Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja

ZORSSZNM

Osnovna

4. 12. 2025

ZORSSZNM-B · sprememba in dopolnitev

Nova

22. 12. 2025

ZORSSZNM-NPB3 · neuradno prečiščeno besedilo

42spremenjenih členov
+8dodano
+8odstranjeno
+26spremenjeno
dodano 2849odstranjeno 1349besed
75odstavkov
1
·
Urad je pristojen za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:
1
·
Urad je pristojen za opravljanje nalog, ki se nanašajo na:
2
·
- Slovence v zamejstvu in po svetu;
2
·
- Slovence v zamejstvu in po svetu;
3
·
- njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in politično in drugo povezovanje z matično državo Republiko Slovenijo;
3
·
- njihovo kulturno, prosvetno, gospodarsko in politično in drugo povezovanje z matično državo Republiko Slovenijo;
4
·
- informiranje na področju pravne zaščite;
4
·
- informiranje na področju pravne zaščite;
5
·
- informiranje, svetovanje in pomoč posameznikom ter organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu;
5
·
- informiranje, svetovanje in pomoč posameznikom ter organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu;
6
·
- spremljanje in usklajevanje dejavnosti ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
6
·
- spremljanje in usklajevanje dejavnosti ministrstev na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
7
·
- oblikovanje in izvajanje državne politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu;
7
·
- oblikovanje in izvajanje državne politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu;
8
·
- izvajanje finančnih podpor v skladu s tem zakonom;
8
·
- izvajanje finančnih podpor v skladu s tem zakonom;
9
·
- zagotavljanje prostorov nevladnim organizacijam v Republiki Sloveniji, ki opravljajo dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
9
·
- zagotavljanje prostorov nevladnim organizacijam v Republiki Sloveniji, ki opravljajo dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
10
+
- izvajanje finančnih podpor v skladu s tem zakonom;
+
11
+
- zagotavljanje prostorov nevladnim organizacijam v Republiki Sloveniji, ki opravljajo dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
+
1
·
(1) Svet za Slovence v zamejstvu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zamejstva.
1
·
(1) Svet za Slovence v zamejstvu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zamejstva.
2
·
(2) Svet za Slovence v zamejstvu zaseda najmanj dvakrat letno.
2
·
(2) Svet za Slovence v zamejstvu zaseda najmanj dvakrat letno.
3
·
(3) Člane Sveta za Slovence v zamejstvu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence v zamejstvu opravlja urad.
3
·
(3) Člane Sveta za Slovence v zamejstvu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence v zamejstvu opravlja urad.
4
−
(4) Delovanje Sveta za Slovence v zamejstvu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
4
+
(4) Mandat Sveta za Slovence v zamejstvu traja pet let. Mandat Svetu za Slovence v zamejstvu preneha z imenovanjem novega sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence v zamejstvu imenovan večkrat.
5
−
(5) Člane Sveta za Slovence v zamejstvu, predstavnike Slovencev v zamejstvu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje reprezentativne organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.
5
+
(5) Če nov Svet za Slovence v zamejstvu ni imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi svet, vendar največ za šest mesecev.
6
−
(6) Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu po štiri predstavnike avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (Republika Italija) in Zvezne dežele Koroške (Republika Avstrija) ter po dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Zvezne dežele Štajerske (Republika Avstrija) in Železne županije (Republika Madžarska). Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu tudi dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, katere pripadniki prebivajo v sedmih županijah Republike Hrvaške, ki mejijo na Republiko Slovenijo, in na območju mesta Zagreb.
6
+
(6) Razlogi za predčasno razrešitev in postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.
+
7
+
(7) Delovanje Sveta za Slovence v zamejstvu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
+
8
+
(8) Člane Sveta za Slovence v zamejstvu, predstavnike Slovencev v zamejstvu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje reprezentativne organizacije avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.
+
9
+
(9) Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu po štiri predstavnike avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (Republika Italija) in Zvezne dežele Koroške (Republika Avstrija) ter po dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Zvezne dežele Štajerske (Republika Avstrija) in Železne županije (Republika Madžarska). Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence v zamejstvu tudi dva predstavnika avtohtone slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, katere pripadniki prebivajo v sedmih županijah Republike Hrvaške, ki mejijo na Republiko Slovenijo, in na območju mesta Zagreb.
1
·
Svet za Slovence v zamejstvu:
1
·
Svet za Slovence v zamejstvu:
2
−
- oblikuje in Vladi Republike Slovenije predloži v sprejetje dolgoročno strategijo razvoja odnosov s Slovenci v zamejstvu;
2
+
- sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politik ter strategij Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu;
3
·
- svetuje Vladi Republike Slovenije in njenim ministrstvom v okviru njihovih zakonitih pristojnosti, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu;
3
·
- svetuje Vladi Republike Slovenije in njenim ministrstvom v okviru njihovih zakonitih pristojnosti, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu;
4
·
- sodeluje pri izdelavi drugih strateških dokumentov ter razvojnih programov;
4
·
- sodeluje pri izdelavi drugih strateških dokumentov ter razvojnih programov;
5
·
- sprejema stališča do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu.
5
·
- sprejema stališča do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu.
1
·
(1) Svet za Slovence po svetu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zdomstva ter izseljenstva.
1
·
(1) Svet za Slovence po svetu je stalno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije in zdomstva ter izseljenstva.
2
·
(2) Svet za Slovence po svetu zaseda praviloma enkrat letno.
2
·
(2) Svet za Slovence po svetu zaseda praviloma enkrat letno.
3
·
(3) Člane Sveta za Slovence po svetu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje Sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence po svetu opravlja urad.
3
·
(3) Člane Sveta za Slovence po svetu imenuje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki tudi sklicuje in vodi seje Sveta. Administrativno-tehnična opravila za Svet za Slovence po svetu opravlja urad.
4
−
(4) Delovanje Sveta za Slovence po svetu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
4
+
(4) Mandat Sveta za Slovence po svetu traja pet let. Mandat Svetu za Slovence po svetu preneha z imenovanjem novega sveta. Posameznik je lahko v Svet za Slovence po svetu imenovan večkrat.
5
−
(5) Člane Sveta za Slovence po svetu, predstavnike Slovencev po svetu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje organizacije Slovencev po svetu.
5
+
(5) Če nov Svet za Slovence po svetu ni imenovan do izteka mandata iz prejšnjega odstavka, z delom nadaljuje obstoječi svet, vendar največ za šest mesecev.
6
−
(6) Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence po svetu:
6
+
(6) Razlogi za predčasno razrešitev in postopki predčasne razrešitve posameznega člana, predstavnika državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije, ter posameznega člana iz devetega odstavka tega člena, se določijo s poslovnikom iz sedmega odstavka tega člena.
+
7
+
(7) Delovanje Sveta za Slovence po svetu in njegovo sestavo v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije določa poslovnik, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
+
8
+
(8) Člane Sveta za Slovence po svetu, predstavnike Slovencev po svetu, predlagajo predsedniku Vlade Republike Slovenije v imenovanje organizacije Slovencev po svetu.
+
9
+
(9) Predsednik Vlade Republike Slovenije imenuje v Svet za Slovence po svetu:
7
·
- štiri predstavnike Slovencev, živečih v evropskih državah, pri čemer sta dva predstavnika slovenskih izseljencev, živečih v državah nekdanje Jugoslavije;
10
·
- štiri predstavnike Slovencev, živečih v evropskih državah, pri čemer sta dva predstavnika slovenskih izseljencev, živečih v državah nekdanje Jugoslavije;
8
·
- tri predstavnike Slovencev, živečih v Južni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Argentini;
11
·
- tri predstavnike Slovencev, živečih v Južni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Argentini;
9
·
- tri predstavnike Slovencev, živečih v Severni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Združenih državah Amerike, drugi pa predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi;
12
·
- tri predstavnike Slovencev, živečih v Severni Ameriki, pri čemer sta dva predstavnika Slovencev živečih v Združenih državah Amerike, drugi pa predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi;
10
·
- dva predstavnika Slovencev, živečih v Avstraliji;
13
·
- dva predstavnika Slovencev, živečih v Avstraliji;
11
·
- in enega predstavnika Slovencev, živečih v ostalih državah drugih celin.
14
·
- in enega predstavnika Slovencev, živečih v ostalih državah drugih celin.
1
·
(1) Urad v okviru svojih rednih programov skrbi tudi za kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije, ohranjanje skupne kulturne dediščine ter za medsebojno izmenjavo dosežkov s tega področja.
1
·
(1) Urad v okviru svojih rednih programov skrbi tudi za kulturno sodelovanje s Slovenci zunaj Republike Slovenije, ohranjanje skupne kulturne dediščine ter za medsebojno izmenjavo dosežkov s tega področja.
2
−
(2) Urad pri pripravi razpisov za področje kulture in pri sprejemanju odločitev o financiranju pridobi strokovna stališča ministrstva, pristojnega za kulturo.
2
+
(2) Pri pripravi posebnih razpisov za področje kulture in pri sprejemanju odločitev o financiranju na podlagi posebnih razpisov za področje kulture urad pridobi strokovna stališča ministrstva, pristojnega za kulturo.
+
1
+
Nadzor nad izvajanjem nalog iz 26., 27. in 30. člena tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.
1
−
(1) Slovenci s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije, Slovenci s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo status Slovenca brez slovenskega državljanstva, in Slovenci zunaj Republike Slovenije brez državljanstva in brez statusa se lahko v izobraževalne programe javnih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji vpisujejo pod ugodnejšimi pogoji, na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje visokega šolstva.
1
+
(1) Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo državljanstvo Republike Slovenije, Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki imajo status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije, in Slovenci v zamejstvu in po svetu s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije brez državljanstva Republike Slovenije in brez statusa Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije se lahko v izobraževalne programe javnih visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji vpisujejo pod ugodnejšimi pogoji, na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje visokega šolstva.
2
−
(2) Določba iz prvega odstavka tega člena smiselno velja tudi za pridobivanje štipendij, namenjenih Slovencem zunaj Republike Slovenije.
2
+
(2) Slovenci v zamejstvu in po svetu iz prejšnjega odstavka lahko v Republiki Sloveniji pod ugodnejšimi pogoji pridobivajo štipendije na način, ki ga določa zakon, ki ureja področje štipendiranja.
3
−
(3) Podrobnejše pogoje in način dodeljevanja štipendij iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
−
1
·
(1) Republika Slovenija v okviru sprejete področne zakonodaje zagotavlja pogoje za ohranjanje stikov s Slovenci v zamejstvu in po svetu na področju športa in spodbuja neposredno sodelovanje slovenskih športnih organizacij s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu.
1
·
(1) Republika Slovenija v okviru sprejete področne zakonodaje zagotavlja pogoje za ohranjanje stikov s Slovenci v zamejstvu in po svetu na področju športa in spodbuja neposredno sodelovanje slovenskih športnih organizacij s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu.
2
−
(2) Na razpise ministrstva, pristojnega za šport, in drugih nevladnih ustanov se lahko prijavijo športne krovne organizacije, slovenska športna društva in posamezniki iz zamejstva in po svetu.
2
+
(2) Na razpise ministrstva, pristojnega za šport, se lahko prijavijo samo zamejske športne zveze. Na vse ostale razpise, ki jih za področje športa objavljajo državni organi in iz javnih sredstev sofinancirane nevladne organizacije, se lahko prijavijo športne krovne organizacije, zamejske športne zveze, slovenska športna društva ter posamezniki slovenske narodnosti iz zamejstva in sveta.
3
·
(3) Slovenci v zamejstvu in po svetu imajo v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena enake pravice kot slovenski državljani.
3
·
(3) Slovenci v zamejstvu in po svetu imajo v zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena enake pravice kot slovenski državljani.
1
·
(1) Sodelovanje z zamejskimi Slovenci poteka v obliki:
1
·
(1) Sodelovanje z zamejskimi Slovenci poteka v obliki:
2
·
- prirejanja skupnih športnih srečanj;
2
·
- prirejanja skupnih športnih srečanj;
3
−
- organiziranja seminarjev za strokovne in vodstvene delavce;
3
+
- organiziranja strokovnih seminarjev za zamejske strokovne delavce v športu;
4
−
- pomoči pri organiziranju večjih športnih prireditev;
4
+
- udeležbe zamejskih strokovnih delavcev v športu na strokovnih seminarjih, usposabljanjih in izpopolnjevanjih v Republiki Sloveniji;
5
−
- pošiljanja trenerjev za pomoč zamejskim športnim organizacijam za njihove člane vseh starostnih skupin in vseh športnih zvrsti.
5
+
- sodelovanja pri organiziranju večjih športnih prireditev;
6
−
(2) Stiki s Slovenci po svetu potekajo, poleg neposrednega sodelovanja med pristojnimi športnimi organizacijami, tudi v obliki izmenjave informacij, strokovnega gradiva in literature za področje športa ter prirejanja skupnih športnih srečanj.
6
+
- vključevanja slovenskih trenerjev v strokovno delo zamejskih športnih organizacij za njihove člane vseh starostnih skupin in vseh športnih zvrsti.
+
7
+
(2) Stiki s Slovenci po svetu, poleg neposrednega sodelovanja med pristojnimi športnimi organizacijami, potekajo tudi v obliki izmenjave informacij, strokovnega gradiva in literature za področje športa ter prirejanja skupnih športnih in strokovnih srečanj.
1
−
Za izvajanje ključnih nalog na področju sodelovanja s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu je pristojno ministrstvo, pristojno za šport. E. GOSPODARSKO IN REGIONALNO SODELOVANJE
1
+
Za izvajanje ključnih nalog na področju sodelovanja s športnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu je pristojno ministrstvo, pristojno za šport. E. GOSPODARSKO IN REGIONALNO SODELOVANJE TER SPODBUJANJE GOSPODARSKE OSNOVE
+
1
+
Financiranje ukrepov za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu, ki prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti, izvaja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v skladu s 43.b do 43.e členom tega zakona.
+
1
+
(1) Ukrepi za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu iz prejšnjega člena so:
+
2
+
- podpora delovanju gospodarskih organizacij Slovencev v zamejstvu iz 43.c člena tega zakona in njihovim dejavnostim za promocijo gospodarske prepoznavnosti območja slovenskega zamejstva,
+
3
+
- spodbujanje naložb v gospodarstvo,
+
4
+
- spodbujanje turistične ponudbe in razvoj lokalnih turističnih produktov,
+
5
+
- podpora projektom, ki posebej pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu.
+
6
+
(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in urad skupaj sprejmeta program, v katerem natančneje opredelita ukrepe iz prejšnjega odstavka in njihovo financiranje. Trajanje programa, ki ni krajše od enega leta in daljše od petih let, se določi v programu.
+
7
+
(3) Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi javne razpise za financiranje izvedbe posameznih ukrepov iz prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Na javni razpis za izvedbo ukrepov iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena se lahko prijavijo organizacije Slovencev v zamejstvu, ki izpolnjujejo pogoje iz 51. člena tega zakona in katerih namen delovanja je spodbujanje gospodarske osnove iz 43.a člena tega zakona, medsebojno povezovanje in sodelovanje Slovencev v zamejstvu ter njihovo sodelovanje in povezovanje z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu). Na javni razpis se lahko prijavijo gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu, ki delujejo vsaj pet let pred prijavo na javni razpis. Šteje se, da je časovni pogoj delovanja izpolnjen tudi, če ga izpolnjuje večina ustanovnih članov oziroma ustanoviteljev te gospodarske organizacije. Način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka se določi v javnem razpisu.
+
2
+
(2) Za izvedbo javnega razpisa minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in urada. Komisija pregleda in oceni prejete vloge ter ministru, pristojnemu za gospodarstvo, predlaga prejemnike finančnih sredstev.
+
3
+
(3) Javni razpis za izbor prejemnikov finančnih sredstev vsebuje naslednja merila:
+
4
+
- obseg že izvedenih aktivnosti gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu in njenih ustanovnih članov oziroma ustanoviteljev za spodbujanje gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu v zadnjih petih letih;
+
5
+
- obdobje delovanja gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu in obdobje delovanja njenih ustanovnih članov oziroma ustanoviteljev na področju spodbujanja gospodarske osnove;
+
6
+
- načrtovane aktivnosti gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu;
+
7
+
- načrtovano sodelovanje z drugimi gospodarskimi organizacijami Slovencev v zamejstvu ali organizacijami v Republiki Sloveniji;
+
8
+
- merila, določena v programu iz drugega odstavka prejšnjega člena.
+
9
+
(4) Na podlagi predloga komisije iz drugega odstavka tega člena minister, pristojen za gospodarstvo, izda odločbo o izboru in financiranju gospodarskih organizacij Slovencev v zamejstvu. Medsebojna razmerja med izbranimi gospodarskimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo za obdobje trajanja programa iz drugega odstavka prejšnjega člena. 43.č člen
+
10
+
(1) Na javni razpis za izvedbo ukrepov iz druge in tretje alineje prvega odstavka 43.b člena tega zakona se lahko prijavijo gospodarski subjekti in drugi subjekti javnega ali zasebnega prava s projekti, ki pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti.
+
11
+
(2) Za izvedbo javnega razpisa minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in urada. Komisija pregleda in oceni prejete vloge ter ministru, pristojnemu za gospodarstvo, predlaga prejemnike finančnih sredstev. Pogoji in merila za izbor projektov se podrobneje določijo v programu iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona.
+
12
+
(3) Na podlagi predloga komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za gospodarstvo, izda odločbo o izboru in financiranju projektov. Medsebojna razmerja med izbranimi gospodarskimi subjekti in drugi subjekti javnega ali zasebnega prava in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo.
1
−
(1) Na javni razpis za izvedbo ukrepov iz druge in tretje alineje prvega odstavka 43.b člena tega zakona se lahko prijavijo gospodarski subjekti in drugi subjekti javnega ali zasebnega prava s projekti, ki pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti.
−
2
−
(2) Za izvedbo javnega razpisa minister, pristojen za gospodarstvo, imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, in urada. Komisija pregleda in oceni prejete vloge ter ministru, pristojnemu za gospodarstvo, predlaga prejemnike finančnih sredstev. Pogoji in merila za izbor projektov se podrobneje določijo v programu iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona.
−
3
−
(3) Na podlagi predloga komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za gospodarstvo, izda odločbo o izboru in financiranju projektov. Medsebojna razmerja med izbranimi gospodarskimi subjekti in drugi subjekti javnega ali zasebnega prava in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo.
−
+
1
+
(1) Za izvedbo projektov iz četrte alineje prvega odstavka 43.b člena tega zakona lahko ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, gospodarskim organizacijam Slovencev v zamejstvu, gospodarskim subjektom, katerih ustanovitelji so gospodarske organizacije Slovencev v zamejstvu, ali drugim subjektom javnega in zasebnega prava (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji) na podlagi odločbe iz petega odstavka tega člena dodeli sredstva brez javnega razpisa.
+
2
+
(2) Projekti iz prejšnjega odstavka se lahko financirajo, če so s programom iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona opredeljeni kot projekti posebnega pomena, ki prispevajo k razvoju gospodarske osnove Slovencev v zamejstvu in posebej pomembno prispevajo k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu ter njeni prepoznavnosti. Projekt posebej pomembno prispeva k ohranjanju, krepitvi in razvoju avtohtone slovenske narodne skupnosti v slovenskem zamejstvu, če prispeva k ohranjanju in krepitvi drugih področij delovanja avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah (na primer kultura, ohranjanje slovenskega jezika, izobraževanje, znanost, visoko šolstvo in šport) ali prispeva k zmanjševanju brezposelnosti Slovencev v zamejstvu.
+
3
+
(3) Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. V vlogi mora vlagatelj podrobno opisati projekt in izkazati izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
+
4
+
(4) Vlogo pregleda komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za gospodarstvo, in ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ter urada. Komisija poda mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
+
5
+
(5) O dodelitvi finančnih sredstev minister, pristojen za gospodarstvo, odloči z odločbo po prostem preudarku, pri čemer je preudarek omejen na presojo razpoložljivosti proračunskih sredstev in pomembnost vpliva projekta na ohranjanje, krepitev in razvoj avtohtone slovenske narodne skupnosti na območju njegovega izvajanja. Medsebojna razmerja med prejemniki finančnih sredstev in ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, se uredijo s pogodbo.
+
6
+
(6) Skupna vrednost dodeljenih sredstev v skladu s tem členom ne sme preseči 20 odstotkov zagotovljene višine sredstev za izvajanje programa iz drugega odstavka 43.b člena tega zakona.
+
1
+
Za vprašanja postopka financiranja ukrepov iz 43.b člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo postopek in način dodeljevanja sredstev državnega proračuna za izvajanje prednostnih in razvojnih nalog, če ni s tem zakonom drugače določeno.
1
−
(1) Vlada Republike Slovenije ima za področje gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu posebno svetovalno telo, imenovano Razvojno poslovni svet za Slovence po svetu (v nadaljnjem besedilu: razvojni svet).
1
+
V državnem proračunu se pri organu, pristojnem za regionalni razvoj, zagotavljajo finančna sredstva za izvajanje razvojnih programov in projektov z delovnega področja organa, pristojnega za regionalni razvoj, ki se v skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi izvajajo v interesu Slovencev v zamejstvu. V. IZVAJANJE FINANČNE PODPORE IN ZAGOTAVLJANJE PROSTOROV ZA DELOVANJE
2
−
(2) Razvojni svet opravlja naslednje naloge:
−
3
−
- sprejema smernice in priporočila za gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
−
4
−
- skrbi za spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
−
5
−
- obravnava, daje pobude in vrednoti predloge dokumentov iz 42. člena tega zakona z vidika gospodarskega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
−
6
−
(3) Sestavo, organizacijo in način opravljanja nalog razvojnega sveta določi Vlada Republike Slovenije. V. IZVAJANJE FINANČNE PODPORE
−
1
−
(1) S finančno podporo pomaga Republika Slovenija vzdrževati strukture in dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije.
1
+
(1) S finančno podporo pomaga Republika Slovenija vzdrževati strukture in dejavnosti Slovencev zunaj Republike Slovenije, kar vključuje tudi finančno podporo organizacijam Slovencev izven Republike Slovenije in drugim organizacijam, ki izvajajo dejavnosti, ki so v interesu Slovencev zunaj Republike Slovenije.
2
−
(2) Finančne podpore so lahko deležne tudi organizacije civilne družbe, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu.
2
+
(2) S finančno podporo pomaga Republika Slovenija tudi posameznikom in organizacijam, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
1
−
Možnost za pridobitev finančnih podpor iz Republike Slovenije imajo vsi Slovenci v zamejstvu, zdomci, izseljenci in njihovi potomci, kakor tudi vse njihove organizacije.
1
+
Finančno podporo Republike Slovenije lahko pridobijo Slovenci v zamejstvu, Slovenci po svetu in njihovi potomci ter posamezniki in organizacije iz 45. člena tega zakona.
1
·
(1) O tem ali prosilec izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev finančne podpore Republike Slovenije presoja in odloča urad na podlagi določb uredbe iz 47. člena tega zakona.
1
·
(1) O tem ali prosilec izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev finančne podpore Republike Slovenije presoja in odloča urad na podlagi določb uredbe iz 47. člena tega zakona.
2
−
(2) Izdane odločbe iz prvega odstavka tega člena veljajo izključno za tekoče proračunsko leto.
2
+
(2) S prosilcem, ki izpolnjuje pogoje in merila iz 51. in 53. člena tega zakona ter mu je finančna podpora odobrena, sklene urad pogodbo. Pogodba se sklene za določen čas in je lahko večletna.
1
−
Vsi državni organi Republike Slovenije, ki so v predhodnem letu del svojih proračunskih sredstev namenili tudi strukturam in dejavnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu ali projektom, povezanim s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so dolžni uradu posredovati natančne podatke o teh prispevkih najpozneje do konca meseca aprila tekočega leta. VI. STATUS SLOVENCA BREZ DRŽAVLJANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
1
+
Vsi državni organi Republike Slovenije, ki so v predhodnem letu del svojih proračunskih sredstev namenili tudi strukturam in dejavnostim Slovencev v zamejstvu in po svetu ali projektom, povezanim s Slovenci v zamejstvu in po svetu, so dolžni uradu posredovati natančne podatke o teh prispevkih najpozneje do konca meseca aprila tekočega leta.
+
1
+
(1) Nevladni organizaciji s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja dejavnost na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, lahko urad z namenom zagotovitve prostorov, ki jih potrebuje za svoje delovanje, dodeli v brezplačno uporabo nepremično premoženje države z neposredno pogodbo, če izpolnjuje naslednje pogoje:
+
2
+
- dejavnost nevladne organizacije na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu pomembno prispeva k ohranjanju in razvoju slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in po svetu;
+
3
+
- nevladna organizacija ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju zunanjih zadev in
+
4
+
- nevladna organizacija deluje na področju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu vsaj deset let.
+
5
+
(2) Medsebojna razmerja med nevladno organizacijo in uradom se uredijo s pogodbo iz prejšnjega odstavka. Pogodba se sklene za določen čas največ petih let in se lahko podaljšuje z dodatkom k osnovni pogodbi vsakič za določen čas največ petih let, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(3) Upravljavec nepremičnega premoženja države iz tega člena je urad.
+
7
+
(4) Za vprašanja brezplačne uporabe nepremičnega premoženja iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja države, če ni v tem členu drugače določeno. VI. STATUS SLOVENCA BREZ DRŽAVLJANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
1
·
(1) Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci izpostavljani različnim pritiskom ter Slovenci, ki lahko doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi Republike Slovenije.
1
·
(1) Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere se ugotovi, da se nahajajo v hudi gospodarski in politični krizi in kjer so Slovenci izpostavljani različnim pritiskom ter Slovenci, ki lahko doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi Republike Slovenije.
2
·
(2) Odločanje o tem, kdaj je mogoče krizo v neki državi obravnavati kot hudo politično ali drugačno krizo je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
2
·
(2) Odločanje o tem, kdaj je mogoče krizo v neki državi obravnavati kot hudo politično ali drugačno krizo je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.
+
3
+
(3) Na podlagi odločitve ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, iz prejšnjega odstavka, lahko Vlada Republike Slovenije sprejme sklep o začetku izvajanja postopka repatriacije.
1
−
Repatriacija v smislu prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona se financira iz proračuna in drugih virov.
1
+
(1) Državni organi, ki operativno izvajajo konkretne naloge na posameznih področjih repatriacije, so: ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za kulturo, ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in urad.
+
2
+
(2) Repatriacija se financira iz proračuna Republike Slovenije, s proračunskih postavk državnih organov iz prejšnjega odstavka tega člena, in iz drugih virov.
1
−
Urad je zadolžen za neposredno izvajanje repatriacije, razen za opravljanje zadev iz 83. in 84. člena tega zakona.
−
1
·
(1) Odločbo o statusu repatriirane osebe izda urad.
1
·
(1) Odločbo o statusu repatriirane osebe izda urad.
2
·
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se posameznikom v tujino vroči v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
2
·
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se posameznikom v tujino vroči v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
3
·
(3) Odločba o statusu repatriirane osebe in z njo pridobljene pravice ter obveznosti stopijo v veljavo s prihodom posameznika v Republiko Slovenijo.
3
·
(3) Odločba o statusu repatriirane osebe in z njo pridobljene pravice ter obveznosti stopijo v veljavo s prihodom posameznika v Republiko Slovenijo.
4
−
(4) Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu priznan status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.
4
+
(4) Pravnomočna odločba, s katero je bil prosilcu priznan status repatriirane osebe ali pravica do repatriacije v Republiko Slovenijo kot ožjemu družinskemu članu osebe slovenskega rodu, ki je pridobil status repatriirane osebe, velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
5
·
(5) Status repatriirane osebe lahko traja največ 15 mesecev. Po prenehanju statusa repatriirane osebe, posameznik ne more več ponovno zaprositi za status.
5
·
(5) Status repatriirane osebe lahko traja največ 15 mesecev. Po prenehanju statusa repatriirane osebe, posameznik ne more več ponovno zaprositi za status.
1
−
(1) O upravičenosti posameznih oseb do repatriacije odloča urad na podlagi mnenj in predlogov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, slovenskih izseljenskih organizacij v Sloveniji in po svetu, slovenskih rimokatoliških misij in misij drugih verskih skupnosti.
1
+
(1) O upravičenosti posameznih oseb do repatriacije odloča urad na podlagi mnenj in predlogov slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi.
2
·
(2) Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priseli tisti posameznik slovenskega rodu, ki izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona in ni bil v Sloveniji ali v državi, katere državljan je, obsojen na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njegove države kot tudi po predpisih Republike Slovenije.
2
·
(2) Po postopku repatriacije se v Republiko Slovenijo lahko priseli tisti posameznik slovenskega rodu, ki izpolnjuje pogoje iz 59. člena tega zakona in ni bil v Sloveniji ali v državi, katere državljan je, obsojen na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njegove države kot tudi po predpisih Republike Slovenije.
3
−
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena dokazuje upravičenec tako, kot je predvideno v 60. členu tega zakona ter s priporočili slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, slovenskih rimokatoliških misij in misij drugih verskih skupnosti. Izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti iz drugega odstavka tega člena dokaže upravičenec s potrdilom o nekaznovanosti oziroma neobsojenosti iz države, katere državljan je, oziroma z drugim ustreznim dokazilom.
3
+
(3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena dokazuje upravičenec tako, kot je predvideno v 60. členu tega zakona ter s priporočili slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev in nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu ter drugi. Izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti iz drugega odstavka tega člena dokaže upravičenec s potrdilom o nekaznovanosti oziroma neobsojenosti iz države, katere državljan je, oziroma z drugim ustreznim dokazilom.
1
−
(1) Repatriiranim osebam je v domu za priseljevanje zagotovljena osnovna oskrba v skladu s standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, in obsega:
1
+
(1) Repatriiranim osebam in njihovim ožjim družinskim članom, kot so opredeljeni v tretjem odstavku 77. člena tega zakona, je v domu za priseljevanje zagotovljena osnovna oskrba, ki obsega bivanje in organiziranje prehrane, skladno s standardi s področja socialnovarstvene dejavnosti, ki veljajo za storitev institucionalnega varstva.
2
−
- nastanitev in
2
+
(2) Višino stroškov osnovne oskrbe iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za socialne zadeve.
3
−
- prehrano.
−
4
−
(2) Ožji družinski člani posameznika s statusom repatriirane osebe imajo možnost oskrbe v obsegu nastanitve in prehrane.
−
1
−
(1) Repatriirane osebe, ki razpolagajo s pomembnejšimi lastnimi sredstvi, prispevajo sorazmeren del stroškov za oskrbo.
1
+
Repatriirane osebe prispevajo k plačilu stroškov osnovne oskrbe iz prvega odstavka prejšnjega člena v višini plačilne sposobnosti, ki se določi na enak način kot plačilna sposobnost upravičenca k plačilu oziroma doplačilu storitve pomoč družini na domu skladno s predpisi o socialnovarstveni dejavnosti.
2
−
(2) Merila za odločanje o tem, kdaj je mogoče lastna sredstva opredeliti kot pomembnejša, določi ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve.
−
1
−
(1) Repatriirane osebe, ki so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in sposobni preživljati, so upravičene do denarne socialne pomoči.
1
+
(1) Repatriirane osebe, ki nimajo zagotovljenih dohodkov in drugih prejemkov vsaj v višini minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnovarstveni dejavnosti, so upravičene do denarne pomoči po tem zakonu.
2
−
(2) Kot dohodek in drugi prejemki iz prejšnjega odstavka se štejejo tisti, ki se po predpisih s področja socialnega varstva upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči.
2
+
(2) Med dohodke in prejemke iz prejšnjega odstavka se štejejo tisti, ki se po predpisih s področja socialnovarstvenih prejemkov upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
3
−
(3) Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči po tem zakonu se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, določen s predpisi s področja socialnega varstva, in dohodek, ugotovljen na način, ki je s predpisi s področja socialnega varstva določen za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, kolikor s tem zakonom ni določeno drugače.
3
+
(3) Glede višine, meril za izračun denarne pomoči, zahtevka za denarno pomoč, odločanja o denarni pomoči in izplačevanja denarne pomoči po tem členu, se smiselno uporabljajo določbe o denarni pomoči predpisov, ki urejajo začasno zaščito razseljenih oseb, če ni s tem zakonom določeno drugače.
4
−
(4) Višina denarne pomoči, merila in zahtevek za denarno pomoč se določi v skladu s predpisi, ki urejajo začasno zaščito razseljenih oseb, kolikor s tem zakonom ni določeno drugače.
4
+
(4) O upravičenosti do denarne pomoči po tem zakonu odloča center za socialno delo na območju bivanja repatriirane osebe.
5
−
(5) O pravici do dodelitve denarne pomoči odloči pristojni center za socialno delo na območju prebivanja repatriirane osebe.
5
+
(5) Postopek za dodelitev denarne pomoči se začne na zahtevo repatriirane osebe, ki jo vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialne zadeve.
6
−
(6) Postopek za dodelitev denarne pomoči se začne na zahtevo repatriirane osebe.
6
+
(6) Pravica do prejemanja denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena traja, dokler je repatriirana oseba upravičena do prejemanja te pomoči, vendar največ 15 mesecev od pridobitve statusa repatriirane osebe. Upravičenost do denarne pomoči se ugotavlja skladno s predpisi o socialnovarstvenih prejemkih za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.
7
−
(7) Zahtevek za denarno pomoč se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
7
+
(7) Denarna pomoč iz prvega odstavka tega člena se financira iz virov, ki so določeni s 73. členom tega zakona.
8
−
(8) Pravica do prejemanja denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena traja, dokler je repatriirana oseba brez dohodkov, vendar največ 15 mesecev od pridobitve statusa.
−
9
−
(9) Repatriirana oseba, ki se zaposli v Republiki Sloveniji, izgubi pravico do denarne pomoči.
−
10
−
(10) Sredstva za začasne denarne pomoči se črpajo iz vira, ki je določen z 73. členom tega zakona.
−
1
−
(1) Republika Slovenija dodeli starejšim repatriiranim osebam, ki so pomembnejše prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v tujini, posebne trajne priznavalnine.
1
+
(1) Republika Slovenija dodeli trajne priznavalnine repatriiranim osebam, ki so dopolnile starost 70 let in so pomembneje prispevale k ohranitvi in razvoju slovenstva in slovenske kulture v tujini. O dodelitvi trajnih priznavalnin po tem odstavku odloča ministrstvo, pristojno za kulturo, ki je tudi pristojno za njihovo financiranje.
2
−
(2) Posebne trajne priznavalnine dodeli Republika Slovenija tudi učiteljem in učiteljicam slovenskega dopolnilnega pouka, ki za poučevanje niso prejemali plačila.
2
+
(2) Republika Slovenija dodeli trajne priznavalnine repatriiranim osebam, ki so dopolnile starost 70 let in so vsaj 15 let poučevale slovenski dopolnilni pouk v zamejstvu in po svetu ter za svoje delo niso prejemale plačila. O dodelitvi trajnih priznavalnin po tem odstavku odloča urad, ki je tudi pristojen za njihovo financiranje.
3
−
(3) Podrobnejši kriteriji za dodelitev trajnih priznavalnin ter višine priznavalnin se določijo z uredbo vlade.
3
+
(3) Pravica iz prvega in prejšnjega odstavka ni prenosljiva in preneha s smrtjo upravičenca.
+
4
+
(4) Podrobnejši pogoji in postopki za pridobitev trajne priznavalnine iz prvega odstavka tega člena in trajne priznavalnine iz drugega odstavka tega člena ter kriteriji za določitev njihove višine se določijo z uredbama vlade.
1
−
(1) Zaradi vodenja evidenc, spremljanja stanja in odločanja o pravicah in dolžnostih, določenih s tem zakonom, zbira urad osebne in druge podatke iz naslova podeljevanja statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, repatriacije in medijske oskrbe. Podatke pridobiva urad neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, slovenskih izseljenskih organizacij v Sloveniji in po svetu, slovenskih rimokatoliških misij in misij drugih verskih skupnosti, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter od drugih oseb javnega prava.
1
+
(1) Zaradi vodenja evidenc, spremljanja stanja in odločanja o pravicah in dolžnostih, določenih s tem zakonom, zbirata urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, osebne in druge podatke.
2
−
(2) Podatke so dolžni organi iz prejšnjega odstavka tega člena, razen slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, posredovati uradu brezplačno na njegovo zahtevo.
2
+
(2) Urad zbira podatke iz naslova podeljevanja statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, dodeljevanja in izplačevanja trajnih priznavalnin iz drugega odstavka 85. člena tega zakona, repatriacije in medijske oskrbe. Ministrstvo, pristojno za kulturo, zbira podatke iz naslova dodeljevanja in izplačevanja trajnih priznavalnin iz prvega odstavka 85. člena tega zakona.
3
−
(3) Osebne podatke, s katerimi razpolagajo slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, pridobiva urad po dogovoru o načinu posredovanja osebnih podatkov. Osebni podatki se uradu posredujejo na podlagi pisnih privolitev posameznikov, na katere se nanašajo.
3
+
(3) Podatke pridobivata urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od pristojnih državnih organov, od diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, od nepridobitnih oseb zasebnega prava oziroma njihovih pravnih oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu in drugi, od organov samoupravnih lokalnih skupnosti, od nosilcev javnih pooblastil ter od drugih oseb javnega in zasebnega prava v Republiki Sloveniji in tujini.
4
−
(4) Urad zbira, obdeluje, upravlja, posreduje in shranjuje osebne ter druge podatke, potrebne za izvajanje nalog urada, določenih s tem zakonom, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in mednarodnimi konvencijami o varstvu osebnih podatkov.
4
+
(4) Podatke so dolžni organi iz prejšnjega odstavka posredovati uradu in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, brezplačno na njuno zahtevo.
+
5
+
(5) Osebne podatke, s katerimi razpolagajo nepridobitne osebe zasebnega prava oziroma njihove pravne oseb v tujini, kot so slovenske rimokatoliške misije in misije drugih verskih skupnosti, slovenske izseljenske organizacije v Sloveniji in po svetu in drugi ter druge osebe javnega in zasebnega prava iz tujine, pridobivata urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, po dogovoru o načinu posredovanja osebnih podatkov. Osebni podatki se uradu in ministrstvu, pristojnemu za kulturo, posredujejo na podlagi pisnih privolitev posameznikov, na katere se nanašajo.
+
6
+
(6) Urad in ministrstvo, pristojno za kulturo, zbirata, obdelujeta, upravljata, posredujeta in shranjujeta osebne ter druge podatke, potrebne za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in mednarodnimi konvencijami o varstvu osebnih podatkov.
+
1
+
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, in urad vodita evidenci podatkov o osebah, ki prejemajo trajne priznavalnine iz 85. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Evidenca, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, vsebuje podatke o prejemniku, navedene od prve do šeste alineje 89. člena tega zakona, podatke o delovanju prejemnika na področju ohranjanja in razvoja slovenstva ter slovenske kulture v tujini, višini priznavalnine in o davčni številki, če jo prejemnik ima.
+
3
+
(3) Evidenca, ki jo vodi urad, vsebuje podatke o prejemniku, navedene od prve do šeste alineje 89. člena tega zakona, podatke o trajanju poučevanja, organizaciji, kraju in državi delovanja, višini priznavalnine ter o davčni številki, če jo prejemnik ima.
1
·
(1) Osebni podatki iz evidence, namenjene podeljevanju statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, se hranijo še pet let po smrti, odreku ali prenehanju statusa osebi, na katero se ti podatki nanašajo.
1
·
(1) Osebni podatki iz evidence, namenjene podeljevanju statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva, se hranijo še pet let po smrti, odreku ali prenehanju statusa osebi, na katero se ti podatki nanašajo.
2
·
(2) Osebni podatki iz evidence, namenjeni repatriaciji, se hranijo pet let po prenehanju statusa repatriirane osebe.
2
·
(2) Osebni podatki iz evidence, namenjeni repatriaciji, se hranijo pet let po prenehanju statusa repatriirane osebe.
3
−
(3) Po preteku rokov iz prvega in drugega odstavka tega člena se osebni podatki hranijo v Arhivu Republike Slovenije. VIII. KAZENSKE DOLOČBE
3
+
(3) Osebni podatki iz evidenc o prejemnikih trajnih priznavalnin se hranijo še pet let po prenehanju pravice.
+
4
+
(4) Po preteku rokov iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka se osebni podatki hranijo v Arhivu Republike Slovenije. VIII. KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z globo od 500.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne izpolni obveznosti iz devete alinee 66. člena tega zakona.
1
+
(1) Z globo od 3.000 do 5.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne izpolni obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 66. člena tega zakona.
2
−
(2) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
2
+
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
3
−
(3) Z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
3
+
(3) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.
4
−
(4) Z globo od 100.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
4
+
(4) Z globo od 1.000 do 1.500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-05/04-7/3 Ljubljana, dne 4. aprila 2005 EPA 473-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
1
−
Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM-B) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025. Št. 003-02-1/2025-386 Ljubljana, dne 29. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODNOSIH REPUBLIKE SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA (ZORSSZNM-B)
−
1
−
V IV. poglavju se naslov E. oddelka spremeni tako, da se glasi: »E. GOSPODARSKO IN REGIONALNO SODELOVANJE TER SPODBUJANJE GOSPODARSKE OSNOVE«.
−
1
−
Naslov V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »V. IZVAJANJE FINANČNE PODPORE IN ZAGOTAVLJANJE PROSTOROV ZA DELOVANJE«.
−
1
−
Za izvajanje večletnega razvojnega programa za narodnostno mešano obmejno območje v skladu z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh slovensko-madžarske meje (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 6/22) se v državnem proračunu pri ministrstvu, ki je pristojno za regionalni razvoj, zagotovijo finančna sredstva v višini 1,000.000 eurov za leto 2025 in 1,000.000 eurov za leto 2026.
−
1
−
Program iz drugega odstavka 43.b člena zakona se sprejme v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 009-03/25-8/15 Ljubljana, dne 21. novembra 2025 EPA 2372-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica
−