Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih

ZNVP-1

Osnovna

28. 6. 2019

ZNVP-1B · sprememba in dopolnitev

Nova

15. 7. 2019

ZNVP-1-NPB4 · neuradno prečiščeno besedilo

18spremenjenih členov
+5odstranjeno
+13spremenjeno
dodano 663odstranjeno 1250besed
31odstavkov
1
·
(1) Centralni register je informatizirana evidenca nematerializiranih vrednostnih papirjev, pravic in obveznosti iz njih, njihovih vsakokratnih imetnikov in bremen na njih, in jo vodi centralna depotna družba.
1
·
(1) Centralni register je informatizirana evidenca nematerializiranih vrednostnih papirjev, pravic in obveznosti iz njih, njihovih vsakokratnih imetnikov in bremen na njih, in jo vodi centralna depotna družba.
2
·
(2) Centralna depotna družba je oseba, ki lahko v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1) opravlja dejavnost centralne depotne družbe.
2
·
(2) Centralna depotna družba je oseba, ki lahko v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1) opravlja dejavnost centralne depotne družbe.
3
−
(3) Član centralne depotne družbe je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, pridobila položaj člana centralne depotne družbe.
3
+
(3) Član centralne depotne družbe je oseba, ki je v skladu s pravili centralno depotne družbe pridobila položaj člana centralne depotne družbe.
4
·
(4) Določbe tega zakona se uporabljajo za centralni register, ki ga vodi centralna depotna družba s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica centralne depotne družbe države članice, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovni register).
4
·
(4) Določbe tega zakona se uporabljajo za centralni register, ki ga vodi centralna depotna družba s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica centralne depotne družbe države članice, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovni register).
1
−
(1) Vpisi, ki se opravijo v centralnem registru, so:
1
+
Vpisi, ki se opravijo v centralnem registru, so:
2
−
1. vpisi, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, in
2
+
1. izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev;
3
−
2. vpisi, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev.
3
+
2. izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev;
4
−
(2) Vpisi, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, so:
4
+
3. zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev;
5
−
1. izdaje nematerializiranih vrednostnih papirjev,
5
+
4. prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi;
6
−
2. izbrisi nematerializiranih vrednostnih papirjev in
6
+
5. vpisi in izbrisi bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih s prenosom nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi ter
7
−
3. zamenjave nematerializiranih vrednostnih papirjev.
7
+
6. vpisi in izbrisi bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih brez prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi.
8
−
(3) Vpisi, ki ne spreminjajo števila nematerializiranih vrednostnih papirjev, so:
−
9
−
1. prenosi nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi ter
−
10
−
2. vpisi in izbrisi bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih.
−
1
·
(1) Nalogi za vpis so enostranski in dvostranski.
1
·
(1) Nalogi za vpis so enostranski in dvostranski.
2
−
(2) Med enostranske naloge spadajo nalogi za vpis, ki spreminjajo število nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v centralnem registru, ter nalogi za vpis in izbris bremen na nematerializiranih vrednostnih papirjih. Enostranski nalog se v centralni register vnese z enim samim vnosom.
2
+
(2) Enostranski nalog se v centralni register vnese z enim samim vnosom.
3
−
(3) Med dvostranske naloge spadajo nalogi za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi. Dvostranski nalog se v centralni register vnese z dvema komplementarnima vnosoma: vnosom na strani izročitelja nematerializiranih vrednostnih papirjev in vnosom na strani prejemnika nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: prejemni del naloga). Če sta vnosa komplementarna, se uparita.
3
+
(3) Dvostranski nalog se v centralni register vnese z dvema komplementarnima vnosoma: vnosom na strani izročitelja nematerializiranih vrednostnih papirjev in vnosom na strani prejemnika nematerializiranih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: prejemni del naloga). Če sta vnosa komplementarna, se uparita.
+
4
+
(4) Z enostranskim nalogom ni mogoče prenesti vrednostnih papirjev med računi različnih imetnikov.
1
·
(1) Če je pri statusnem preoblikovanju kot prevzemna ali kot nova družba udeležena delniška družba, ima centralna depotna družba, ki vodi centralni register, v katerem so izdane delnice te družbe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, položaj zastopnice za prevzem delnic in morebitnih denarnih doplačil, ki jih je treba zagotoviti delničarjem prevzete ali prenosne družbe.
1
·
(1) Če je pri statusnem preoblikovanju kot prevzemna ali kot nova družba udeležena delniška družba, ima centralna depotna družba, ki vodi centralni register, v katerem so izdane delnice te družbe, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, položaj zastopnice za prevzem delnic in morebitnih denarnih doplačil, ki jih je treba zagotoviti delničarjem prevzete ali prenosne družbe.
2
−
(2) Prenos delnic delničarjev, katerih delnice se na podlagi sklepa skupščine prenesejo na glavnega delničarja ali na glavno družbo, z njihovih računov na račun glavnega delničarja ali glavne družbe, opravi centralna depotna družba, ki vodi centralni register, v katerem so izdane delnice te družbe, na podlagi pogodbe, ki jo glavni delničar ali glavna družba sklene s centralno depotno družbo. Ta pogodba velja kot že uparjen dvostranski nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računov delničarjev, katerih delnice se prenesejo na račun glavnega delničarja ali glavne družbe.
2
+
(2) V primeru izključitve manjšinskih delničarjev velja zahteva glavnega delničarja za prenos delnic manjšinskih delničarjev na račun glavnega delničarja za že uparjen dvostranski nalog za prenos delnic med navedenimi računi, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
+
3
+
1. sklep o izključitvi manjšinskih delničarjev je bil vpisan v sodni register ter
+
4
+
2. glavni delničar je centralni depotni družbi izplačal denarno odpravnino za račun vseh manjšinskih delničarjev.
3
·
(3) Če so delnice iz prejšnjega odstavka predmet bremena, centralna depotna družba to breme izbriše hkrati s prenosom. Če je bilo izbrisano breme zastavna pravica, se plačilo odpravnine, do katere je upravičen delničar, opravi v korist zastavnega upnika.
5
·
(3) Če so delnice iz prejšnjega odstavka predmet bremena, centralna depotna družba to breme izbriše hkrati s prenosom. Če je bilo izbrisano breme zastavna pravica, se plačilo odpravnine, do katere je upravičen delničar, opravi v korist zastavnega upnika.
4
·
(4) Pri izdaji delnic, ki se opravi brez vplačil vložkov na podlagi imetništva obstoječih delnic, in pri izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi zaradi zamenjave za obstoječe nematerializirane vrednostne papirje, se bremena, vpisana na obstoječih nematerializiranih vrednostnih papirjih, brez posebne zahteve imetnika prenesejo na novoizdane nematerializirane vrednostne papirje, ob upoštevanju razmerja med obremenjenimi in neobremenjenimi nematerializiranimi vrednostnimi papirji imetnika.
6
·
(4) Pri izdaji delnic, ki se opravi brez vplačil vložkov na podlagi imetništva obstoječih delnic, in pri izdaji nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se opravi zaradi zamenjave za obstoječe nematerializirane vrednostne papirje, se bremena, vpisana na obstoječih nematerializiranih vrednostnih papirjih, brez posebne zahteve imetnika prenesejo na novoizdane nematerializirane vrednostne papirje, ob upoštevanju razmerja med obremenjenimi in neobremenjenimi nematerializiranimi vrednostnimi papirji imetnika.
1
·
(1) Centralna depotna družba v imenu in za račun izdajateljev nematerializiranih delnic, vpisanih v centralnem registru, ki ga vodi, vodi delniško knjigo, za izdajatelje drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev pa knjigo teh drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
1
·
(1) Centralna depotna družba v imenu in za račun izdajateljev nematerializiranih delnic, vpisanih v centralnem registru, ki ga vodi, vodi delniško knjigo, za izdajatelje drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev pa knjigo teh drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev.
2
·
(2) Centralna depotna družba vpise v delniško knjigo ali knjigo drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev opravlja na podlagi podatkov o opravljenih vpisih v centralnem registru.
2
·
(2) Centralna depotna družba vpise v delniško knjigo ali knjigo drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev opravlja na podlagi podatkov o opravljenih vpisih v centralnem registru.
3
−
(3) V delniški knjigi ali knjigi drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev se lahko vodijo podatki imetnika, ki je fizična oseba: osebno ime, prebivališče, davčna številka, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja davčni postopek, če je bila imetniku dodeljena, enolična identifikacijska številka, dodeljena v skladu s 14. členom tega zakona, ter število njegovih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev. V. PRENOS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
3
+
(3) V delniški knjigi ali knjigi drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev se lahko vodijo podatki imetnika, ki je fizična oseba: osebno ime, prebivališče, davčna številka, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja davčni postopek, če je bila imetniku dodeljena, enolična identifikacijska številka, dodeljena v skladu s 14. členom tega zakona, tip računa ter število njegovih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev. V. PRENOS NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
1
−
Kadar se poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, opravlja prek poravnalnega sistema, ki ga upravlja centralna depotna družba, velja obvestilo organizatorja trgovanja o sklenjenih poslih kot že uparjen dvostranski nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa prodajalca oziroma izročitelja na račun kupca oziroma prejemnika.
1
+
(1) Kadar se poravnava poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, opravlja preko poravnalnega sistema, ki ga upravlja centralna depotna družba, velja obvestilo organizatorja trgovanja o sklenjenih poslih kot že uparjen dvostranski nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z računa prodajalca oziroma izročitelja na račun kupca oziroma prejemnika.
+
2
+
(2) Za vnos izročilnega dela naloga za prenos vrednostnih papirjev lahko imetnik vnaprej pooblasti člana centralne depotne družbe, ki je v imenu pridobitelja upravičen vnesti prejemni del naloga za prenos. Tako pooblastilo je lahko dano samo za nematerializirane vrednostne papirje na posebej označenem računu imetnika in velja samo za nematerializirane vrednostne papirje na tem računu.
1
·
(1) Naloge za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v centralni register vnaša centralna depotna družba.
1
·
(1) Naloge za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v centralni register vnaša centralna depotna družba.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nalog za prenos na podlagi sklepa o dedovanju v centralni register vnese tudi član centralne depotne družbe, ki vodi račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, na katerega se prenos nanaša, če je tak prenos mogoč glede na stanje centralnega registra in pravila opravljanja vpisov v centralnem registru.
2
·
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nalog za prenos na podlagi sklepa o dedovanju v centralni register vnese tudi član centralne depotne družbe, ki vodi račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, na katerega se prenos nanaša, če je tak prenos mogoč glede na stanje centralnega registra in pravila opravljanja vpisov v centralnem registru.
3
·
(3) Centralna depotna družba ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravil tudi član, član pa ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravila tudi centralna depotna družba.
3
·
(3) Centralna depotna družba ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravil tudi član, član pa ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravila tudi centralna depotna družba.
4
·
(4) Če nalog vnaša centralna depotna družba, se ne uporablja tretji odstavek 17. člena tega zakona. VI. BREMENA NA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH
4
·
(4) Če nalog vnaša centralna depotna družba, se ne uporablja tretji odstavek 17. člena tega zakona. VI. BREMENA NA NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH
5
+
(1) Naloge za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil v centralni register vnaša centralna depotna družba.
+
6
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko nalog za prenos na podlagi sklepa o dedovanju v centralni register vnese tudi član centralne depotne družbe, ki vodi račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, na katerega se prenos nanaša, če je tak prenos mogoč glede na stanje centralnega registra in pravila opravljanja vpisov v centralnem registru.
+
7
+
(3) Centralna depotna družba ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravil tudi član, član pa ne sme odkloniti prenosa samo zato, ker bi ga lahko opravila tudi centralna depotna družba.
+
8
+
(4) Če nalog vnaša centralna depotna družba, se ne uporablja tretji odstavek 17. člena tega zakona.
+
1
−
(1) Breme, ki nastane na podlagi pravnega posla, v centralni register vpiše član na podlagi zahteve imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja, pri katerem se vpis opravi.
1
+
(1) Breme, ki nastane na podlagi pravnega posla, v centralni register vpiše član na podlagi zahteve imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja, pri katerem se vpis opravi. Breme se vpiše z enostranskim nalogom.
2
−
(2) Ob vpisu bremena, ki je nastalo na podlagi pravnega posla, v centralni register, se vanj vpiše tudi oseba, v korist katere je breme ustanovljeno. Za njegovo označitev se smiselno uporablja 14. člen tega zakona.
2
+
(2) Ob vpisu bremena, ki je nastalo na podlagi pravnega posla, v centralni register, se vanj vpiše tudi oseba, v korist katere je breme ustanovljeno. Za njeno označitev se smiselno uporablja 14. člen tega zakona.
1
−
(1) Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na nematerializiranem vrednostnem papirju z njenim vpisom v centralnem registru. Vanj se vpišejo podatki o višini, dospelosti terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, in zastavnem upniku.
1
+
(1) Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na nematerializiranem vrednostnem papirju z njenim vpisom v centralni register. Pri vpisu zastavne pravice v centralni register se poleg člana, ki je s strani imetnika pooblaščen vnašati naloge, vpiše tudi član centralne depotne družbe, s katerim je zastavni upnik v pravnem razmerju že pred vpisom zastavne pravice in ki je v imenu zastavnega upnika upravičen izvršiti ali izbrisati zastavno pravico (v nadaljnjem besedilu: zastavni član).
2
−
(2) Zastavna pravica se v centralni register lahko vpiše z navedbo, ali je upravičenec do izplačila dividend oziroma obresti iz zastavljenih vrednostnih papirjev zastavni upnik ali imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja. Če vpis zastavne pravice ne vsebuje navedbe, kdo je upravičen do izplačil, je do njih upravičen zastavni upnik.
2
+
(2) Imetnik lahko ob vpisu zastavne pravice zahteva, da se pooblaščeni član centralno depotne družbe nadomesti z zastavnim članom. V takem primeru je za vpis zastavne pravice potrebna tudi zahteva zastavnega upnika, za vpis zastavne pravice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo prenos vrednostnih papirjev med računi, vpis pa se, ne glede na prvi odstavek 29. člena tega zakona, izvede na podlagi dvostranskega naloga. Imetnik lahko za vpis zastavne pravice zastavnega člana tudi vnaprej pooblasti. Tako pooblastilo je lahko dano samo za nematerializirane vrednostne papirje na posebej označenem računu imetnika in velja samo za nematerializirane vrednostne papirje na tem računu.
3
−
(3) Pri zastavni pravici se vpiše tudi s strani zastavnega upnika pooblaščenega člana centralne depotne družbe, ki je v imenu zastavnega upnika upravičen uresničiti ali izbrisati zastavno pravico (v nadaljnjem besedilu: zastavni član).
3
+
(3) Z vpisom zastavne pravice v centralnem registru, poleg učinka iz prvega odstavka tega člena, nastopijo še naslednji učinki:
+
4
+
1. imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev ne sme razpolagati z zastavljenimi nematerializiranimi vrednostnimi papirji;
+
5
+
2. denarna obveznost iz nematerializiranega vrednostnega papirja se lahko izplača samo v korist zastavnega upnika;
+
6
+
3. vse pravice iz vrednostnega papirja, ki v skladu s prejšnjima točkama ne preidejo na zastavnega upnika, ostanejo imetniku.
+
7
+
(4) Če gre pri izplačilu denarne obveznosti iz 2. točke prejšnjega odstavka za obresti, dividende ali drug donos, se tako prejeti zneski pobotajo s stroški, do povračila katerih ima pravico zastavni upnik, z dolgovanimi mu obrestmi in končno z glavnico. Dopusten je dogovor med imetnikom in zastavnim upnikom, da se obresti, dividende ali drugi donosi ne pobotajo, temveč jih zastavni upnik posreduje imetniku.
1
−
(1) Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve, zavarovane z zastavo nematerializiranega vrednostnega papirja, lahko zastavni upnik proda zastavljeni nematerializirani vrednostni papir tako, kot to določa zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, za prodajo zastavljenih premičnin, če drug zakon ne določa drugače. Šteje se, da obstaja dogovor o izvensodni prodaji.
1
+
Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna terjatve, zavarovane z zastavo nematerializiranega vrednostnega papirja, lahko zastavni upnik proda zastavljeni nematerializirani vrednostni papir tako, kot to določa zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, za prodajo zastavljenih premičnin, če drug zakon ne določa drugače. Šteje se, da obstaja dogovor o izvensodni prodaji.
2
−
(2) Izvensodno prodajo zastavljenega nematerializiranega vrednostnega papirja za zastavnega upnika opravi zastavni član.
−
1
−
Nalog za izbris zastavne pravice iz centralnega registra vnese zastavni član na podlagi zahteve zastavnega upnika.
1
+
(1) Nalog za izbris zastavne pravice iz centralnega registra vnese zastavni član na podlagi zahteve zastavnega upnika.
+
2
+
(2) Če je bila zastavna pravica vpisana na način, da je bil s strani imetnika pooblaščeni član nadomeščen z zastavnim članom, je za izbris zastavne pravice potrebna tudi zahteva imetnika. Izbris se v takem primeru izvede na podlagi dvostranskega naloga, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prenosu vrednostnih papirjev med računi.
1
−
(1) Nematerializirani vrednostni papir se lahko zastavi večkrat.
1
+
(1) Nematerializiranega vrednostnega papirja se ne sme večkratno zastaviti niti se ne sme pridobiti zastavne pravice na že zastavljenem nematerializiranem vrednostnem papirju.
2
−
(2) Zastavni upniki, v korist katerih je bila zastavna pravica na nematerializiranem vrednostnem papirju vpisana v centralni register pred vpisom zastavne pravice v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena, imajo pri poplačilu prednost pred centralno depotno družbo ali njenim članom.
2
+
(2) Ne glede na prejšnji odstavek zastavna pravica ni ovira za izvršbo na zastavljene nematerializirane vrednostne papirje, vendar ima zastavni upnik, čigar zastavna pravica je bila vpisana prej, prednost pri poplačilu.
1
·
(1) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, če v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona vodi centralni register, pa ni centralna depotna družba.
1
·
(1) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 25.000 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, če v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona vodi centralni register, pa ni centralna depotna družba.
2
·
(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
2
·
(2) Z globo od 25.000 do 150.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
3
·
(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
·
(3) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4
·
(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4
·
(4) Z globo od 130 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
5
−
(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
5
+
(5) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravna oseba, kaznuje z globo od 41.000 do 750.000 eurov, pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje veliko ali veliko gospodarsko družbo, z globo od 41.000 do 1.500.000 eurov, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 41.000 do 450.000 eurov, posameznik z globo od 400 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 2.500 do 30.000 eurov.
1
−
(4) Člani centralne depotne družbe razen stroškov, določenih z njeno tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa.
−
1
−
(1) Centralna depotna družba vpiše vse nematerializirane vrednostne papirje, ki so se jim imetniki izrecno odpovedali, v dobro posebnega računa, imetnik katerega je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KAD).
−
2
−
(2) Centralna depotna družba prenese vse nematerializirane vrednostne papirje, ki do 31. avgusta 2019 ostanejo vpisani na ukinjenih registrskih računih, v dobro skupnega namenskega računa za prenos na KAD. Skupni namenski račun vodi centralna depotna družba, ki tudi uresničuje pravice iz teh nematerializiranih vrednostnih papirjev, z izjemo glasovalnih pravic iz delnic ciljnih družb, za katere se uporabljajo določbe zakona, ki ureja prevzeme (v nadaljnjem besedilu: ciljna družba), in sicer do njihovega dejanskega prenosa upravičencu iz tretjega odstavka tega člena oziroma na posebni račun KAD iz prejšnjega odstavka.
−
3
−
(3) Oseba, katere nematerializirani vrednostni papirji so bili v skladu s prejšnjim odstavkom preneseni na skupni namenski račun, lahko do 31. decembra 2021 zahteva, da se preneseni nematerializirani vrednostni papirji oziroma nematerializirani vrednostni papirji, ki so slednje nadomestili, prenesejo na račun pri članu centralne depotne družbe. Oseba, ki vloži takšno zahtevo (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve), mora nematerializirane vrednostne papirje sprejeti v stanju, v katerem so, brez donosov ali drugih izplačil zanje, za obdobje od dneva njihovega prenosa na skupni namenski račun do dneva vložitve zahteve, podpis na zahtevi pa mora biti upravno ali notarsko overjen.
−
4
−
(4) Centralna depotna družba v breme skupnega namenskega računa izroči nematerializirane vrednostne papirje, ki so bili predmet prenosa v breme ukinjenega registrskega računa vložnika zahteve, v 60 dneh od prejema zahteve. Če so prenesene nematerializirane vrednostne papirje nadomestili drugi nematerializirani vrednostni papirji, centralna depotna družba izroči te druge vrednostne papirje v ustreznem razmerju nadomestitve. Če vložniku zahteve prenesene nematerializirane vrednostne papirje ali druge vrednostne papirje, ki so nadomestili te nematerializirane vrednostne papirje, ni mogoče izročiti zaradi izvedbe korporacijskega dejanja, v okviru katerega je centralna depotna družba prejela denarno nadomestilo za te vrednostne papirje, je vložnik zahteve upravičen do prejema denarnega nadomestila za prevzete oziroma izročene vrednostne papirje brez dodatnih obresti do izteka 60 dnevnega roka in zmanjšano za morebitne stroške.
−
5
−
(5) Po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena centralna depotna družba prenese nematerializirane vrednostne papirje ali druge vrednostne papirje, ki so slednje nadomestili, za katere niso bile vložene zahteve iz tretjega odstavka tega člena, s skupnega namenskega računa iz drugega odstavka tega člena na posebni račun KAD iz prvega odstavka tega člena. Ob tem centralna depotna družba izroči KAD v 15 dneh, šteto od dneva prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjev, tudi vse donose, izplačila in denarna nadomestila, ki jih je prejela za nematerializirane vrednostne papirje, prenesene v dobro skupnega namenskega računa za prenos na KAD po drugem odstavku tega člena brez dodatnih obresti do izteka 15 dnevnega roka.
−
6
−
(6) Centralna depotna družba ni upravičena zaračunavati KAD nobenih stroškov in nadomestil za nematerializirane vrednostne papirje, ki se vpišejo v dobro njenega posebnega računa iz prvega odstavka tega člena, in za nematerializirane vrednostne papirje, ki so bili preneseni v dobro skupnega namenskega računa za prenos na KAD.
−
7
−
(7) KAD mora o pridobitvi delnic ciljnih družb, ki jih je pridobila v skladu s petim odstavkom tega člena, obvestiti agencijo v treh delovnih dneh po pridobitvi.
−
8
−
(8) Z globo od 12.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje KAD, če o pridobitvi delnic ciljnih družb, ki jih je pridobila v skladu s petim odstavkom tega člena, ne obvesti agencije v treh delovnih dneh po pridobitvi v skladu s prejšnjim odstavkom.
−
9
−
(9) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba KAD, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic centralne depotne družbe in oseb, ki po zakonu, ki ureja prevzeme, s centralno depotno družbo delujejo usklajeno v ciljni družbi, ne upoštevajo glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki so vpisane na skupnem namenskem računu iz drugega odstavka prejšnjega člena. Centralna depotna družba ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe, vpisanih na skupnem namenskem računu iz drugega odstavka prejšnjega člena.
−
2
−
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic KAD in oseb, ki po zakonu, ki ureja prevzeme, s KAD delujejo usklajeno v ciljni družbi, ne upoštevajo glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki jih KAD pridobi v skladu s prvim oziroma petim odstavkom prejšnjega člena. KAD ne sme uresničevati glasovalnih pravic iz delnic ciljnih družb, ki jih pridobi v skladu s prvim oziroma petim odstavkom prejšnjega člena. KAD je upravičena izvrševati glasovalna upravičenja iz vseh tistih nematerializiranih vrednostnih papirjev družb, ki jih pridobi v skladu s prvim oziroma petim odstavkom prejšnjega člena, za katere se ob upoštevanju stanja, ki je podano na dan prenosa nematerializiranega vrednostnega papirja na poseben račun KAD iz prvega odstavka prejšnjega člena, ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja prevzeme.
−
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. junija 2019. Št. 003-02-6/2019-5 Ljubljana, dne 26. junija 2019 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH (ZNVP-1B)
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-12/19-2/15 Ljubljana, dne 18. junija 2019 EPA 540-VIII Državni zbor Republike Slovenije mag. Dejan Židan predsednik
−