeru zahtevek za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže.

4

−

(4) V primeru vložitve zahtevka za uvedbo ponovnega postopka se oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena, na podlagi sklepa policije, izdanega na podlagi določb zakona, ki ureja področje tujcev, nastani pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države.

4

+

(4) Če tujec izrazi namen za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, je na podlagi sklepa policije, izdanega na podlagi določb zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, nastanjen pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države.

5

·

(5) V primeru, da oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena umakne zahtevek za uvedbo ponovnega postopka še pred odločitvijo pristojnega organa, se postopek s sklepom ustavi.

5

·

(5) V primeru, da oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena umakne zahtevek za uvedbo ponovnega postopka še pred odločitvijo pristojnega organa, se postopek s sklepom ustavi.

6

·

(6) Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena postane prosilec po tem zakonu z dnem vložitve popolne ponovne prošnje.

6

·

(6) Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena postane prosilec po tem zakonu z dnem vložitve popolne ponovne prošnje.

1

−

(1) Pristojni organ lahko prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 51. člena tega zakona:

1

+

(1) Če pristojni organ na podlagi meril, določenih v Uredbi 2003/343/ES, ugotovi, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2003/343/ES, prošnjo po izvedbi postopka, določenega v Uredbi 2003/343/ES, s sklepom zavrže in v njem določi, katera država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2003/343/ES je odgovorna za vsebinsko obravnavo prošnje.

+

2

+

(2) Pristojni organ lahko prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona:

2

·

- če ima vizum ali dovoljenje za prebivanje druge države članice, ki se po Uredbi 2003/343/ES šteje kot razlog za določitev odgovorne države članice, ali

3

·

- če ima vizum ali dovoljenje za prebivanje druge države članice, ki se po Uredbi 2003/343/ES šteje kot razlog za določitev odgovorne države članice, ali

3

·

- če obstaja dokaz ali posredna okoliščina iz Uredbe 2003/343/ES, vključno s podatki iz poglavja III Uredbe 2000/2725/ES, na podlagi katerega se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, ali

4

·

- če obstaja dokaz ali posredna okoliščina iz Uredbe 2003/343/ES, vključno s podatki iz poglavja III Uredbe 2000/2725/ES, na podlagi katerega se ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice, ali

4

·

- z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES, ali

5

·

- z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES, ali

5

−

- ko mu je bil izdan sklep na podlagi Uredbe 2003/343/ES, da Republika Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje.

6

+

- z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju podatkov iz Viznega informacijskega sistema na podlagi Uredbe 2008/767/ES, ki se po Uredbi 2003/343/ES šteje kot dokaz za določitev odgovorne države članice, ali

6

−

(2) Nastanitev v skladu s prejšnjim odstavkom ne pomeni prevzema odgovornosti za obravnavanje prošnje v skladu z Uredbo 2003/343/ES.

7

+

- ko mu je bil izdan sklep iz prejšnjega odstavka.

7

−

(3) Umik prošnje v času trajanja dublinskega postopka se ne šteje kot izjava o umiku iz prvega odstavka 50. člena tega zakona in ne vpliva na izvršitev sklepa na podlagi Uredbe 2003/343/ES. VII. POGLAVJE KONCEPTI VARNIH DRŽAV IN DRUGI INSTITUTI

8

+

(3) Nastanitev v skladu s prejšnjim odstavkom ne pomeni prevzema odgovornosti za obravnavanje prošnje v skladu z Uredbo 2003/343/ES.

+

9

+

(4) V postopku obravnave prošnje po Uredbi 2003/343/ES se umik prošnje ne šteje kot izjava o umiku iz prvega odstavka 50. člena tega zakona in ne vpliva na izvršitev sklepa na podlagi Uredbe 2003/343/ES, razen, če je prosilec obravnavan po točki a) prvega odstavka 16. člena Uredbe 2003/343/ES in da druga država članica EU ali pristopnica k Uredbi 2003/343/ES odgovornosti za sprejem prošnje še ni sprejela. VII. POGLAVJE KONCEPTI VARNIH DRŽAV IN DRUGI INSTITUTI

1

−

Varna tretja država je država, v kateri se je prosilec nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo, in je zato pristojna za vsebinsko obravnavanje prošnje.

−

1

−

(1) Evropska varna tretja država je država, v kateri se je prosilec nahajal pred prihodom v Republiko Slovenijo in je zato pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje.

1

+

(1) ( razveljavljen )

2

·

(2) Pogoj za pričetek postopka po tem konceptu je, da je prosilec poskušal nezakonito vstopiti ali je nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije iz evropske varne tretje države.

2

·

(2) Pogoj za pričetek postopka po tem konceptu je, da je prosilec poskušal nezakonito vstopiti ali je nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije iz evropske varne tretje države.

3

·

(3) Pristojni organ izvaja koncept evropske varne tretje države v skladu s skupnim seznamom tretjih držav, ki ga sprejme Svet Evropske unije na podlagi 36. člena Direktive 2005/85/ES.

3

·

(3) Pristojni organ izvaja koncept evropske varne tretje države v skladu s skupnim seznamom tretjih držav, ki ga sprejme Svet Evropske unije na podlagi 36. člena Direktive 2005/85/ES.

1

·

Pogoja za uporabo koncepta varne izvorne države sta, da:

1

·

Pogoja za uporabo koncepta varne izvorne države sta, da:

2

−

- ima prosilec državljanstvo te države ali je oseba brez državljanstva in je imel v tej državi stalno prebivališče in

2

+

- ima prosilec državljanstvo te države ali je oseba brez državljanstva in je imel v tej državi običajno prebivališče in

3

·

- prosilec ni izkazal utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi se štelo, da zaradi osebnih okoliščin ta država zanj ni varna izvorna država.

3

·

- prosilec ni izkazal utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi se štelo, da zaradi osebnih okoliščin ta država zanj ni varna izvorna država.

1

−

Notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države oziroma v delu države zadnjega stalnega prebivališča prosilca, če gre za osebo brez državljanstva, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem in utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo, če se od prosilca lahko pričakuje, da bo bival v tem delu države. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca.

1

+

Notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo ali če ima prosilec dostop do zaščite v skladu s 25. členom tega zakona, če lahko v ta del države varno in zakonito potuje ter ima dostop do tega dela države in se od njega lahko razumno pričakuje, da se bo v tem delu države nastanil. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca.

1

·

(1) Status begunca se lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva, ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi letne kvote.

1

·

(1) Status begunca se lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva, ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi letne kvote.

2

·

(2) Letno kvoto oseb, ki se jim na podlagi prejšnjega odstavka lahko prizna status begunca, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva.

2

·

(2) Letno kvoto oseb, ki se jim na podlagi prejšnjega odstavka lahko prizna status begunca, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva.

3

·

(3) Pri pripravi predloga iz prejšnjega odstavka ministrstvo upošteva svetovne migracijske trende, krizna žarišča v svetu, integracijske zmogljivosti Republike Slovenije in druge pomembne okoliščine.

3

·

(3) Pri pripravi predloga iz prejšnjega odstavka ministrstvo upošteva svetovne migracijske trende, krizna žarišča v svetu, integracijske zmogljivosti Republike Slovenije in druge pomembne okoliščine.

4

−

(4) Pogoje in načine izvajanja postopkov mednarodne zaščite za državljane tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa begunca in so sprejeti v Republiko Slovenijo na podlagi kvote, podrobneje predpiše minister.

4

+

(4) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi način izvedbe preselitve oseb v Republiko Slovenijo, ki so vanjo sprejete na podlagi postopkov iz tega poglavja.

1

·

(1) Republika Slovenija organizira prihod oseb iz države iz druge alineje 71. člena tega zakona.

1

·

(1) Republika Slovenija organizira prihod oseb iz države iz druge alineje 71. člena tega zakona.

2

−

(2) Pred vstopom v Republiko Slovenijo se te osebe zdravstveno pregleda. IX. POGLAJE POSTOPEK SODNEGA VARSTVA

2

+

(2) Pred vstopom v Republiko Slovenijo se te osebe zdravstveno pregleda.

+

1

+

(1) Ne glede na določbe tega poglavja lahko Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva določi število oseb, ki jim je bila mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite po tem zakonu in ki jih bo Republika Slovenija sprejela zaradi delitve bremen med državami članicami Evropske unije.

+

2

+

(2) V primerih iz prejšnjega odstavka pristojni organ dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokumentacije, ki jo pridobi država članica iz prejšnjega odstavka, in na podlagi prošnje iz 43. člena tega zakona.

+

3

+

(3) Če pristojni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, ravna v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 52. člena tega zakona in osebam iz prvega odstavka tega člena prizna mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. IX. POGLAVJE POSTOPEK SODNEGA VARSTVA

1

·

(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče.

1

·

(1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče.

2

−

(2) Zoper odločbo, izdano v rednem postopku, se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Zoper odločbo izdano v pospešenem postopku, se lahko vloži tožba v treh dneh od vročitve.

2

+

(2) Zoper odločbo, izdano v rednem postopku, se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Zoper odločbo izdano v pospešenem postopku, se lahko vloži tožba v osmih dneh od vročitve.

3

−

(3) Zoper vse sklepe, izdane na podlagi tega zakona, razen sklepa iz četrtega odstavka 57. člena tega zakona, se tožba lahko vloži v treh dneh od vročitve.

3

+

(3) Zoper vse sklepe, izdane na podlagi tega zakona, razen sklepov iz četrtega odstavka 51. člena in četrtega odstavka 57. člena tega zakona se tožba lahko vloži v osmih dneh od vročitve.

4

−

(4) Tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje zadrži izvršitev.

4

+

(4) Tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje zadrži izvršitev. V primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve.

5

·

(5) Zoper sodbe, ki jih izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče.

5

·

(5) Zoper sodbe, ki jih izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče.

1

−

(1) Upravno sodišče mora o tožbi zoper odločbo v rednem postopku odločiti v 30 dneh, zoper odločbo v pospešenem postopku pa v sedmih dneh od prejema tožbe.

1

+

(1) Upravno sodišče mora o tožbi zoper odločbo v rednem postopku odločiti v 30 dneh, zoper odločbo v pospešenem postopku pa v sedmih dneh od prejema tožbe. Če upravno sodišče ugotovi, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno pravilno in popolno ali če je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, mora izvesti glavno obravnavo.

2

·

(2) Upravno sodišče mora o tožbi zoper sklep, izdan na podlagi tega zakona, odločiti v sedmih dneh, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

2

·

(2) Upravno sodišče mora o tožbi zoper sklep, izdan na podlagi tega zakona, odločiti v sedmih dneh, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.

3

·

(3) Vrhovno sodišče mora o pritožbi odločiti v 15 dneh od prejema pritožbe.

3

·

(3) Vrhovno sodišče mora o pritožbi odločiti v 15 dneh od prejema pritožbe.

4

·

(4) V postopku sodnega varstva po tem zakonu se uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če s tem zakonom ni drugače določeno.

4

·

(4) V postopku sodnega varstva po tem zakonu se uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če s tem zakonom ni drugače določeno.

1

−

(1) Če oseba ne zapusti ozemlja Republike Slovenije nemudoma oziroma v določenem roku po izvršljivosti odločitve, se iz države odstrani v skladu z zakonom, ki ureja področje tujcev v Republiki Sloveniji.

1

+

(1) Če oseba ob izvršljivosti odločitve ne zapusti ozemlja Republike Slovenije, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

2

−

(2) Policija mora pristojni organ ažurno obveščati o odstranitvi oseb iz Republike Slovenije, ki so bile v postopkih po tem zakonu.

2

+

(2) O izvršljivosti odločitve pristojni organ takoj obvesti policijo in ji izroči osebo iz prejšnjega odstavka.

+

3

+

(3) Policija mora pristojni organ obveščati o odstranitvi oseb iz Republike Slovenije, ki so bile v postopkih po tem zakonu.

1

−

Ustavna pritožba se vloži v 15 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je na podlagi zakona, ki ureja postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, mogoča ustavna pritožba. X. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

1

+

Ustavna pritožba se lahko vloži v 15 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je na podlagi zakona, ki ureja postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, mogoča ustavna pritožba. X. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO

1

·

(1) Prosilec ima pravico do:

1

·

(1) Prosilec ima pravico do:

2

·

- prebivanja v Republiki Sloveniji;

2

·

- prebivanja v Republiki Sloveniji;

3

·

- spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume;

3

·

- spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume;

4

·

- informiranja;

4

·

- informiranja;

5

−

- osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu;

5

+

- osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi;

6

·

- finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu;

6

·

- finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu;

7

−

- brezplačne pravne pomoči v postopkih pred upravnim sodiščem in vrhovnim sodiščem do pravnomočne odločitve;

7

+

- brezplačne pravne pomoči v postopkih iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, in sicer s pomočjo enega svetovalca za begunce;

8

−

- zdravstvenega varstva;

8

+

- nujnega zdravljenja;

9

·

- izobraževanja;

9

·

- izobraževanja;

10

·

- dela in zaposlovanja;

10

·

- dela in zaposlovanja;

11

−

- humanitarne pomoči.

11

+

- humanitarne pomoči;

12

−

(2) Pravice iz prejšnjega odstavka prosilec pridobi z vložitvijo popolne prošnje in trajajo do izvršitve odločitve pristojnega organa oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve.

12

+

- žepnine.

13

−

(3) Minister predpiše v soglasju z ministri, pristojnimi za zdravje, delo, družino in socialne zadeve ter šolstvo in šport, podrobnejše pogoje in načine za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka ter pravic iz 15. člena tega zakona.

13

+

(2) Pravice iz prejšnjega odstavka prosilec pridobi z vložitvijo popolne prošnje in trajajo do izvršljivosti odločitve pristojnega organa oziroma najdlje do pravnomočnosti odločitve.

+

14

+

(3) Minister v soglasju z ministri, pristojnimi za zdravje, delo, socialne zadeve ter za izobraževanje, predpiše podrobnejše pogoje in načine za zagotavljanje pravic iz 15. člena tega zakona in pravic iz prvega odstavka tega člena, razen pravice iz šeste alineje.

+

1

+

(1) Prosilec, ki je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi in je brez lastnih sredstev za preživljanje, je enkrat na mesec upravičen do žepnine.

+

2

+

(2) Do žepnine ni upravičen prosilec, ki prejema finančno pomoč v skladu s 83. členom tega zakona, ali prosilec, ki ima lastna sredstva za preživljanje.

+

3

+

(3) Višino žepnine na predlog ministrstva določi Vlada Republike Slovenije.

+

4

+

(4) Način izplačevanja žepnine določi minister v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

1

·

(1) Za nastanitev prosilcev ministrstvo organizira azilni dom. Ministrstvo lahko za organizacijo delovanja in bivanja v azilnem domu pooblasti na podlagi javnega razpisa izbrano društvo, ustanovo, zavod ali drugo podobno nepridobitno pravno osebo, katere dejavnost obsega področje nastanitve prosilcev.

1

·

(1) Za nastanitev prosilcev ministrstvo organizira azilni dom. Ministrstvo lahko za organizacijo delovanja in bivanja v azilnem domu pooblasti na podlagi javnega razpisa izbrano društvo, ustanovo, zavod ali drugo podobno nepridobitno pravno osebo, katere dejavnost obsega področje nastanitve prosilcev.

2

·

(2) Ministrstvo nastani prosilce v azilnem domu ali njegovi izpostavi, kjer jim zagotovi osnovno oskrbo.

2

·

(2) Ministrstvo nastani prosilce v azilnem domu ali njegovi izpostavi, kjer jim zagotovi osnovno oskrbo.

3

·

(3) Stroške osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi krije ministrstvo.

3

·

(3) Stroške osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi krije ministrstvo.

4

·

(4) Prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, morajo sami kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe iz četrte alineje prvega odstavka 78. člena tega zakona. Če pristojni organ ugotovi, da je prosilec ob nastanitvi v azilni dom ali njegovi izpostavi imel ali pozneje pridobil dovolj sredstev za preživljanje, da bi lahko kril stroške ali sorazmeren del stroškov osnovne oskrbe v azilnem domu ali njegovi izpostavi, lahko od prosilca zahteva povračilo. Kriteriji in merila za način ugotavljanja lastnih sredstev za preživljanje, način izračuna povračila in postopek plačila se določijo v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

4

·

(4) Prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, morajo sami kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe iz četrte alineje prvega odstavka 78. člena tega zakona. Če pristojni organ ugotovi, da je prosilec ob nastanitvi v azilni dom ali njegovi izpostavi imel ali pozneje pridobil dovolj sredstev za preživljanje, da bi lahko kril stroške ali sorazmeren del stroškov osnovne oskrbe v azilnem domu ali njegovi izpostavi, lahko od prosilca zahteva povračilo. Kriteriji in merila za način ugotavljanja lastnih sredstev za preživljanje, način izračuna povračila in postopek plačila se določijo v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

5

·

(5) V izjemnih primerih lahko prosilci prenočijo tudi zunaj azilnega doma ali njegove izpostave. Dovolilnico za prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave lahko izda pristojni organ za največ sedem dni. Razlogi in pogoji za izdajo dovolilnice se določijo v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

5

·

(5) V izjemnih primerih lahko prosilci prenočijo tudi zunaj azilnega doma ali njegove izpostave. Dovolilnico za prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave lahko izda pristojni organ za največ sedem dni. Razlogi in pogoji za izdajo dovolilnice se določijo v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

6

−

(6) Prosilci, ki bivajo v azilnem domu, morajo spoštovati določbe hišnega reda, ki ga prepiše minister.

6

+

(6) Prosilci, ki bivajo v azilnem domu, morajo spoštovati določbe hišnega reda, ki ga predpiše minister.

+

1

+

(1) Kršitve hišnega reda so lažje in težje.

+

2

+

(2) Lažje kršitve hišnega reda so:

+

3

+

1. kuhanje v sobah;

+

4

+

2. vnašanje domačih in drugih živali;

+

5

+

3. vnašanje in uživanje alkoholnih pijač;

+

6

+

4. odnašanje jedilnega pribora in posode iz jedilnice in čajnih kuhinj, razen v izjemnih primerih, ko je to odobreno iz zdravstvenih razlogov;

+

7

+

5. namerno pisanje ter namestitev samolepilnih nalepk ali plakatov po stenah in opremi;

+

8

+

6. neupravičeno gibanje izven oddelka azilnega doma, kjer je prosilec nastanjen;

+

9

+

7. neupoštevanje časa prihoda in odhoda iz azilnega doma.

+

10

+

(3) Težje kršitve hišnega reda so:

+

11

+

1. izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti v kakršnikoli obliki;

+

12

+

2. žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;

+

13

+

3. posedovanje ali uporaba orožja ali eksplozivnih snovi;

+

14

+

4. vlamljanje v prostore azilnega doma;

+

15

+

5. odtujevanje predmetov;

+

16

+

6. namerno uničevanje prostorov in opreme azilnega doma;

+

17

+

7. omogočanje bivanja drugim osebam;

+

18

+

8. vnašanje ali uživanje prepovedanih drog.

+

1

+

(1) Za lažje kršitve hišnega reda se izrečeta pisni opomin ali začasna odprava izdaje dovolilnice iz petega odstavka 80. člena tega zakona.

+

2

+

(2) Za težje kršitve hišnega reda se izrečejo:

+

3

+

- začasna odprava izdaje dovolilnice iz petega odstavka 80. člena tega zakona ali

+

4

+

- trajna odprava izdaje dovolilnice iz petega odstavka 80. člena tega zakona ali

+

5

+

- neizplačilo žepnine za obdobje enega meseca, in

+

6

+

- povrnitev morebitne škode.

+

1

+

(1) Pristojni organ izreka ukrepe zaradi kršitev hišnega reda s sklepom.

+

2

+

(2) Za prvo lažjo kršitev hišnega reda se izreče pisni opomin.

+

3

+

(3) Če prosilec ponovi lažjo kršitev hišnega reda, se mu izreče ukrep začasne prepovedi izdaje dovolilnice, in sicer za en teden od dneva izreka tega ukrepa.

+

4

+

(4) Za prvo težjo kršitev hišnega reda se izreče ukrep začasne odprave izdaje dovolilnice.

+

5

+

(5) Če prosilec ponovi katero koli težjo kršitev hišnega reda, se mu izreče ukrep začasne prepovedi izdaje dovolilnice, in sicer za en mesec od dneva izreka tega ukrepa.

+

6

+

(6) Po drugi ponovitvi katere koli težje kršitve iz tretjega odstavka 80.a člena tega zakona se izreče ukrep trajne prepovedi izdaje dovolilnice.

+

7

+

(7) Za vsako naslednjo ponovitev katere koli težje kršitve po že izrečenem ukrepu iz petega odstavka tega člena se izreče ukrep neizplačila žepnine za obdobje enega meseca.

+

8

+

(8) Ukrep povrnitve škode se izreče na podlagi dejansko povzročene škode.

+

9

+

(9) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je mogoča pritožba v roku treh dni od vročitve. Pritožba se vloži pri vodji notranje organizacijske enote, pristojne za mednarodno zaščito.

+

10

+

(10) Pritožba zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

1

−

(1) Prosilec lahko pomaga v azilnem domu pri delih, povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo. Za ustrezno opravljeno delo prejme nagrado v skladu s sprejetim cenikom ministrstva.

1

+

(1) Prosilec lahko pomaga v azilnem domu ali njegovi izpostavi pri delih povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo, lahko pa pomaga tudi pri vsakodnevnem sporazumevanju uradnih oseb z drugimi prosilci. Za ustrezno opravljeno delo prejme nagrado v skladu s sprejetim cenikom ministrstva.

2

·

(2) Vrsta del se določi v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

2

·

(2) Vrsta del se določi v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

+

3

+

(3) Sredstva za izplačilo nagrade iz prvega odstavka tega člena zagotavlja ministrstvo.

1

·

(1) Pristojni organ lahko po vložitvi prošnje v primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilca razseli v druge primerne institucije, če mu ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.

1

·

(1) Pristojni organ lahko po vložitvi prošnje v primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilca razseli v druge primerne institucije, če mu ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.

2

·

(2) Pristojni organ lahko odobri prosilcu razselitev na zasebni naslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2

·

(2) Pristojni organ lahko odobri prosilcu razselitev na zasebni naslov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

3

·

- da je njegova istovetnost ugotovljena na podlagi drugega odstavka 43. člena tega zakona,

3

·

- da je njegova istovetnost ugotovljena na podlagi drugega odstavka 43. člena tega zakona,

4

·

- da so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje in

4

·

- da so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje in

5

−

(4) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona, če nima na podlagi drugih predpisov drugih zavezancev, ki so ga dolžni preživljati.

5

+

- da je bil z njim opravljen osebni razgovor.

6

−

(5) Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu iz prvega odstavka tega člena, razliko v stroških krije ministrstvo, če ni na podlagi drugega predpisa določen drug zavezanec za plačilo.

−

7

·

(3) Ne glede na pogoja iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka lahko pristojni organ odobri razselitev na zasebni naslov prosilcu, pri katerem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ. Utemeljenost razlogov ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister.

6

·

(3) Ne glede na pogoja iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka lahko pristojni organ odobri razselitev na zasebni naslov prosilcu, pri katerem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ. Utemeljenost razlogov ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister.

8

·

(4) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona, če nima na podlagi drugih predpisov drugih zavezancev, ki so ga dolžni preživljati.

7

·

(4) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ki nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena tega zakona in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona, če nima na podlagi drugih predpisov drugih zavezancev, ki so ga dolžni preživljati.

9

·

(5) Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu iz prvega odstavka tega člena, razliko v stroških krije ministrstvo, če ni na podlagi drugega predpisa določen drug zavezanec za plačilo.

8

·

(5) Če višina stroškov oskrbe in nastanitve v drugi primerni instituciji presega višino finančne pomoči, ki je dodeljena prosilcu iz prvega odstavka tega člena, razliko v stroških krije ministrstvo, če ni na podlagi drugega predpisa določen drug zavezanec za plačilo.

10

·

(6) Če prosilec samovoljno zapusti zasebni naslov, kjer je nastanjen, mora stanodajalec o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.

9

·

(6) Če prosilec samovoljno zapusti zasebni naslov, kjer je nastanjen, mora stanodajalec o tem nemudoma obvestiti pristojni organ.

11

·

(7) V primeru povečanega števila prosilcev lahko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim določi načine in pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.

10

·

(7) V primeru povečanega števila prosilcev lahko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, s katerim določi načine in pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.

12

·

(8) Pristojni organ lahko razveljavi odločitev, s katero je bila prosilcu odobrena razselitev na zasebni naslov na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, če:

11

·

(8) Pristojni organ lahko razveljavi odločitev, s katero je bila prosilcu odobrena razselitev na zasebni naslov na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena, če:

13

·

- je na podlagi drugih postopkov v Republiki Sloveniji ugotovljeno, da prosilec krši javni red Republike Slovenije, kar vključuje tudi delo in zaposlovanje na črno, ali

12

·

- je na podlagi drugih postopkov v Republiki Sloveniji ugotovljeno, da prosilec krši javni red Republike Slovenije, kar vključuje tudi delo in zaposlovanje na črno, ali

14

·

- pogoji bivanja na zasebnem naslovu zaradi spremenjenih okoliščin niso več ustrezni.

13

·

- pogoji bivanja na zasebnem naslovu zaradi spremenjenih okoliščin niso več ustrezni.

1

·

(1) Nujno zdravljenje prosilca obsega pravico do:

1

·

(1) Nujno zdravljenje prosilca obsega pravico do:

2

·

1. nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza po odločitvi zdravnika ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;

2

·

1. nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza po odločitvi zdravnika ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;

3

·

2. nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega:

3

·

2. nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega:

4

·

- ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve;

4

·

- ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve;

5

·

- preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij;

5

·

- preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij;

6

·

- zdravljenje šoka;

6

·

- zdravljenje šoka;

7

·

- storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;

7

·

- storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;

8

·

- zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja;

8

·

- zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja;

9

·

- zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;

9

·

- zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;

10

·

- zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika;

10

·

- zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika;

11

·

- zdravila s pozitivne liste v skladu s seznamom medsebojno zamenljivih zdravil, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih bolezni in stanj;

11

·

- zdravila s pozitivne liste v skladu s seznamom medsebojno zamenljivih zdravil, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih bolezni in stanj;

12

·

3. zdravstvenega varstva žensk: kontracepcijskih sredstev, prekinitve nosečnosti, zdravstvene oskrbe v nosečnosti in ob porodu.

12

·

3. zdravstvenega varstva žensk: kontracepcijskih sredstev, prekinitve nosečnosti, zdravstvene oskrbe v nosečnosti in ob porodu.

13

·

(2) Ranljiva oseba s posebnimi potrebami, izjemoma pa tudi drug prosilec, ima pravico do dodatnega obsega zdravstvenih storitev, vključno s psihoterapevtsko pomočjo, ki ga odobri in določi komisija iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

13

·

(2) Ranljiva oseba s posebnimi potrebami, izjemoma pa tudi drug prosilec, ima pravico do dodatnega obsega zdravstvenih storitev, vključno s psihoterapevtsko pomočjo, ki ga odobri in določi komisija iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

14

−

(3) Mladoletni prosilci so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije.

14

+

(3) Mladoletni prosilci in prosilci, ki so mladoletniki brez spremstva so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Slovenije.

15

·

(4) Zaradi varovanja javnega zdravja v Republiki Sloveniji se lahko zahteva zdravniški pregled prosilcev.

15

·

(4) Zaradi varovanja javnega zdravja v Republiki Sloveniji se lahko zahteva zdravniški pregled prosilcev.

1

−

(1) Prosilec lahko opravlja delo, če je njegova identiteta nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične eno leto po vložitvi prošnje, če v tem času ni bila sprejeta odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu.

1

+

(1) Prosilec lahko opravlja delo, če je njegova istovetnost nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične devet mesecev po vložitvi prošnje, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu.

2

·

(2) Za opravljanje dela mora prosilec pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaposlovanja in dela tujcev.

2

·

(2) Za opravljanje dela mora prosilec pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaposlovanja in dela tujcev.

3

−

(3) Prosilec lahko pridobi delovno dovoljenje za tri mesece, ki se lahko podaljša do pravnomočno končanega postopka ali razveljavi po prenehanju statusa prosilca.

3

+

(3) Prosilec lahko pridobi delovno dovoljenje za tri mesece, ki se lahko podaljšuje do pravnomočno končanega postopka ali razveljavi po prenehanju statusa prosilca.

4

·

(4) Prosilcu se lahko po poteku roka iz prvega odstavka tega člena omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

4

·

(4) Prosilcu se lahko po poteku roka iz prvega odstavka tega člena omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja v skladu s predpisom iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

1

·

(1) V skladu s predpisi, ki določajo obvezno osnovnošolsko izobraževanje, se prosilcem zagotavlja pravica do osnovnošolskega izobraževanja.

1

·

(1) V skladu s predpisi, ki določajo obvezno osnovnošolsko izobraževanje, se prosilcem zagotavlja pravica do osnovnošolskega izobraževanja.

2

·

(2) Prosilcem se omogoči, mladoletnemu prosilcu in prosilcu, ki je mladoletnik brez spremstva pa se ob sodelovanju z zakonitim zastopnikom iz 16.a člena tega zakona zagotovi dostop do izobraževanja na poklicnih in srednjih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

2

·

(2) Prosilcem se omogoči, mladoletnemu prosilcu in prosilcu, ki je mladoletnik brez spremstva pa se ob sodelovanju z zakonitim zastopnikom iz 16.a člena tega zakona zagotovi dostop do izobraževanja na poklicnih in srednjih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

3

·

(3) Prosilcem se omogoči dostop do visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

3

·

(3) Prosilcem se omogoči dostop do visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.

4

·

(4) Breme dokazovanja izobrazbe, pridobljene v izvorni državi, nosi prosilec.

4

·

(4) Breme dokazovanja izobrazbe, pridobljene v izvorni državi, nosi prosilec.

1

·

Prosilec mora:

1

·

Prosilec mora:

2

·

- spoštovati pravni red Republike Slovenije;

2

·

- spoštovati pravni red Republike Slovenije;

3

·

- biti vedno dosegljiv pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom;

3

·

- biti vedno dosegljiv pristojnemu organu, se odzivati na njegova vabila in se podrejati njegovim ukrepom;

4

·

- uradni osebi nemudoma predložiti vse dokumente, ki so pomembni za obravnavanje njegove prošnje;

4

·

- uradni osebi nemudoma predložiti vse dokumente, ki so pomembni za obravnavanje njegove prošnje;

5

−

- sodelovati pri ugotavljanju identitete;

5

+

- sodelovati pri ugotavljanju istovetnosti;

6

·

- dovoliti, da uradna oseba njega in predmete, ki jih ima pri sebi, pri vstopu v azilni dom ali njegovo izpostavo pregleda;

6

·

- dovoliti, da uradna oseba njega in predmete, ki jih ima pri sebi, pri vstopu v azilni dom ali njegovo izpostavo pregleda;

7

·

- dovoliti, da ga uradna oseba fotografira, odvzame prstne odtise in po predhodnem obvestilu posname ustne izjave podane v postopku;

7

·

- dovoliti, da ga uradna oseba fotografira, odvzame prstne odtise in po predhodnem obvestilu posname ustne izjave podane v postopku;

8

·

- v najkrajšem možnem času utemeljiti svojo prošnjo in po resnici predstaviti okoliščine in dejstva, potrebna za utemeljitev prošnje;

8

·

- v najkrajšem možnem času utemeljiti svojo prošnjo in po resnici predstaviti okoliščine in dejstva, potrebna za utemeljitev prošnje;

9

−

- prepričljivo in verodostojno obrazložiti razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, še zlasti če ni drugih razpoložljivih dokazov. XI. POGLAVJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI OSEB Z MEDNARODNO ZAŠČITO

9

+

- prepričljivo in verodostojno obrazložiti razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, še zlasti če ni drugih razpoložljivih dokazov. XI. POGLAVJE PRAVICE OSEB S PRIZNANO MEDNARODNO ZAŠČITO

1

−

(1) Begunec ima pravico do:

1

+

(1) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, ima pravico do:

2

·

- pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji;

2

·

- pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb z mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji;

3

−

- stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji;

3

+

- prebivanja v Republiki Sloveniji;

4

·

- nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva;

4

·

- nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva;

5

−

- denarnega nadomestila za zasebno nastanitev;

5

+

- enkratne denarne pomoči in denarnega nadomestila za zasebno nastanitev;

6

·

- zdravstvenega varstva;

6

·

- zdravstvenega varstva;

7

·

- socialnega varstva;

7

·

- socialnega varstva;

8

·

- izobraževanja;

8

·

- izobraževanja;

9

·

- zaposlitve in dela;

9

·

- zaposlitve in dela;

10

−

- pomoči pri integraciji.

10

+

- pomoči pri vključevanju v okolje.

11

·

(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi načine in pogoje za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka.

11

·

(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi načine in pogoje za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka.

+

12

+

(3) Pravice iz prvega odstavka tega člena oseba pridobi z dnem vročitve odločbe iz prve alineje 52. člena tega zakona in prenehajo s pravnomočnostjo odločbe iz petega odstavka 106. člena, šestega odstavka 107. člena ali petega odstavka 109. člena tega zakona ali z dnem prenehanja statusa na podlagi sedmega in osmega odstavka 107. člena tega zakona.

1

−

Ministrstvo zagotovi beguncu v slovenskem in v beguncu razumljivem jeziku informacije, potrebne za njegovo lažje vključevanje v okolje, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarnih pomoči, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in brezplačne pravne pomoči.

1

+

Ministrstvo mora osebo, ki ji je priznana mednarodna zaščita, v slovenskem in v njej razumljivem jeziku, v najkrajšem možnem času in najpozneje v 15 dneh od pridobitve statusa, informirati glede njenih pravic in dolžnosti, potrebnih za njeno lažje vključevanje v okolje, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarnih pomoči, socialnega in zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in brezplačne pravne pomoči.

1

·

(1) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznan status begunca, odločba o priznanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

1

·

(1) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznan status begunca, odločba o priznanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

2

−

(2) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznana subsidiarna zaščita, odločba o priznanju ali podaljšanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita,

2

+

(2) Osebi, ki ji je v Republiki Sloveniji priznana subsidiarna zaščita, odločba o priznanju ali podaljšanju statusa z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita, vendar ne manj kot za čas enega leta.

3

·

(3) Dovoljenje za prebivanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo izda v obliki, določeni z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

3

·

(3) Dovoljenje za prebivanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo izda v obliki, določeni z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

+

1

+

(1) Pravila bivanja v integracijski hiši in drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, namenjenih nastanitvi oseb s priznano mednarodno zaščito, določa hišni red, ki ga predpiše minister.

+

2

+

(2) Za lažje kršitve hišnega reda, ki se določijo v predpisu iz prejšnjega odstavka, se ne izrekajo ukrepi.

+

3

+

(3) Težje kršitve hišnega reda so:

+

4

+

1. izražanje kakršne koli oblike rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti;

+

5

+

2. žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;

+

6

+

3. posedovanje ali uporaba orožja ali eksplozivnih snovi;

+

7

+

4. odtujevanje predmetov;

+

8

+

5. namerno uničevanje prostorov in opreme v integracijski hiši;

+

9

+

6. omogočanje bivanja drugim osebam;

+

10

+

7. vnašanje ali uživanje prepovedanih drog.

+

1

+

Za težje kršitve hišnega reda se izrečejo:

+

2

+

- pisni opomin,

+

3

+

- ukrep preselitve v druge nastanitvene zmogljivosti ministrstva,

+

4

+

- odpoved nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva,

+

5

+

- povrnitev škode.

+

1

+

(1) Pristojni organ izreka ukrepe zaradi kršitev hišnega reda s sklepom.

+

2

+

(2) Za prvo težjo kršitev hišnega reda se izreče pisni opomin.

+

3

+

(3) Če oseba s priznano mednarodno zaščito ponovi katero koli težjo kršitev, se ji izreče ukrep preselitve v druge nastanitvene zmogljivosti ministrstva.

+

4

+

(4) Po drugi ponovitvi katere koli težje kršitve se izreče ukrep odpovedi nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

+

5

+

(5) Ukrep povrnitve škode se izreče za težjo kršitev iz 5. točke drugega odstavka 92.a člena tega zakona na podlagi dejansko povzročene škode.

+

6

+

(6) Zoper sklepe iz prvega odstavka tega člena je mogoča pritožba v roku treh dni od vročitve. Pritožba se vloži pri vodji notranje organizacijske enote, pristojne za vključitev oseb s priznano mednarodno zaščito v novo okolje.

+

7

+

(7) Pritožba zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

+

8

+

(8) O izrečenih ukrepih zaradi kršitev hišnega reda se vodi evidenca, ki se hrani za čas, ko je oseba nastanjena v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva. 92.č člen (enkratna denarna pomoč)

+

9

+

(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito je z dnem dokončne odločbe o priznanju statusa in z nastanitvijo v integracijski hiši ali na zasebnem naslovu upravičena do enkratne denarne pomoči, o kateri odloči pristojni organ po uradni dolžnosti z odločbo.

+

10

+

(2) Osnovna višina enkratne denarne pomoči je enaka višini minimalnega dohodka, določnega s sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so opredeljeni v nominalnih zneskih na podlagi zakona, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

+

11

+

(3) Višina enkratne denarne pomoči je odvisna od števila družinskih članov s priznano mednarodno zaščito in se določi v skladu z ustreznim odstotkom osnovnega zneska minimalnega dohodka, kakor je določeno v predpisu iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.

1

−

(1) Begunci so upravičeni do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji, kot državljani Republike Slovenije. Sredstva za zdravstvo varstvo beguncev zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

1

+

(1) Osebe, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, se obvezno zavarujejo iz tega naslova, če niso obvezno zdravstveno zavarovane na drugi podlagi.

2

−

(2) Begunci, ki imajo posebne potrebe, na primer nosečnice, invalidi, osebe, ki so žrtve mučenja, posilstva ali drugih težjih oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, mladoletniki, ki so bili žrtve katerekoli oblike zlorabe, zanemarjanja, izkoriščanja, mučenja, krutega, nečloveškega in poniževalnega ravnanja ali ki jih je prizadel oborožen spopad, imajo zagotovljen dostop do ustreznega zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

2

+

(2) Otroci, ki imajo priznano mednarodno zaščito, so upravičeni do zdravstvenih storitev pod enakimi pogoji kot otroci, določeni s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

3

−

(3) V primeru, da begunec nima lastnih sredstev oziroma mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja krije ministrstvo.

−

1

−

Begunci so pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva izenačeni z državljani Republike Slovenije. Sredstva za socialno varstvo beguncev zagotavlja ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.

1

+

Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita, so pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva izenačene z državljani Republike Slovenije. Sredstva za socialno varstvo oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita, zagotavlja ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.

1

−

(1) Pri delu z mladoletnikom brez spremstva s statusom begunca mora pristojna oseba:

1

+

(1) Pri delu z mladoletnikom brez spremstva s priznano mednarodno zaščito je treba:

2

−

- upoštevati načelo največje otrokove koristi;

2

+

- upoštevati načelo največje otrokove koristi in

3

−

- čimprej začeti s postopkom iskanja njegovih staršev ali drugih sorodnikov;

−

4

·

- mu po pridobitvi mednarodne zaščite nemudoma postaviti zakonitega zastopnika.

3

·

- mu po pridobitvi mednarodne zaščite nemudoma postaviti zakonitega zastopnika.

5

−

(2) Odločbo o postavitvi zakonitega zastopnika izda krajevno pristojni center za socialno delo. Zakoniti zastopnik je lahko sorodnik oziroma spremljevalec mladoletnika brez spremstva ali predstavnik organizacije, ki je specializirana za delo z otroki in mladostniki.

4

+

(2) Odločbo o postavitvi zakonitega zastopnika izda krajevno pristojni center za socialno delo. Zakoniti zastopnik je lahko sorodnik ali spremljevalec mladoletnika brez spremstva ali predstavnik organizacije, ki je specializirana za delo z otroki in mladostniki.

6

−

(3) Mladoletniku brez spremstva, ki je pridobil status begunca, je treba zagotoviti nastanitev pri odraslih sorodnikih, rejniški družini, v posebnih centrih za nastanitev mladoletnikov ali jim zagotoviti drugo za mladoletnike primerno nastanitev.

5

+

(3) Mladoletniku brez spremstva, ki mu je priznana mednarodna zaščita, se zagotovi bivanje pri odraslih sorodnikih, rejniški družini ali v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi.

7

−

(4) Mladoletnikom istih staršev, upoštevajoč zlasti njihovo stopnjo zrelosti in starost, se v skladu z možnostmi skuša zagotoviti skupna oskrba in nastanitev.

6

+

(4) Mladoletnikom istih staršev, upoštevajoč zlasti njihovo stopnjo zrelosti in starost, se v skladu z možnostmi poskuša zagotoviti skupna oskrba in nastanitev.

8

−

(5) Uradne osebe, ki delajo z mladoletniki brez spremstva s statusom begunca, morajo biti ustrezno usposobljene.

7

+

(5) Uradne osebe, ki delajo z mladoletniki brez spremstva s priznano mednarodno zaščito, morajo biti ustrezno usposobljene.

1

−

(1) Mladoletni begunci so na področju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja izenačeni z državljani Republike Slovenije. Sredstva za izobraževanje in usposabljanje beguncev zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

1

+

(1) Osebe s priznano mednarodno zaščito so na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega, visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja izenačene z državljani Republike Slovenije.

2

−

(2) Odraslim beguncem se omogoči dostop do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji kot tujcem, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji.

2

+

(2) Stroške, povezane s priznavanjem tujih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita, krije ministrstvo.

3

−

(3) Stroške, povezane s priznavanjem tujih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi beguncev, krije ministrstvo.

−

1

−

(1) Begunci uveljavljajo pravice iz naslova zaposlovanja in dela v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev.

1

+

(1) Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita, uveljavljajo pravice iz naslova zaposlovanja in dela v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev.

2

−

(2) Begunci uveljavljajo pravice za primer brezposelnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

2

+

(2) Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita, uveljavljajo pravice za primer brezposelnosti v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

1

−

Beguncu se zagotavlja pomoč pri vključevanju v okolje za obdobje največ treh let od dneva pridobitve statusa begunca v Republiki Sloveniji. Pomoč vsebuje predvsem naslednje dejavnosti:

1

+

(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito ima tri leta od pridobitve statusa pravico do pomoči pri vključevanju v okolje.

2

−

- pripravo in izvedbo osebnega integracijskega načrta;

2

+

(2) Pomoč pri vključevanju v okolje temelji na osebnem integracijskem načrtu, ki se pripravi in izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti ter vključuje načrt aktivnosti, namenjenih lažjemu vključevanju v okolje.

3

−

- organiziranje tečajev slovenskega jezika;

3

+

(3) Za lažje vključevanje v okolje ima oseba s priznano mednarodno zaščito v času izvajanja osebnega integracijskega načrta pravico do udeležbe na tečaju slovenskega jezika ter tečaju spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve Republike Slovenije, ki jo osebi s priznano mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času po priznanju statusa zagotovi ministrstvo.

4

−

- organiziranje tečajev spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve Republike Slovenije.

−

1

−

(1) Begunec je dolžan spoštovati ustavno ureditev, zakone, predpise in druge splošne akte Republike Slovenije ter ukrepe državnih organov.

1

+

(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito mora spoštovati ustavno ureditev, zakone, predpise in druge splošne akte Republike Slovenije ter ukrepe državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti.

2

−

(2) Begunec je dolžan organe, pristojne za pomoč pri vključevanju v okolje, obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje njegovih pravic in izvrševanje dolžnosti, zlasti pa o:

2

+

(2) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, je dolžna organe, pristojne za pomoč pri vključevanju v okolje, obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje njenih pravic in izvrševanje dolžnosti, zlasti pa o:

3

·

- pridobljeni denarni socialni pomoči, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;

3

·

- pridobljeni denarni socialni pomoči, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;

4

·

- opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika;

4

·

- opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika;

5

·

- uspešnosti šolanja na vseh stopnjah izobraževanja;

5

·

- uspešnosti šolanja na vseh stopnjah izobraževanja;

6

·

- zaposlitvi;

6

·

- zaposlitvi;

7

−

- spremembi naslova prebivanja;

7

+

- spremembi naslova prebivališča;

8

·

- spremembi osebnega imena;

8

·

- spremembi osebnega imena;

9

·

- spremembi zakonskega stanu;

9

·

- spremembi zakonskega stanu;

10

·

- sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije.

10

·

- sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije.

11

−

(3) Begunec mora nova dejstva in okoliščine oziroma spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedel.

11

+

(3) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, mora nova dejstva in okoliščine ali spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedela.

+

1

+

(1) Osebe, ki so v Republiko Slovenijo sprejete v skladu s postopki iz VIII. poglavja tega zakona, pristojni organ pred prihodom seznani z informacijami o Republiki Sloveniji ter o pravicah in dolžnostih oseb s priznano mednarodno zaščito.

+

2

+

(2) Osebam iz prejšnjega odstavka tega člena se z dnem prihoda v Republiko Slovenijo zagotovi uvajalno obdobje, ki traja tri mesece.

+

3

+

(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena so z dnem prihoda v Republiko Slovenijo in med uvajalnim obdobjem upravičene do nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva. Stroške nastanitve zagotavlja ministrstvo.

+

4

+

(4) Poleg pravic iz prvega odstavka 89. člena tega zakona so osebe iz prvega odstavka tega člena upravičene tudi do orientacijskega programa, ki se izvede v uvajalnem obdobju. Vsebina in trajanje tega programa se podrobneje določi s predpisom iz četrtega odstavka 70. člena tega zakona. Sredstva za pripravo in izvajanje orientacijskih programov zagotavlja ministrstvo.

+

5

+

(5) Osebam iz prvega odstavka tega člena se izvajanje pravic iz 92. in 99. člena tega zakona po preteku uvajalnega obdobja zagotavlja tako dolgo, kakor je določeno s tem zakonom.

1

−

Oseba s subsidiarno zaščito ima enake pravice in dolžnosti kot begunec, razen pravice iz druge alineje prvega odstavka 89. člena tega zakona.

−

1

−

(1) Odločba, s katero je bila prosilcu priznana subsidiarna zaščita, z dnem vročitve velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje treh let.

−

2

−

(2) V primeru, da je bila osebi subsidiarna zaščita podaljšana, odločba o podaljšanju velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji za obdobje dveh let z možnostjo podaljšanja.

−

1

−

Oseba s subsidiarno zaščito ima enake dolžnosti kot begunec.

−

1

−

(1) Ministrstvo nudi pomoč pri vrnitvi tistim beguncem ali osebam s subsidiarno zaščito, ki se želijo vrniti v izvorno državo.

1

+

(1) Ministrstvo zagotavlja pomoč tistim osebam s priznano mednarodno zaščito, ki se želijo vrniti v izvorno državo.

2

−

(2) Prosilci, begunci ali osebe s subsidiarno zaščito, ki se odločijo za vrnitev v izvorno državo, ohranijo pravice in obveznosti, ki jih določa ta zakon, do dneva zapustitve države.

2

+

(2) Osebe s priznano mednarodno zaščito, ki se odločijo za vrnitev v izvorno državo, ohranijo pravice in obveznosti, ki jih določa ta zakon, do dneva odhoda iz države.

3

−

(3) Če prosilec, begunec ali oseba s subsidiarno zaščito nima lastnih sredstev, stroške vrnitve krije ministrstvo. XII. POGLAVJE POSTOPEK ZA PODALJŠANJE IN ZAVRNITEV PODALJŠANJA SUBSIDIARNE ZAŠČITE

3

+

(3) Če oseba s priznano mednarodno zaščito nima lastnih sredstev, stroške vrnitve v izvorno državo krije ministrstvo. XII. POGLAVJE POSTOPEK ZA PODALJŠANJE IN ZAVRNITEV PODALJŠANJA SUBSIDIARNE ZAŠČITE

1

−

(1) Ministrstvo osebi s priznano subsidiarno zaščito 45 dni pred potekom tega statusa pošlje pisno obvestilo in obrazec, s katerim lahko uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji.

1

+

(1) Ministrstvo osebi s priznano subsidiarno zaščito 60 dni pred potekom tega statusa pošlje pisno obvestilo in obrazec, s katerim lahko uveljavlja podaljšanje subsidiarne zaščite v Republiki Sloveniji.

2

−

(2) Obrazec iz prejšnjega odstavka se določi v predpisu iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.

2

+

(2) S pisnim obvestilom iz prejšnjega odstavka mora biti oseba s priznano subsidiarno zaščito obveščena o pogojih za podaljšanje subsidiarne te zaščite in o posledicah, če podaljšanja ne uveljavlja.

3

−

(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena želi subsidiarno zaščito podaljšati, mora pristojnemu organu pred potekom tega statusa vrniti izpolnjen obrazec.

3

+

(3) Obrazec iz prejšnjega odstavka se določi v predpisu iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.

4

−

(4) Izpolnjen obrazec, ki ga prejme pristojni organ, velja kot prošnja za podaljšanje subsidiarne zaščite.

4

+

(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena želi subsidiarno zaščito podaljšati, mora pristojnemu organu 30 dni pred potekom tega statusa vrniti izpolnjen obrazec.

+

5

+

(5) Izpolnjen obrazec, ki ga prejme pristojni organ, velja kot prošnja za podaljšanje subsidiarne zaščite.

+

6

+

(6) Po prejemu obrazca pristojni organ izda sklep, s katerim se ugotovi, da je oseba iz prvega odstavka tega člena v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite.

1

−

(1) V postopku pristojni organ opravi osebni razgovor z osebo iz prejšnjega člena in preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite.

1

+

(1) V postopku pristojni organ opravi osebni razgovor z osebo iz prejšnjega člena in preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite, in sicer v okviru razlogov, podanih v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katerih ji je bila že priznana subsidiarna zaščita. ( delno razveljavljen )

2

−

(2) Če obstajajo razlogi za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero osebi iz prejšnjega odstavka podaljša subsidiarno zaščito za dve leti. V čas neprekinjenega zakonitega bivanja v Republiki Sloveniji se šteje tudi čas do izdaje odločbe o podaljšanju subsidiarne zaščite.

2

+

(2) Pri izvedbi postopka iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 46., 47. in 48. člena tega zakona.

3

−

(3) Če oseba ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero zavrne prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite.

3

+

(3) Pri osebnem razgovoru ima oseba iz prvega odstavka tega člena pravico do tolmača, za jezik, ki ga razume. V jeziku, ki ga razume, mora biti seznanjena tudi z vsebino odločitve iz četrtega in petega odstavka tega člena. V ta jezik se prevedejo izrek, bistveni razlogi za odločitev in pravni pouk.

4

−

(4) Osebi iz prejšnjega člena do pravnomočnosti odločbe pripadajo pravice iz 101. člena tega zakona.

4

+

(4) Če obstajajo razlogi za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero osebi iz prejšnjega odstavka podaljša subsidiarno zaščito za dve leti.

5

−

(5) Zoper odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe. XIII. POGLAVJE POSTOPEK ZA PRENEHANJE IN ODVZEM MEDNARODNE ZAŠČITE

5

+

(5) Če oseba ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje, pristojni organ izda odločbo, s katero zavrne prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite.

+

6

+

(6) Osebi iz prejšnjega člena na podlagi sklepa iz šestega odstavka prejšnjega člena do pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotavljajo pogoji za podaljšanje subsidiarne zaščite, pripadajo pravice iz 89. člena tega zakona.

+

7

+

(7) Zoper odločbo iz četrtega in petega odstavka tega člena se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe. XIII. POGLAVJE PRENEHANJE IN ODVZEM STATUSA MEDNARODNE ZAŠČITE

1

−

V primeru iz prve, druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona pristojni organ izda odločbo o prenehanju statusa begunca. Zoper odločbo je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče.

1

+

(1) Beguncu preneha status, če:

+

2

+

- prostovoljno sprejme zaščito svoje izvorne države, ali

+

3

+

- ponovno prostovoljno pridobi državljanstvo izvorne države, ali

+

4

+

- pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali

+

5

+

- se prostovoljno vrne v državo, ki jo je zapustil in v katero se ni vračal zaradi strahu pred preganjanjem, ali

+

6

+

- prenehajo okoliščine, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca in ne more več zavračati zaščite države, katere državljan je, ali

+

7

+

- se kot oseba brez državljanstva zaradi prenehanja okoliščin, zaradi katerih mu je bil priznan status begunca, lahko vrne v prejšnjo državo običajnega prebivališča, ali

+

8

+

- se mu nedvoumno odpove, ali

+

9

+

- umre.

+

10

+

(2) Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, preneha status:

+

11

+

- s potekom časa, določenim z odločbo o priznanju statusa, ali

+

12

+

- kadar okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehajo ali se spremenijo do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali

+

13

+

- če se mu nedvoumno odpove, ali

+

14

+

- če pridobi novo državljanstvo in uživa zaščito države, ki mu ga je podelila, ali

+

15

+

- če oseba umre.

+

16

+

(3) Pri ugotavljanju razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti sprememba okoliščin bistvena in trajna do te mere, da se begunčevega strahu pred preganjanjem ne more več šteti za utemeljenega, oziroma, da osebi s subsidiarno zaščito ne grozi več resno tveganje ali resna škoda.

+

17

+

(4) V primeru razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena in druge alineje drugega odstavka tega člena mora pristojni organ pridobiti aktualne informacije iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona.

+

18

+

(5) V primeru obstoja okoliščin iz pete in šeste alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka tega člena status ne preneha, če oseba navede utemeljene razloge, ki izhajajo iz preganjanja v preteklosti ali resne škode, povzročene v preteklosti, zaradi katerih noče izkoristiti zaščite države, katere državljan je, oziroma države prejšnjega običajnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva.

+

19

+

(6) V primeru obstoja razlogov iz prve, druge, tretje, četrte in sedme alineje prvega odstavka ter tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena pristojni organ izda odločbo. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.

+

20

+

(7) V primeru obstoja razlogov za prenehanje statusa iz osme alineje prvega odstavka in pete alineje drugega odstavka tega člena, status preneha z dnem smrti osebe.

+

21

+

(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena status osebi preneha z dnem sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.

1

−

V primerih iz prvega in četrtega odstavka 6. člena tega zakona se mednarodna zaščita odvzame.

1

+

(1) Beguncu se status odvzame, če:

+

2

+

- se ugotovi eno od dejstev, določenih v prvem odstavku 5. člena tega zakona, ali

+

3

+

- se ugotovi dejstvo iz pete in šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ali

+

4

+

- je bilo njegovo napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z lažnimi dokumenti, odločilnega pomena za podelitev statusa begunca, ali

+

5

+

- obstajajo utemeljeni razlogi, da se ga obravnava kot nevarnega za varnost Republike Slovenije, kar se kaže zlasti v ogrožanju varnosti ozemeljske celovitosti, suverenosti, izvrševanja mednarodnih obveznosti in ogrožanju varstva ustavne ureditve, ali

+

6

+

- po pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo predstavlja nevarnost za Republiko Slovenijo.

+

7

+

(2) Če se med postopkom podelitve mednarodne zaščite ugotovijo dejstva iz četrte ali pete alineje prejšnjega odstavka, se statusa begunca prosilcu ne prizna.

+

8

+

(3) Osebam, ki jim je bil status begunca odvzet zaradi razlogov iz četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena in osebam iz prejšnjega odstavka, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, pripadajo pravice, kot jih določa Ženevska konvencija, in sicer: pravica do enake obravnave, svobode veroizpovedi, dostopa do sodišč, izobraževanja in usposabljanja, nekaznovanja v primeru nezakonitega prestopa državne meje, prepovedi izgona in upoštevanje načela nevračanja.

+

9

+

(4) Osebi se subsidiarna zaščita odvzame, če:

+

10

+

- se ugotovi eno od dejstev, določenih v drugem odstavku 5. člena tega zakona, ali so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, ali

+

11

+

- se ugotovi, da so okoliščine, zaradi katerih ji je bila priznana subsidiarna zaščita, prenehale ali so se spremenile do te mere, da taka zaščita ni več potrebna, ali

+

12

+

- je bilo njeno napačno prikazovanje ali izpuščanje dejstev, vključno z lažnimi dokumenti, odločilnega pomena za podelitev subsidiarne zaščite.

1

−

Pristojni organ lahko postopek odvzema uvede kadarkoli. O uvedbi postopka s pisnim obvestilom obvesti osebo s priznano mednarodno zaščito, da ponovno preučuje njeno upravičenost do mednarodne zaščite. V pisnem obvestilu navede tudi razloge za začetek tega postopka.

1

+

(1) Pristojni organ lahko postopek odvzema statusa uvede kadarkoli.

+

2

+

(2) O uvedbi postopka odvzema statusa s pisnim obvestilom obvesti osebo s priznano mednarodno zaščito. V pisnem obvestilu pristojni organ navede tudi razloge za začetek tega postopka.

+

3

+

(3) Pred sprejemom odločitve pristojni organ z osebo iz prejšnjega odstavka, opravi osebni razgovor, na katerem ima ta oseba možnost, da navede razloge, zakaj ji status mednarodne zaščite ne bi smel biti odvzet. Pri vodenju osebnega razgovora se smiselno uporabljajo določbe 47. in 48. člena tega zakona.

+

4

+

(4) Če oseba iz drugega odstavka tega člena ne razume slovenskega jezika, ima pri osebnem razgovoru pravico do tolmača za jezik, ki ga razume. V tem primeru mora biti v jeziku, ki ga razume, seznanjena tudi z obvestilom iz drugega odstavka tega člena ter z vsebino odločitve iz petega odstavka tega člena. V ta jezik se prevedejo izrek, bistveni razlogi za odločitev in pravni pouk.

+

5

+

(5) Pristojni organ v postopku o odvzemu statusa mednarodne zaščite izda odločbo. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v 15 dneh od vročitve. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.

1

−

(1) Pred sprejemom odločitve pristojni organ z osebo, ki je v postopku odvzema mednarodne zaščite, opravi osebni razgovor, na katerem ima ta oseba možnost, da navede razloge, zakaj ji mednarodna zaščita ne bi smela biti odvzeta. Pri vodenju osebnega razgovora se smiselno uporabljajo določbe 8. člena tega zakona.

−

2

−

(2) V primeru odvzema mednarodne zaščite zaradi razlogov iz pete in šeste alineje prvega odstavka 4. člena in drugega odstavka 4. člena tega zakona mora pristojni organ pridobiti aktualne informacije iz osme in devete alineje 23. člena tega zakona.

−

3

−

(3) Informacij od zatrjevanih subjektov iz 24. člena tega zakona pristojni organ ne sme pridobiti tako, da bi bili ti obveščeni, da ima ta oseba mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, kar bi ogrozilo telesno integriteto te osebe in njenih nepreskrbljenih družinskih članov ali svobodo in varnost njenih družinskih članov, ki še vedno živijo v izvorni državi.

−

1

−

XIV. POGLAVJE LISTINE

−

1

·

(1) Dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojna listina je javna listina, ki izkazuje istovetnost osebe s priznano mednarodno zaščito in potrjuje priznan status mednarodne zaščite.

1

·

(1) Dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojna listina je javna listina, ki izkazuje istovetnost osebe s priznano mednarodno zaščito in potrjuje priznan status mednarodne zaščite.

2

·

(2) Beguncu se izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo deset let.

2

·

(2) Beguncu se izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo deset let.

3

·

(3) Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, se izda dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo za čas, za katerega ji je priznana ta zaščita.

3

·

(3) Osebi, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, se izda dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo za čas, za katerega ji je priznana ta zaščita.

4

·

(4) Na podlagi sklepa iz šestega odstavka 105. člena tega zakona se osebi iz prvega odstavka 105. člena tega zakona izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo šestih mesecev z možnostjo podaljšanja dovoljenja.

4

·

(4) Na podlagi sklepa iz šestega odstavka 105. člena tega zakona se osebi iz prvega odstavka 105. člena tega zakona izda dovoljenje za prebivanje kot samostojna listina z veljavnostjo šestih mesecev z možnostjo podaljšanja dovoljenja.

5

−

- EMŠO, če mu je ta določena

5

+

(5) Dovoljenje za prebivanje mora poleg fotografije osebe s priznano mednarodno zaščito vsebovati:

6

·

- priimek in ime osebe,

6

·

- priimek in ime osebe,

7

·

- državljanstvo,

7

·

- državljanstvo,

8

·

- datumu rojstva in spol,

8

·

- datumu rojstva in spol,

9

·

- EMŠO, če mu je ta določena,

9

·

- EMŠO, če mu je ta določena,

10

·

- rok veljavnosti,

10

·

- rok veljavnosti,

11

·

- podobo obraza in dva prstna odtisa osebe s priznano mednarodno zaščito, obdelane in shranjene kot biometrične podatke,

11

·

- podobo obraza in dva prstna odtisa osebe s priznano mednarodno zaščito, obdelane in shranjene kot biometrične podatke,

12

·

- vrsto dovoljenja za prebivanje,

12

·

- vrsto dovoljenja za prebivanje,

13

·

- obliko mednarodne zaščite,

13

·

- obliko mednarodne zaščite,

14

·

- datum in kraj izdaje.

14

·

- datum in kraj izdaje.

15

·

(6) Dovoljenje za prebivanje, ki je izdano imetniku, mlajšemu od šestih let, ali imetniku, ki iz zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne vsebuje prstnih odtisov. Dovoljenje za prebivanje, izdano imetniku, ki iz zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, vsebuje en prstni odtis.

15

·

(6) Dovoljenje za prebivanje, ki je izdano imetniku, mlajšemu od šestih let, ali imetniku, ki iz zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne vsebuje prstnih odtisov. Dovoljenje za prebivanje, izdano imetniku, ki iz zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, vsebuje en prstni odtis.

16

·

(7) Imetnikom dovoljenja za prebivanje iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine z veljavnostjo, krajšo od deset let.

16

·

(7) Imetnikom dovoljenja za prebivanje iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda dovoljenje za prebivanje v obliki samostojne listine z veljavnostjo, krajšo od deset let.

17

·

(8) Če status mednarodne zaščite preneha ali se odvzame, mora imetnik v osmih dneh po prenehanju ali odvzemu statusa ministrstvu vrniti dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojno listino. Če tega ne stori, mu policija ob preverjanju zakonitosti prebivanja v državi ali vstopa v državo ali ob preverjanju istovetnosti dovoljenje odvzame in ga pošlje ministrstvu.

17

·

(8) Če status mednarodne zaščite preneha ali se odvzame, mora imetnik v osmih dneh po prenehanju ali odvzemu statusa ministrstvu vrniti dovoljenje za prebivanje, izdano kot samostojno listino. Če tega ne stori, mu policija ob preverjanju zakonitosti prebivanja v državi ali vstopa v državo ali ob preverjanju istovetnosti dovoljenje odvzame in ga pošlje ministrstvu.

18

·

(9) Oseba s priznano mednarodno zaščito je oproščena plačila upravne takse in stroškov tiskovine.

18

·

(9) Oseba s priznano mednarodno zaščito je oproščena plačila upravne takse in stroškov tiskovine.

19

·

(10) Vsebina, oblika, način izdaje dovoljenja za prebivanje, način zajemanja prstnih odtisov ter način in označitev razveljavitve ali prenehanja dovoljenja za prebivanje so določeni v predpisu, sprejetim na podlagi zakona. ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

19

·

(10) Vsebina, oblika, način izdaje dovoljenja za prebivanje, način zajemanja prstnih odtisov ter način in označitev razveljavitve ali prenehanja dovoljenja za prebivanje so določeni v predpisu, sprejetim na podlagi zakona. ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

+

1

+

(1) Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji mora imetnik takoj, če to ni mogoče, pa najpozneje v osmih dneh, naznaniti ministrstvu.

+

2

+

(2) Pogrešitev dovoljenja za prebivanje v tujini mora imetnik takoj, če to ni mogoče pa najpozneje v osmih dneh, naznaniti najbližjemu diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, da o pogrešitvi obvesti ministrstvo, ki je dovoljenje izdalo.

+

3

+

(3) V naznanitvi pogrešitve dovoljenja za prebivanje mora imetnik navesti tudi točne podatke o okoliščinah te pogrešitve.

+

4

+

(4) Ministrstvo osebi s priznano mednarodno zaščito izda novo listino.

1

−

(1) Izkaznica begunca velja kot dokument, ki potrjuje status begunca in omogoča uveljavljanje pravic po tem zakonu.

−

2

−

(2) Izkaznica begunca velja pet let.

−

3

−

(3) Begunec mora pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice begunca takoj oziroma najkasneje v treh dneh od pogrešitve naznaniti pristojnemu organu, ki jo je izdal, in predložiti izjavo o okoliščinah pogrešitve.

−

4

−

(4) V primeru, da v obdobju treh let pogreši, izgubi ali odtuji dve ali več izkaznic, razen če dokaže, da je s pogrešeno izkaznico ravnal z dolžno skrbnostjo, se mu izda novo izkaznico z veljavnostjo enega leta.

−

1

−

(1) Izkaznica o subsidiarni zaščiti velja kot dokument, ki potrjuje status subsidiarne zaščite in omogoča uveljavljanje pravic po tem zakonu.

−

2

−

(2) Izkaznica o subsidiarni zaščiti velja do datuma navedenega v odločbi o priznanju subsidiarne zaščite.

−

3

−

(3) Oseba s subsidiarno zaščito mora pogrešitev, izgubo ali tatvino izkaznice o subsidiarni zaščiti takoj oziroma najkasneje v treh dneh od pogrešitve naznaniti organu, ki jo je izdal in predložiti izjavo o okoliščinah pogrešitve.

−

4

−

(4) V primeru, da v obdobju treh let pogreši, izgubi ali odtuji dve ali več izkaznic, razen če dokaže, da je s pogrešeno izkaznico ravnal z dolžno skrbnostjo, se mu nova izkaznica izda z veljavnostjo šestih mesecev.

−

1

−

(1) Potni list za begunca se izda na vlogo begunca v skladu z zakonom, ki ureja potne listine za državljane Republike Slovenije, če ta zakon ne določa drugače.

1

+

(1) Postopki izdaje, vročitve in naznanitve pogrešitve potnega lista za begunca se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja potne listine za državljane Republike Slovenije, razen če ta zakon določa drugače.

2

−

(2) Vlogo osebno vloži begunec, ki je dopolnil 18 let starosti oziroma pridobil poslovno sposobnost. Za begunca, mlajšega od 18 let, oziroma begunca, ki mu je delno ali popolno odvzeta poslovna sposobnost, vloži vlogo zakoniti zastopnik.

2

+

(2) Pristojni organ za izvajanje postopkov izdaje, vročitve in naznanitve pogrešitve potnega lista za begunca je ministrstvo.

3

−

(3) Pristojni organ za izdajo potnega lista izda vlagatelju potrdilo o prejemu vloge za izdajo potnega lista.

3

+

(3) Potni list za begunca se izda z veljavnostjo desetih let. Za potne liste, izdane z veljavnostjo krajšo od desetih let, se smiselno uporabljajo določbe zakona iz prvega odstavka tega člena.

4

−

(4) Potni list za begunca se izda z veljavnostjo, ki ne sme biti daljša od enega leta.

4

+

(4) Begunec mora potni list po prenehanju ali odvzemu statusa begunca v osmih dneh izročiti ministrstvu.

5

−

(5) Potni list za begunca se po poteku veljavnosti iz prejšnjega odstavka na vlogo begunca podaljša.

5

+

(5) Begunec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, je v postopku izdaje potnega lista oproščen plačila upravne takse.

6

−

(6) Veljavnost potnega lista se podaljša za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta.

6

+

(6) Minister predpiše ceno obrazca listine ter vsebino, obliko in način izdaje potnega lista za begunca. S predpisom o obrazcu potnega lista za begunca se določi tudi način zajemanja prstnih odtisov.

7

−

(7) Begunec je v postopku izdaje in podaljšanja veljavnosti potnega lista oproščen plačila stroškov postopka in obrazcev, če za to nima sredstev.

−

8

−

(8) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru, če begunec v obdobju dveh let izgubi oziroma sta mu bila odtujena dva ali več potnih listov, razen če dokaže, da je s potnim listom ravnal z dolžno skrbnostjo in je izgubo oziroma odtujitev prijavil policiji.

−

9

−

(9) Begunec mora potni list po prenehanju ali odvzemu statusa begunca izročiti ministrstvu.

−

1

·

(1) Oseba s subsidiarno zaščito uporablja svoj nacionalni potni list.

1

·

(1) Oseba s subsidiarno zaščito uporablja svoj nacionalni potni list.

2

−

(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka nima svojega nacionalnega potnega lista, humanitarni razlogi pa zahtevajo njeno prisotnost v drugi državi, se ji skladno z zakonom, ki ureja področje tujcev, izda potni list za tujca, razen če nujni razlogi nacionalne varnosti ali javnega reda zahtevajo drugače.

2

+

(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka nima svojega nacionalnega potnega lista, ji pristojni organ za čas subsidiarne zaščite izda potni list za tujca, razen če obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.

+

3

+

(3) Pristojni organ za izvajanje postopkov izdaje, vročitve in naznanitve pogrešitve potnega lista za osebo s subsidiarno zaščito je ministrstvo.

1

−

(1) Način izdaje, obliko in vsebino izkaznice prosilca določi minister v predpisu iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.

1

+

XV. POGLAVJE EVIDENCE

2

−

(2) Način izdaje, obliko in vsebino izkaznice za begunca in izkaznice o subsidiarni zaščiti določi Vlada Republike Slovenije v predpisu iz drugega odstavka 89. člena tega zakona. XV. POGLAVJE EVIDENCE

−

1

·

Zaradi zagotovitve podatkov, potrebnih za opravljanje nalog, določenih s tem zakonom, se upravljajo in vzdržujejo evidence, ki vključujejo podatke o:

1

·

Zaradi zagotovitve podatkov, potrebnih za opravljanje nalog, določenih s tem zakonom, se upravljajo in vzdržujejo evidence, ki vključujejo podatke o:

2

·

1. vloženih prošnjah;

2

·

1. vloženih prošnjah;

3

·

2. mladoletnih prosilcih brez spremstva staršev;

3

·

2. mladoletnih prosilcih brez spremstva staršev;

4

·

3. prosilcih, nastanjenih v azilnem domu ali njegovih izpostavah;

4

·

3. prosilcih, nastanjenih v azilnem domu ali njegovih izpostavah;

5

·

4. vlogah in rešitvah komisije iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona;

5

·

4. vlogah in rešitvah komisije iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona;

6

·

5. prosilcih, ki so razseljeni;

6

·

5. prosilcih, ki so razseljeni;

7

·

6. izrečenih ukrepih glede kršitev hišnega reda;

7

·

6. izrečenih ukrepih glede kršitev hišnega reda;

8

·

7. dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce;

8

·

7. dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce;

9

·

8. osebah, ki so pridobile status begunca;

9

·

8. osebah, ki so pridobile status begunca;

10

·

9. osebah, ki so pridobile status begunca na podlagi kvote;

10

·

9. osebah, ki so pridobile status begunca na podlagi kvote;

11

·

10. osebah, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita;

11

·

10. osebah, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita;

12

·

11. osebah, katerih prošnja je bila zavrnjena v pospešenem postopku;

12

·

11. osebah, katerih prošnja je bila zavrnjena v pospešenem postopku;

13

·

12. osebah, katerih prošnja je bila zavrnjena v rednem postopku;

13

·

12. osebah, katerih prošnja je bila zavrnjena v rednem postopku;

14

·

13. osebah, katerih prošnja je bila zavržena na podlagi 60. člena tega zakona;

14

·

13. osebah, katerih prošnja je bila zavržena na podlagi 60. člena tega zakona;

15

·

14. osebah, katerih prošnja je bila zavržena na podlagi 62. člena tega zakona;

15

·

14. osebah, katerih prošnja je bila zavržena na podlagi 62. člena tega zakona;

16

·

15. osebah, katerih prošnja je bila zavržena na podlagi 67. člena tega zakona;

16

·

15. osebah, katerih prošnja je bila zavržena na podlagi 67. člena tega zakona;

17

·

16. osebah, katerih prošnja je bila zavržena iz drugih razlogov;

17

·

16. osebah, katerih prošnja je bila zavržena iz drugih razlogov;

18

·

17. izdanih sklepih na podlagi 59. člena tega zakona;

18

·

17. izdanih sklepih na podlagi 59. člena tega zakona;

19

·

18. osebah, glede katerih je bil postopek ustavljen;

19

·

18. osebah, glede katerih je bil postopek ustavljen;

20

·

19. ponovnih prošnjah;

20

·

19. ponovnih prošnjah;

21

·

20. zahtevkih za uvedbo ponovnega postopka;

21

·

20. zahtevkih za uvedbo ponovnega postopka;

22

·

21. zavrženih zahtevkih za uvedbo ponovnega postopka;

22

·

21. zavrženih zahtevkih za uvedbo ponovnega postopka;

23

·

22. prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

23

·

22. prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

24

·

23. zavrnjenih prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

24

·

23. zavrnjenih prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

25

·

24. umaknjenih prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

25

·

24. umaknjenih prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

26

·

25. zavrženih prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

26

·

25. zavrženih prošnjah za podaljšanje subsidiarne zaščite;

27

·

26. podaljšani subsidiarni zaščiti;

27

·

26. podaljšani subsidiarni zaščiti;

28

·

27. prenehanju statusa begunca;

28

·

27. prenehanju statusa begunca;

29

·

28. odvzemu statusa begunca;

29

·

28. odvzemu statusa begunca;

30

·

29. odvzemu subsidiarne zaščite;

30

·

29. odvzemu subsidiarne zaščite;

31

·

30. prenehanju subsidiarne zaščite;

31

·

30. prenehanju subsidiarne zaščite;

32

·

31. izdanih izkaznicah prosilca;

32

·

31. izdanih izkaznicah prosilca;

33

·

32. izdanih potnih listih za begunca;

33

·

32. izdanih potnih listih za begunca;

34

·

33. izdanih dovoljenjih za prebivanje.

34

·

33. izdanih dovoljenjih za prebivanje.

35

+

30. prenehanju subsidiarne zaščite;

+

36

+

31. izdanih izkaznicah prosilca;

+

37

+

32. izdanih potnih listih za begunca;

+

38

+

33. izdanih dovoljenjih za prebivanje.

+

1

·

(1) Prošnja mora biti podana na obrazcu, določenem v predpisu iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona.

1

·

(1) Prošnja mora biti podana na obrazcu, določenem v predpisu iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona.

2

−

(2) Tujec, ki je izrazil namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito, je dolžan v prošnji dati pristojnemu organu naslednje podatke:

2

+

(2) Vlagatelj namere je dolžan v prošnji dati pristojnemu organu naslednje podatke:

3

−

- osebno ime;

3

+

1. osebno ime;

4

−

- druga imena ali vzdevke;

4

+

2. druga imena ali vzdevke;

5

−

- rojstni datum (dan, mesec, leto);

5

+

3. rojstni datum (dan, mesec, leto);

6

−

- spol;

6

+

4. spol;

7

−

- kraj rojstva (država, mesto, kraj);

7

+

5. kraj rojstva (država, mesto, kraj);

8

−

- državljanstvo;

8

+

6. državljanstvo;

9

−

- zakonski stan;

9

+

7. zakonski stan;

10

−

- naslov zadnjega prebivališča (država, mesto, kraj);

10

+

8. naslov zadnjega prebivališča (država, mesto, kraj);

11

−

- narodnost;

11

+

9. narodnost;

12

−

- etnično ali plemensko skupino;

12

+

10. etnično ali plemensko skupino;

13

−

- vero;

13

+

11. vero;

14

−

- jezik;

14

+

12. jezik;

15

−

- datum odhoda iz matične države (dan, mesec, leto);

15

+

13. datum odhoda iz izvorne države (dan, mesec, leto);

16

−

- države, v katerih je bival po tem, ko je zapustil matično državo;

16

+

14. države, v katerih je bival po tem, ko je zapustil izvorno državo;

17

−

- datum vstopa v Republiko Slovenijo (dan, mesec, leto);

17

+

15. datum vstopa v Republiko Slovenijo (dan, mesec, leto);

18

−

- kraj vstopa;

18

+

16. kraj vstopa;

19

−

- način vstopa;

19

+

17. način vstopa;

20

−

- dokumente za ugotavljanje istovetnosti (vrsta dokumenta, številka, datum in kraj izdaje);

20

+

18. dokumente za ugotavljanje istovetnosti (vrsta dokumenta, številka, datum in kraj izdaje);

21

−

- izobrazbo in poklic;

21

+

19. izobrazbo in poklic;

22

−

- vojaški rok;

22

+

20. vojaški rok;

23

−

- pripadnost politični stranki ali organizaciji;

23

+

21. pripadnost politični stranki ali organizaciji;

24

−

- predhodne prošnje v Republiki Sloveniji;

24

+

22. predhodne prošnje v Republiki Sloveniji;

25

−

- prošnje v drugih državah;

25

+

23. prošnje v drugih državah;

26

−

- podatke o predkaznovanosti;

26

+

24. podatke o predkaznovanosti;

27

−

- posebne potrebe ali problemi;

27

+

25. posebne potrebe ali problemi;

28

−

- družinske podatke za otroke brez spremstva;

28

+

26. družinske podatke za otroke brez spremstva;

29

−

- ožje družinske člane, ki spremljajo prosilca;

29

+

27. ožje družinske člane, ki spremljajo prosilca;

30

−

- druge sorodnike, ki spremljajo prosilca;

30

+

28. druge sorodnike, ki spremljajo prosilca;

31

−

- druge sorodnike, ki že prebivajo v Republiki Sloveniji;

31

+

29. druge sorodnike, ki že prebivajo v Republiki Sloveniji;

32

−

- bližje člane družine, ki živijo v matični državi;

32

+

30. bližje člane družine, ki živijo v izvorni državi;

33

−

- člane družine, ki živijo izven matične države;

33

+

31. člane družine, ki živijo izven izvorne države;

34

−

- izjavo prosilca.

34

+

32. izjavo prosilca.

35

·

(3) Prošnja vsebuje tudi fotografijo in prstne odtise prosilca.

35

·

(3) Prošnja vsebuje tudi fotografijo in prstne odtise prosilca.

36

·

(4) Pristojni organ po uradni dolžnosti prosilcu določi EMŠO.

36

·

(4) Pristojni organ po uradni dolžnosti prosilcu določi EMŠO.

1

·

Ministrstvo za namene izvrševanja tega zakona zbira in obdeluje naslednje podatke o osebah z mednarodno zaščito:

1

·

Ministrstvo za namene izvrševanja tega zakona zbira in obdeluje naslednje podatke o osebah z mednarodno zaščito:

2

−

- osebno ime;

2

+

1. osebno ime;

3

−

- osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva zakonitega zastopnika;

3

+

2. osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva zakonitega zastopnika;

4

−

- osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva skrbnika;

4

+

3. osebno ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva skrbnika;

5

−

- datum in kraj rojstva;

5

+

4. datum in kraj rojstva;

6

−

- dekliški priimek;

6

+

5. dekliški priimek;

7

−

- spol;

7

+

6. spol;

8

−

- zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali druga oblika partnerske zveze, urejene z zakonom;

8

+

7. zakonska zveza, zunajzakonska skupnost ali druga oblika partnerske zveze, urejene z zakonom;

9

−

- državljanstvo;

9

+

8. državljanstvo;

10

−

- narodnost, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

10

+

9. narodnost, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

11

−

- veroizpoved, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

11

+

10. veroizpoved, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

12

−

- naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji;

12

+

11. naslov stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji;

13

−

- naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji;

13

+

12. naslov začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji;

14

−

- izobrazba in poklic, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

14

+

13. izobrazba in poklic;

15

−

- številko, datum izdaje in vrsto osebnega dokumenta;

15

+

14. številko, datum izdaje in vrsto osebnega dokumenta;

16

−

- številko in datum izdaje potnega lista za begunca oziroma osebo s subsidiarno zaščito;

16

+

15. številko in datum izdaje potnega lista za begunca oziroma osebo s subsidiarno zaščito;

17

−

- osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov v Republiki Sloveniji;

17

+

16. osebna imena in naslove stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov v Republiki Sloveniji;

18

−

- podatke o zdravstvenem stanju, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

18

+

17. podatke o zdravstvenem stanju, če begunec oziroma oseba s subsidiarno zaščito s tem pisno soglaša;

19

−

- podatke o šolanju, izobraževanju in pridobljeni izobrazbi v Republiki Sloveniji;

19

+

18. podatke o šolanju, izobraževanju in pridobljeni izobrazbi v Republiki Sloveniji;

20

−

- podatke o zaposlitvi, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;

20

+

19. podatke o zaposlitvi, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju;

21

−

- podatke o izvajanju integracijskih ukrepov.

21

+

20. EMŠO;

+

22

+

21. podatke o obiskovanju tečaja slovenskega jezika;

+

23

+

22. podatke o obiskovanju tečaja spoznavanja kulture; zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije;

+

24

+

23. podatke o vključitvi v sistem socialnega varstva;

+

25

+

24. podatke o opravljanju preizkusa znanja iz slovenskega jezika;

+

26

+

25. podatke o vključitvi v sistem zdravstvenega zavarovanja.

1

−

Zbirka podatkov iz dvajsete alineje prejšnjega člena vsebuje:

−

2

−

- podatke o pripravi in izvajanju osebnega integracijskega načrta;

−

3

−

- podatke o obiskovanju tečaja slovenskega jezika;

−

4

−

- podatke o obiskovanju tečaja spoznavanja kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije;

−

5

−

- podatke o vključitvi v sistem socialnega varstva;

−

6

−

- podatke o vključitvi v sistem zdravstvenega zavarovanja.

−

1

−

Ministrstvo zbira podatke iz 119., 120. in 121. člena tega zakona neposredno od prosilcev, beguncev oziroma oseb s subsidiarno zaščito, od drugih oseb ali iz že obstoječih zbirk podatkov.

1

+

Ministrstvo zbira podatke iz 119. in 120. člena tega zakona neposredno od prosilcev, oseb s priznano mednarodno zaščito, od drugih oseb ali iz že obstoječih osebnih ali drugih zbirk podatkov.

1

−

Za izdajo izkaznice prosilca se uporabijo podatki iz prve, tretje, četrte, pete in šeste alineje drugega odstavka 119. člena tega zakona, EMŠO in naslov prebivališča v Republiki Sloveniji.

1

+

Za izdajo izkaznice prosilca se uporabijo podatki iz prve, tretje, četrte, pete in šeste točke drugega odstavka 119. člena tega zakona, EMŠO in naslov prebivališča v Republiki Sloveniji.

+

1

+

(1) V postopku izdaje dovoljenja za prebivanje osebi, ki ji je priznana mednarodna zaščita, se uporabijo podatki iz 1., 3., 4., 6. in 8. točke 120. člena tega zakona.

+

2

+

(2) Oseba s priznano mednarodno zaščito mora v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje priložiti fotografijo predpisane velikosti v fizični ali digitalni obliki, ki kaže njeno pravo podobo in dati dva prstna odtisa za digitalni zajem. Oseba, mlajša od šestih let, in oseba, ki iz zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne da prstnih odtisov. Oseba, ki iz zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, da en prstni odtis.

+

3

+

(3) V evidenci iz 37. točke 118. člena tega zakona vodi ministrstvo podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena ter podatke o podobi obraza in prstnih odtisih ter roki in prstu prstnega odtisa imetnika dovoljenja za prebivanje v digitalni obliki. V evidenci o dovoljenjih za prebivanje vodi pristojni organ tudi podatke o veljavnosti in serijski številki dovoljenja, o prenehanju dovoljenja in o ukradenih ali pogrešanih dovoljenjih.

+

4

+

(4) Prstna odtisa oziroma prstni odtis se hrani do vročitve dovoljenja za prebivanje.

+

5

+

(5) Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa in odkrivanja ukradenih ali pogrešanih dovoljenjih za prebivanje se o ukradenih in pogrešanih dovoljenjih za prebivanje podatki o pristojnem organu, ki je izdal dovoljenje, datumu izdaje, veljavnosti in serijski številki dovoljenja ter datumu prijave pogrešitve dovoljenja javno objavijo na enotnem državnem portalu e-uprave.

1

−

Za izdajo izkaznice za begunca se uporabijo podatki iz prve, četrte, šeste in enajste alineje 120. člena tega zakona in EMŠO.

−

1

−

Za izdajo izkaznice za begunca se uporabijo podatki iz prve, četrte, šeste in dvanajste alineje 120. člena tega zakona in EMŠO.

−

1

−

Za izdajo potnega lista za begunca se uporabijo podatki iz prve, četrte, šeste, osme in enajste alineje 120. člena tega zakona.

1

+

(1) Za izdajo potnega lista za begunca se uporabijo podatki iz 1., 3., 4., 6., 8., 11. in 20. točke 120. člena tega zakona.

+

2

+

(2) Begunec mora k vlogi za izdajo potnega lista za begunca priložiti fotografijo predpisane velikosti v fizični ali digitalni obliki, ki kažeta njegovo pravo podobo in dati dva prstna odtisa za njun digitalni zajem. Begunec, mlajši od 12 let, in begunec, ki iz zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne da prstnih odtisov. Begunec, ki iz zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, da en prstni odtis.

+

3

+

(3) V evidenci potnih listov za begunca vodi ministrstvo podatke o:

+

4

+

- številki in datumu izdaje odločbe oziroma vrsti potnega lista,

+

5

+

- registrski in serijski številki potnega lista,

+

6

+

- veljavnosti in datumu izdaje potnega lista,

+

7

+

- fotografijo imetnika v digitalni obliki,

+

8

+

- prstna odtisa oziroma prstni odtis in podatek o roki in prstu prstnega odtisa,

+

9

+

- ukradenih in pogrešanih potnih listih.

+

10

+

(4) Prstna odtisa oziroma prstni odtis se hrani do vročitve potnega lista.

+

11

+

(5) Potni list za begunca vsebuje tudi pomnilniški medij, na katerem so podoba obraza in prstna odtisa imetnika obdelani in shranjeni kot biometrični podatek.

1

·

(1) Pri vodenju evidenc iz 118. člena tega zakona se uporabljajo vsi podatki iz drugega in tretjega odstavka 119. člena tega zakona.

1

·

(1) Pri vodenju evidenc iz 118. člena tega zakona se uporabljajo vsi podatki iz drugega in tretjega odstavka 119. člena tega zakona.

2

−

(2) Vse evidence iz prvega odstavka 118. člena tega zakona, razen evidence iz prve alineje 118. člena tega zakona, vsebujejo tudi podatke o naslovu prebivališča v Republiki Sloveniji.

2

+

(2) Vse evidence iz prvega odstavka 118. člena tega zakona, razen evidence iz prve točke 118. člena tega zakona, vsebujejo tudi podatke o naslovu prebivališča v Republiki Sloveniji.

3

−

(3) Evidenca iz tretje alineje prvega odstavka 118. člena tega zakona vsebuje tudi podatke o opravljanju vzdrževalnih del iz 82. člena, dodatnem obsegu zdravstvenih storitev iz 84. člena, delu prosilca iz 85. člena, osnovnošolskem izobraževanju iz 86. člena ter humanitarni pomoči iz 87. člena tega zakona.

3

+

(3) Evidenca iz tretje točke prvega odstavka 118. člena tega zakona vsebuje tudi podatke o opravljanju vzdrževalnih del iz 82. člena, dodatnem obsegu zdravstvenih storitev iz 84. člena, delu prosilca iz 85. člena, osnovnošolskem izobraževanju iz 86. člena ter humanitarni pomoči iz 87. člena tega zakona.

4

−

(4) Evidenca iz pete alineje prvega odstavka 118. člena tega zakona vsebuje tudi podatke o prejeti finančni pomoči iz 83. člena, dodatnem obsegu zdravstvenih storitev iz 84. člena, delu prosilca iz 85. člena, osnovnošolskem izobraževanju iz 86. člena ter humanitarni pomoči iz 87. člena tega zakona. XVI. POGLAVJE VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

4

+

(4) Evidenca iz pete točke prvega odstavka 118. člena tega zakona vsebuje tudi podatke o prejeti finančni pomoči iz 83. člena, dodatnem obsegu zdravstvenih storitev iz 84. člena, delu prosilca iz 85. člena, osnovnošolskem izobraževanju iz 86. člena ter humanitarni pomoči iz 87. člena tega zakona. XVI. POGLAVJE VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

1

−

(1) Vse podatke, ki jih prosilec in oseba s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji poda v postopku po tem zakonu, morajo pristojni organi za izvajanje tega zakona, varovati pred organi njegove izvorne države. Zainteresirani javnosti se lahko posredujejo le na podlagi soglasja prosilca.

1

+

(1) Vse podatke, ki jih prosilec in oseba s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji poda v postopku po tem zakonu, morajo pristojni organi za izvajanje tega zakona, drugi državni organi, organizacije in posamezniki varovati pred organi njegove izvorne države. Zainteresirani javnosti se lahko posredujejo le na podlagi soglasja prosilca.

2

·

(2) Za odstranitev osebe, katere prošnja je bila zavrnjena ali zavržena in je bila odrejena njena prisilna odstranitev v izvorno državo, se tujim organom lahko posreduje le naslednje podatke:

2

·

(2) Za odstranitev osebe, katere prošnja je bila zavrnjena ali zavržena in je bila odrejena njena prisilna odstranitev v izvorno državo, se tujim organom lahko posreduje le naslednje podatke:

3

·

- ime in priimek, rojstne podatke, spol, državljanstvo, podatke o dokumentih, ki jih je izdala izvorna država in zadnji naslov v tej državi;

3

·

- ime in priimek, rojstne podatke, spol, državljanstvo, podatke o dokumentih, ki jih je izdala izvorna država in zadnji naslov v tej državi;

4

·

- po potrebi prstne odtise in fotografije.

4

·

- po potrebi prstne odtise in fotografije.

1

−

130. člen se črta. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

−

1

·

(1) Evidence in osebni podatki, ki so bili zbrani na podlagi 118. člena in drugega odstavka 119. člena tega zakona, predstavljajo dokumentarno gradivo.

1

·

(1) Evidence in osebni podatki, ki so bili zbrani na podlagi 118. člena in drugega odstavka 119. člena tega zakona, predstavljajo dokumentarno gradivo.

2

−

(2) Pristojni organ dokumentarno gradivo iz 118., drugega odstavka 119. in 120. člena tega zakona hrani kot trajno gradivo, podatke iz 121. člena tega zakona pa se hrani deset let. XVII. POGLAVJE PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

2

+

(2) Pristojni organ dokumentarno gradivo iz 118., drugega odstavka 119. in 120. člena tega zakona hrani kot trajno gradivo, podatke iz 121. člena tega zakona pa se hrani deset let.

1

−

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-D) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2013. Št. 003-02-11/2013-12 Ljubljana, dne 27. decembra 2013 Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI (ZMZ-D)

−

1

−

Vsi postopki, začeti po Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 98/11 - odločba US in 83/12), se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, razen postopkov, začetih po 17. členu Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 98/11 - odločba US in 83/12), ki se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 98/11 - odločba US in 83/12).

−

1

−

Do uveljavitve določb, ki urejajo združevanje družine oseb s priznano mednarodno zaščito, v zakonu, ki ureja vstop, prebivanje in zapustitev tujcev, se v zvezi z združevanjem družine oseb s priznano mednarodno zaščito uporabljajo druga alineja drugega odstavka 1. člena, 16.b člen, 17. člen, drugi in tretji odstavek 92. člena, 93. člen ter 30., 31., in 32. točka 118. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 98/11 - odločba US in 83/12).

−

1

−

Minister uskladi Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 68/11 in 42/12) in Pravilnik o načinu izvajanju zakonitega zastopanja mladoletnikov brez spremstva ter načinu zagotavljanja ustrezne nastanitve, oskrbe in obravnave mladoletnikov brez spremstva zunaj azilnega doma ali njegove izpostave (Uradni list RS, št. 6/12) z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

−

1

−

Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 55/11) z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

−

1

−

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 213-04/13-4/13 Ljubljana, dne 18. decembra 2013 EPA 1496-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik

−