Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o nadzoru državne meje

ZNDM-1

Osnovna

3. 7. 2006

ZNDM-1B · sprememba in dopolnitev

Nova

29. 9. 2006

ZNDM-1-UPB2 · uradno prečiščeno besedilo

20spremenjenih členov
+1dodano
+2odstranjeno
+17spremenjeno
dodano 260odstranjeno 232besed
4odstavkov
1
·
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1
·
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
2
·
1. Mejna črta razmejuje območje Republike Slovenije od območij sosednjih držav.
2
·
1. Mejna črta razmejuje območje Republike Slovenije od območij sosednjih držav.
3
·
2. Državna meja po tem zakonu so kopenska in morska meja ter letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet.
3
·
2. Državna meja po tem zakonu so kopenska in morska meja ter letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet.
4
·
3. Mejni prehod je kraj, na katerem lahko v času obratovanja mejo prehaja določen krog oseb.
4
·
3. Mejni prehod je kraj, na katerem lahko v času obratovanja mejo prehaja določen krog oseb.
5
·
4. Mejna kontrola je kontrola, ki se izvaja izključno ob nameravanem ali neposredno po izvedenem prestopu državne meje.
5
·
4. Mejna kontrola je kontrola, ki se izvaja izključno ob nameravanem ali neposredno po izvedenem prestopu državne meje.
6
·
5. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma je konvencija z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami Gospodarske unije Beneluxa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.
6
·
5. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma je konvencija z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami Gospodarske unije Beneluxa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah.
7
·
6. Država pogodbenica po tem zakonu je vsaka država, za katero veljajo določila Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
7
·
6. Država pogodbenica po tem zakonu je vsaka država, za katero veljajo določila Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
8
·
7. Zunanja meja je po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji državna meja Republike Slovenije z državo, ki ni država pogodbenica in letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet, v kolikor niso notranja meja.
8
·
7. Zunanja meja je po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji državna meja Republike Slovenije z državo, ki ni država pogodbenica in letališča in pristanišča, preko katerih poteka mednarodni promet, v kolikor niso notranja meja.
9
·
8. Notranja meja je po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji skupna državna meja Republike Slovenije z državo pogodbenico kot tudi letališča ter pristanišča, preko katerih se odvija neposredni trajektni promet izključno z ozemlja in na ozemlja držav pogodbenic.
9
·
8. Notranja meja je po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji skupna državna meja Republike Slovenije z državo pogodbenico kot tudi letališča ter pristanišča, preko katerih se odvija neposredni trajektni promet izključno z ozemlja in na ozemlja držav pogodbenic.
10
·
9. Za notranji let se po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji šteje neposredni let, med državami, za katere veljajo določbe konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
10
·
9. Za notranji let se po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji šteje neposredni let, med državami, za katere veljajo določbe konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
11
·
10. Za notranjo plovbo se po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji štejejo neposredne redne trajektne in potniške plovbe med državami, za katere veljajo določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
11
·
10. Za notranjo plovbo se po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v Republiki Sloveniji štejejo neposredne redne trajektne in potniške plovbe med državami, za katere veljajo določbe Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
12
·
11. Mednarodni običaji so pravila splošne prakse in splošno sprejeta pravila, ki se nanašajo na vsebino in zadeve, urejene s tem zakonom.
12
·
11. Mednarodni običaji so pravila splošne prakse in splošno sprejeta pravila, ki se nanašajo na vsebino in zadeve, urejene s tem zakonom.
13
·
12. Mejna prometna komunikacija je nekategorizirana cesta ali pot, po kateri je možno prehajati državno mejo izven mejnih prehodov. II. ORGAN, KI OPRAVLJA NADZOR DRŽAVNE MEJE IN POOBLASTILA
13
·
12. Mejna prometna komunikacija je nekategorizirana cesta ali pot, po kateri je možno prehajati državno mejo izven mejnih prehodov. II. ORGAN, KI OPRAVLJA NADZOR DRŽAVNE MEJE IN POOBLASTILA
14
+
12. Mejna prometna komunikacija je nekategorizirana cesta ali pot, po kateri je možno prehajati državno mejo izven mejnih prehodov.
+
1
−
Za izvajanje nalog nadzora državne meje imajo policisti pooblastila, ki jih predpisuje ta zakon in pooblastila, ki jih predpisujejo drugi zakoni. Če naloge nadzora državne meje, izvaja drug državni organ, imajo delavci tega državnega organa poleg svojih pooblastil tudi pooblastila policistov, potrebna za izvajanje nalog, določenih z uredbo iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če s tem ali drugim predpisom ni določeno drugače, morajo policisti in drugi delavci, kadar izvajajo naloge po tem zakonu, upoštevati mednarodne običaje.
1
+
Za izvajanje nalog nadzora državne meje imajo policisti pooblastila, ki jih predpisuje ta zakon in pooblastila, ki jih predpisujejo drugi zakoni. Če naloge nadzora državne meje izvaja drug državni organ, imajo delavci tega državnega organa poleg svojih pooblastil tudi pooblastila policistov, potrebna za izvajanje nalog, določenih z uredbo iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če s tem ali drugim predpisom ni določeno drugače, morajo policisti in drugi delavci, kadar izvajajo naloge po tem zakonu, upoštevati mednarodne običaje.
1
−
Vlada Republike Slovenije na predlog posameznih ministrstev imenuje člane delegacij v meddržavnih komisijah za označevanje in vzdrževanje državnih meja, ustanovljenih na podlagi obstoječih mednarodnih pogodb. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z ostalimi pristojnimi ministrstvi koordinira izvajanje nalog, povezanih z označevanjem mejne črte ter razmejitvijo. Strokovno - tehnična opravila v zvezi z označevanjem mejne črte opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Ob cestah, ki vodijo proti mejni črti, ter na letališčih in pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, se s tablami na primeren način opozori na članstvo Republike Slovenije, in po potrebi sosednjih držav, v Evropski uniji. Če potek mejne črte ni dovolj razpoznaven, je potrebno bližino mejne črte na cestnih in drugih komunikacijah označiti s posebnimi opozorilnimi tablami, zapornicami ali z drugo primerno signalizacijo, ki opozarja na neposredno bližino mejne črte. Na opozorilne table in drugo signalizacijo je prepovedano pritrjevati ali namestiti karkoli, prepovedana pa so tudi druga ravnanja, s katerimi bi se zakrivala vidnost teh tabel ali druge signalizacije. Oznake iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se vpišejo v evidenco državne meje, ki jo vodi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Vpis ali spremembo vpisa oznak iz prvega odstavka 8. člena tega zakona izvede upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, na predlog policije. Lastniki in upravitelji cest, poti in drugih zemljišč morajo brezplačno dovoliti prehod in so dolžni brezplačno omogočiti postavitev mejnih oznak, opozorilnih tabel in druge signalizacije. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tretjega in četrtega odstavka tega člena.
1
+
Vlada Republike Slovenije na predlog posameznih ministrstev imenuje člane delegacij v meddržavnih komisijah za označevanje in vzdrževanje državnih meja, ustanovljenih na podlagi obstoječih mednarodnih pogodb. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z ostalimi pristojnimi ministrstvi koordinira izvajanje nalog, povezanih z označevanjem mejne črte ter razmejitvijo. Strokovno-tehnična opravila v zvezi z označevanjem mejne črte opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Ob cestah, ki vodijo proti mejni črti, ter na letališčih in pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, se s tablami na primeren način opozori na članstvo Republike Slovenije, in po potrebi sosednjih držav, v Evropski uniji. Če potek mejne črte ni dovolj razpoznaven, je potrebno bližino mejne črte na cestnih in drugih komunikacijah označiti s posebnimi opozorilnimi tablami, zapornicami ali z drugo primerno signalizacijo, ki opozarja na neposredno bližino mejne črte. Na opozorilne table in drugo signalizacijo je prepovedano pritrjevati ali namestiti karkoli, prepovedana pa so tudi druga ravnanja, s katerimi bi se zakrivala vidnost teh tabel ali druge signalizacije. Oznake iz prvega odstavka 8. člena tega zakona se vpišejo v evidenco državne meje, ki jo vodi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Vpis ali spremembo vpisa oznak iz prvega odstavka 8. člena tega zakona izvede upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, na predlog policije. Lastniki in upravitelji cest, poti in drugih zemljišč morajo brezplačno dovoliti prehod in so dolžni brezplačno omogočiti postavitev mejnih oznak, opozorilnih tabel in druge signalizacije. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tretjega in četrtega odstavka tega člena.
+
1
+
Mejne prometne komunikacije se zaprejo z zapornicami ali na druge načine, ki preprečujejo nedovoljen prehod državne meje. Na zemljiščih, na katerih se mejne prometne komunikacije zaprejo na način iz prejšnjega odstavka, se za namene dostopa, gradnje in postavitve ter za čas postavitve zapornic ali drugih načinov zapiranja ustanovi služnost v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja, ter v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Seznam mejnih prometnih komunikacij določi Vlada Republike Slovenije. Izvedba del, s katerimi se mejne prometne komunikacije, ki jih opredeljuje seznam iz prejšnjega odstavka, zaprejo na način iz prvega odstavka tega člena, se šteje za dela v javno korist, za katera v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno gradbeno dovoljenje in s katerimi se lahko začne brez pridobitve lokacijske informacije. Služnost v javno korist iz drugega odstavka tega člena mora biti ustanovljena pred začetkom izvedbe del iz prejšnjega odstavka.
1
−
Če mora biti mejna črta na podlagi mednarodne pogodbe prosta drevja, grmičevja in drugega rastlinja, ki zmanjšuje vidnost mejnih oznak ali poteka mejne črte, in mednarodna pogodba ne določa drugače, je za zagotovitev vidnosti pristojen upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko iz razlogov javnega reda z odredbo prepove plovbo, lov, ribolov, lete letal in drugih naprav za letenje, gibanje ali zadrževanje oseb ob mejni črti. Prepoved traja, dokler trajajo razlogi javnega reda. Zaradi vidnosti mejne črte lahko minister, pristojen za notranje zadeve, z odločbo prepove sajenje in setev določenih vrst drevja in drugih rastlin ob mejni črti. O pritožbi na drugi stopnji odloča Vlada Republike Slovenije. Prizadeti po drugem odstavku tega člena nimajo pravice do odškodnine zaradi izvajanja potrebnih ukrepov po tem členu.
1
+
Če mora biti mejna črta na podlagi mednarodne pogodbe prosta drevja, grmičevja in drugega rastlinja, ki zmanjšuje vidnost mejnih oznak ali poteka mejne črte, in mednarodna pogodba ne določa drugače, je za zagotovitev vidnosti pristojen upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko iz razlogov javnega reda z odredbo prepove plovbo, lov, ribolov, lete letal in drugih naprav za letenje, gibanje ali zadrževanje oseb ob mejni črti. Prepoved traja, dokler trajajo razlogi javnega reda. Zaradi vidnosti mejne črte lahko policija z odločbo prepove sajenje in setev določenih vrst drevja in drugih rastlin ob mejni črti. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Prizadeti po drugem odstavku tega člena nimajo pravice do odškodnine zaradi izvajanja potrebnih ukrepov po tem členu.
1
−
Kadar se s prostorskim aktom občine ureja tudi območje, ki sega 50 metrov od mejne črte, pri pripravi in sprejemanju prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na 50-metrski pas, kot udeleženec sodeluje tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
1
+
Kadar se s prostorskim aktom občine ureja tudi območje, ki sega 50 metrov od mejne črte, pri pripravi in sprejemanju prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na 50-metrski pas, kot udeleženec sodeluje tudi policija.
1
−
Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko ob izkazanem upravičenem interesu, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, z odločbo ustanovi mejni prehod za poimensko določene osebe. V primeru, da se ustanovi začasni mejni prehod na letališču ali vzletišču, minister, pristojen za notranje zadeve, izda odločbo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, in ministrom, pristojnim za promet. O pritožbi na drugi stopnji odloča Vlada Republike Slovenije. Mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ tri leta. V odločbi se poleg kraja odprtja mejnega prehoda za določen krog oseb navede tudi poimenski seznam oseb, ki jim je dovoljen prehod, čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in druge pogoje.
1
+
Policija lahko ob izkazanem upravičenem interesu, v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, z odločbo ustanovi mejni prehod za poimensko določene osebe. V primeru, da se ustanovi začasni mejni prehod na letališču ali vzletišču, policija izda odločbo v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, in upravnim organom, pristojnim za letalstvo. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ tri leta. V odločbi se poleg kraja odprtja mejnega prehoda za določen krog oseb navede tudi poimenski seznam oseb, ki jim je dovoljen prehod, čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in druge pogoje.
1
−
Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, z odločbo ustanovi začasni mejni prehod, če je to potrebno za smotrno izvajanje kratkotrajnih čezmejnih dejavnosti, kot so:
1
+
Policija lahko v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, z odločbo ustanovi začasni mejni prehod, če je to potrebno za smotrno izvajanje kratkotrajnih čezmejnih dejavnosti, kot so:
2
·
- vaje za primer naravnih nesreč;
2
·
- vaje za primer naravnih nesreč;
3
·
- športne prireditve;
3
·
- športne prireditve;
4
·
- ukrepi za preusmerjanje prometa;
4
·
- ukrepi za preusmerjanje prometa;
5
·
- kulturne, znanstvene, strokovne in turistične prireditve in aktivnosti;
5
·
- kulturne, znanstvene, strokovne in turistične prireditve in aktivnosti;
6
·
- izvajanje aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb;
6
·
- izvajanje aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb;
7
−
- kmetijska, gozdarska dela in druga dela ter opravila, za katera obstaja širši javni interes. V primeru, da se ustanovi začasni mejni prehod na letališču ali vzletišču, minister, pristojen za notranje zadeve, izda odločbo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, in ministrom, pristojnim za promet. Začasni mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ šest mesecev v dvanajstih mesecih, razen zaradi razlogov iz šeste alinee prvega odstavka tega člena, za katere se mejni prehod ustanovi za čas trajanja teh del oziroma za čas, dokler obstaja širši javni interes. V odločbi se poleg kraja odprtja začasnega mejnega prehoda navede tudi čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in drugi pogoji. O pritožbi v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena na drugi stopnji odloča Vlada Republike Slovenije.
7
+
- kmetijska, gozdarska dela in druga dela ter opravila, za katera obstaja širši javni interes. V primeru, da se ustanovi začasni mejni prehod na letališču, vzletišču ali železniški progi, policija izda odločbo v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve, in ministrstvom, pristojnim za promet. Začasni mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ šest mesecev v dvanajstih mesecih, razen zaradi razlogov iz šeste alinee prvega odstavka tega člena, za katere se mejni prehod ustanovi za čas trajanja teh del oziroma za čas, dokler obstaja širši javni interes. V odločbi se poleg kraja odprtja začasnega mejnega prehoda navede tudi čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in drugi pogoji. O pritožbi v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
1
−
Mejni prehodi morajo biti urejeni tako, da omogočajo smotrno, preprosto in s čim manjšimi stroški povezano izvajanje mejne kontrole. Upravljalci letališč, pristanišč in železniških postaj morajo z ustreznimi objekti in organizacijskimi ukrepi poskrbeti, da se lahko mejna kontrola izvaja skladno z določbami tega zakona. Na letališčih, če na njih ne potekajo le notranji poleti, je potrebno postaviti objekte, ki omogočajo, da se potnike na notranjih letih loči od drugih potnikov. Upravljalci iz prejšnjega odstavka so dolžni policiji oziroma organu iz drugega ostavka 4. člena tega zakona, če ta opravlja katere izmed oblik nadzora državne meje, brezplačno zagotoviti ustrezne službene prostore in zadostno število parkirnih mest, brezplačno omogočiti dostop do svojih objektov in naprav, nuditi brezplačen prevoz pri opravljanju nalog in takoj, ko je to mogoče, brezplačno sporočiti vozne rede, rede letenja in vsa dejanska prometna gibanja. Stroške postavitve in vzdrževanja takšnih objektov kakor tudi druge stroške, ki nastanejo v zvezi s temi objekti, krijejo upravitelji letališč, pristanišč in železniških postaj.
1
+
Mejni prehodi morajo biti urejeni tako, da omogočajo smotrno, preprosto in s čim manjšimi stroški povezano izvajanje mejne kontrole. Upravljalci letališč, pristanišč in železniških postaj morajo z ustreznimi objekti in organizacijskimi ukrepi poskrbeti, da se lahko mejna kontrola izvaja skladno z določbami tega zakona. Na letališčih, če na njih ne potekajo le notranji poleti, je potrebno postaviti objekte, ki omogočajo, da se potnike na notranjih letih loči od drugih potnikov. Upravljalci iz prejšnjega odstavka so dolžni policiji oziroma organu iz drugega ostavka 4. člena tega zakona, če ta opravlja katere izmed oblik nadzora državne meje, zagotoviti ustrezne službene prostore in zadostno število parkirnih mest, brezplačno omogočiti dostop do svojih objektov in naprav, nuditi brezplačen prevoz pri opravljanju nalog in takoj, ko je to mogoče, brezplačno sporočiti vozne rede, rede letenja in vsa dejanska prometna gibanja.
1
−
Potniki in druge osebe, ki se nahajajo na mejnem prehodu oziroma območju mejnega prehoda, morajo upoštevati navodila in odredbe uradnih oseb organa, ki opravlja mejno kontrolo.
1
+
(obveznost potnikov in drugih oseb, ki se nahajajo na območju mejnega prehoda) Potniki in druge osebe, ki se nahajajo na mejnem prehodu oziroma območju mejnega prehoda, morajo upoštevati navodila in odredbe uradnih oseb organa, ki opravlja mejno kontrolo.
1
−
Za gradnjo, postavitev oziroma spremembo namembnosti objektov in naprav na območju mejnega prehoda je potrebno soglasje, ki ga izda direktor policijske uprave. Soglasje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če bi objekt, naprava ali dejavnost ovirala izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na državni meji. Soglasje velja do izdaje ustreznega gradbenega ali drugega dovoljenja, vendar najdlje eno leto.
1
+
(gradnja in postavitev objektov na območju mejnega prehoda) Za gradnjo, postavitev oziroma spremembo namembnosti objektov in naprav na območju mejnega prehoda je potrebno soglasje, ki ga izda direktor policijske uprave. Soglasje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če bi objekt, naprava ali dejavnost ovirala izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na državni meji. Soglasje velja do izdaje ustreznega gradbenega ali drugega dovoljenja, vendar najdlje eno leto.
1
·
Policist, ki izvaja mejno kontrolo, sme:
1
·
Policist, ki izvaja mejno kontrolo, sme:
2
·
- zahtevati predložitev veljavnih dokumentov, ki so potrebni za prestop državne meje za osebe in stvari;
2
·
- zahtevati predložitev veljavnih dokumentov, ki so potrebni za prestop državne meje za osebe in stvari;
3
·
- vnesti v dokumente za prestop državne meje podatke o pomembnih okoliščinah za vstop ali izstop iz države;
3
·
- vnesti v dokumente za prestop državne meje podatke o pomembnih okoliščinah za vstop ali izstop iz države;
4
·
- opraviti osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj;
4
·
- opraviti osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj;
5
−
- zadržati osebo za nujno potreben čas. Kolikor opravlja na mejnem prehodu policist kontrolo v neposredni bližini carinskega delavca, policist, praviloma pred izvedbo kontrole po tretji alinei prejšnjega odstavka, omogoči osebi, pri kateri izvaja mejno kontrolo, predložitev blaga pri carinskem organu. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje druge alinee prvega odstavka tega člena.
5
+
- zadržati osebo za nujno potreben čas. V kolikor opravlja na mejnem prehodu policist kontrolo v neposredni bližini carinskega delavca, policist, praviloma pred izvedbo kontrole po tretji alinei prejšnjega odstavka, omogoči osebi, pri kateri izvaja mejno kontrolo, predložitev blaga pri carinskem organu. Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje druge alinee prvega odstavka tega člena.
1
−
Osebna kontrola je kontrola, ki obsega preverjanje dokumentov za prestop državne meje z ugotavljanjem identitete osebe, ki namerava prestopiti državno mejo, in drugih pogojev za prestop in tiralično - tehnično preverjanje osebe z odvzemom prstnih odtisov in odtisov dlani ter preverjanje drugih telesnih identifikacijskih značilnosti. Policist sme zahtevati od osebe, naj pokaže, kaj ima pri sebi. V primeru suma posedovanja prepovedanih stvari, predmetov ali zaradi ugotavljanja identitete, sme policist pregledati ali preiskati osebo. Preiskava po tem členu ne obsega preiskave telesnih votlin. Kontrola prevoznega sredstva je kontrola, ki obsega zunanji in notranji vizualni pregled prevoznega sredstva in preiskavo prevoznega sredstva. V primeru suma, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete ali stvari, ki bi pripomogle k ugotavljanju njene identitete ali identitete drugih potnikov, ter zaradi preprečevanja nedovoljenega vstopa v Republiko Slovenijo, sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. Kontrola stvari obsega kontrolo predmetov in stvari, ki jih ima oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, s seboj ali v prevoznem sredstvu. Pri izvajanju osebne kontrole, kontrole prevoznega sredstva in kontrole stvari sme policist uporabljati ustrezne tehnične pripomočke.
1
+
(osebna kontrola, kontrola prevoznega sredstva in kontrola stvari) Osebna kontrola je kontrola, ki obsega preverjanje dokumentov za prestop državne meje z ugotavljanjem identitete osebe, ki namerava prestopiti državno mejo, in drugih pogojev za prestop in tiralično-tehnično preverjanje osebe z odvzemom prstnih odtisov in odtisov dlani ter preverjanje drugih telesnih identifikacijskih značilnosti. Policist sme zahtevati od osebe, naj pokaže, kaj ima pri sebi. V primeru suma posedovanja prepovedanih stvari, predmetov ali zaradi ugotavljanja identitete, sme policist pregledati ali preiskati osebo. Preiskava po tem členu ne obsega preiskave telesnih votlin. Kontrola prevoznega sredstva je kontrola, ki obsega zunanji in notranji vizualni pregled prevoznega sredstva in preiskavo prevoznega sredstva. V primeru suma, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete ali stvari, ki bi pripomogle k ugotavljanju njene identitete ali identitete drugih potnikov, ter zaradi preprečevanja nedovoljenega vstopa v Republiko Slovenijo, sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. Kontrola stvari obsega kontrolo predmetov in stvari, ki jih ima oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, s seboj ali v prevoznem sredstvu. Pri izvajanju osebne kontrole, kontrole prevoznega sredstva in kontrole stvari sme policist uporabljati ustrezne tehnične pripomočke.
1
−
Če iz posebnih razlogov ni mogoče izvajati mejne kontrole v celoti, ker bi kljub temu, da so izkoriščene vse kadrovske in organizacijske možnosti, prišlo do nesprejemljivih čakalnih dob za prestop meje ali drugih nesprejemljivih motenj pri odvijanju prometa preko mejnega prehoda, sme policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, začasno odrediti delno opustitev mejne kontrole. V primerih iz prejšnjega odstavka policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, določi prednostne cilje mejne kontrole, ki se morajo prilagajati konkretnim razmeram tako, da je mejna kontrola čim bolj učinkovita. Pri določanju prednostnih ciljev mejne kontrole ima kontrola vstopa v državo praviloma prednost pred kontrolo izstopa iz države. Če je promet preko posameznega mejnega prehoda majhen in če to dopuščajo varnostne razmere, sme generalni direktor policije, kolikor to ni v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije ali javnim interesom, odrediti, da se sme mejna kontrola opravljati v obliki policijskih patrulj. VI. UKREPI V NOTRANJOSTI DRŽAVE
1
+
Če iz posebnih razlogov ni mogoče izvajati mejne kontrole v celoti, ker bi kljub temu, da so izkoriščene vse kadrovske in organizacijske možnosti, prišlo do nesprejemljivih čakalnih dob za prestop meje ali drugih nesprejemljivih motenj pri odvijanju prometa preko mejnega prehoda, sme policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, začasno odrediti delno opustitev mejne kontrole. V primerih iz prejšnjega odstavka policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, določi prednostne cilje mejne kontrole, ki se morajo prilagajati konkretnim razmeram tako, da je mejna kontrola čim bolj učinkovita. Pri določanju prednostnih ciljev mejne kontrole ima kontrola vstopa v državo praviloma prednost pred kontrolo izstopa iz države. Če je promet preko posameznega mejnega prehoda majhen in če to dopuščajo varnostne razmere, sme generalni direktor policije, v kolikor to ni v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije ali javnim interesom, odrediti, da se sme mejna kontrola opravljati v obliki policijskih patrulj. VI. UKREPI V NOTRANJOSTI DRŽAVE
1
−
Vstop v Republiko Slovenijo se lahko dovoli pripadnikom tujih varnostnih organov v uniformi, z orožjem in z vozili, ki so označeni z njihovimi znaki in emblemi. Dovoljenje za vstop tujih varnostnih organov na ozemlje Republike Slovenije izda minister, pristojen za notranje zadeve, pod pogojem, da to ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije. V dovoljenju se lahko določijo posebni pogoji za vstop. Ob pogoju vzajemnosti smejo pripadniki tujih varnostnih organov, ki so člani uradnih delegacij na službenih obiskih, vstopiti v Republiko Slovenijo in brez posebnega dovoljenja nositi uniformo in osebno orožje, če je to del njihove uniforme. Pripadniki tujih varnostnih organov, ki spremljajo predstavnika te države na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, lahko vnesejo in nosijo kratkocevno orožje in pripadajoče strelivo s soglasjem ministra, pristojnega za notranje zadeve. O pritožbi v zadevah iz drugega in petega odstavka tega člena, na drugi stopnji odloča Vlada Republike Slovenije.
1
+
Vstop v Republiko Slovenijo se lahko dovoli pripadnikom tujih varnostnih organov v uniformi, z orožjem in z vozili, ki so označeni z njihovimi znaki in emblemi. Dovoljenje za vstop tujih varnostnih organov na ozemlje Republike Slovenije izda policija pod pogojem, da to ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije. V dovoljenju se lahko določijo posebni pogoji za vstop. Ob pogoju vzajemnosti smejo pripadniki tujih varnostnih organov, ki so člani uradnih delegacij na službenih obiskih, vstopiti v Republiko Slovenijo in brez posebnega dovoljenja nositi uniformo in osebno orožje, če je to del njihove uniforme. Pripadniki tujih varnostnih organov, ki spremljajo predstavnika te države na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, lahko vnesejo in nosijo kratkocevno orožje in pripadajoče strelivo s soglasjem policije. O pritožbi v zadevah iz drugega in petega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
1
−
Uradnika za zvezo lahko v tujino napoti Vlada Republike Slovenije, ki podrobneje določi naloge in pristojnosti uradnika za zvezo. VIII. ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV IN EVIDENCE
1
+
Uradnika za zvezo lahko v tujino napoti Vlada Republike Slovenije, ki podrobneje določi naloge in pristojnosti uradnika za zvezo. VIII. POGLAVJE - ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV IN EVIDENCE
1
−
V evidenci iz prve alinee prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji osebni podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, podatki o listini, s katero oseba prestopa državno mejo, kraj, čas in smer prestopa državne meje ter prstni odtisi, odtisi dlani in podatki o drugih telesnih identifikacijskih značilnostih, če so bili osebi odvzeti. V evidenci iz druge alinee prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, podatki o listini, na podlagi katere je bila ugotovljena identiteta in okoliščine ugotavljanja identitete ter prstni odtisi, odtisi dlani in podatki o drugih telesnih identifikacijskih značilnostih, če so bili osebi odvzeti. V evidenci, vodeni na podlagi tretje alinee prejšnjega člena, se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, kraj dovoljenega prehoda, čas dovolitve prehajanja državne meje. Podatki, zbrani na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se smejo hraniti 10 let po vnosu v evidenco. Podatki, zbrani na podlagi tretjega odstavka tega člena, pa se smejo hraniti še pet let po preteku časa, za katerega je bilo posamezniku dovoljeno prehajanje državne meje na mejnem prehodu za določen krog oseb. IX. KAZENSKE DOLOČBE
1
+
V evidenci iz prve alinee prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji osebni podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, podatki o listini, s katero oseba prestopa državno mejo, kraj, čas in smer prestopa državne meje ter prstni odtisi, odtisi dlani in podatki o drugih telesnih identifikacijskih značilnostih, če so bili osebi odvzeti. V evidenci iz druge alinee prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, podatki o listini, na podlagi katere je bila ugotovljena identiteta in okoliščine ugotavljanja identitete ter prstni odtisi, odtisi dlani in podatki o drugih telesnih identifikacijskih značilnostih, če so bili osebi odvzeti. V evidenci, vodeni na podlagi tretje alinee prejšnjega člena, se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče, državljanstvo, kraj dovoljenega prehoda, čas dovolitve prehajanja državne meje. Podatki, zbrani na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, se smejo hraniti deset let po vnosu v evidenco. Podatki, zbrani na podlagi prejšnjega odstavka, pa se smejo hraniti še pet let po preteku časa, za katerega je bilo posamezniku dovoljeno prehajanje državne meje na mejnem prehodu za določen krog oseb. IX. KAZENSKE DOLOČBE
1
·
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1
·
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
2
·
- ne pusti proste poti za nemoteno izvajanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena);
2
·
- ne pusti proste poti za nemoteno izvajanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena);
3
·
- ne poskrbi, da bi se mejna kontrola lahko izvajala skladno z določbami tega zakona (drugi odstavek 21. člena);
3
·
- ne poskrbi, da bi se mejna kontrola lahko izvajala skladno z določbami tega zakona (drugi odstavek 21. člena);
4
·
- ne zagotovi službenih prostorov, parkirnih mest, dostopa do objektov in prostorov, brezplačen prevoz, voznih redov, ne obvešča ali ne obvešča pravočasno o dejanskih prometnih gibanjih (tretji odstavek 21. člena);
4
·
- ne zagotovi službenih prostorov, parkirnih mest, dostopa do objektov in prostorov, brezplačen prevoz, voznih redov, ne obvešča ali ne obvešča pravočasno o dejanskih prometnih gibanjih (tretji odstavek 21. člena);
5
·
- brez soglasja kakorkoli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena);
5
·
- brez soglasja kakorkoli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena);
6
−
- pravna oseba, katere poveljnik plovila ali druga oseba ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 26. člena). Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek po tem členu. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6
+
- pravna oseba, katere poveljnik plovila ali druga oseba ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 26. člena). Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek po tem členu.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-1B) Razglašam Zakon o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2006. Št. 001-22-103/06 Ljubljana, dne 30. junija 2006 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE (ZNDM-1B)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-08/91-3/60 Ljubljana, dne 22. junija 2006 EPA 921-IV Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Vasja Klavora l.r.
−