← Nazaj na seznam
Zakon o Triglavskem narodnem parku
ZTNP-1
14spremenjenih členov
+3odstranjeno
+11spremenjeno
dodano 266odstranjeno 548besed
6odstavkov
Zgodovina različic
1
·
(1) Spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se parkovnim lokalnim skupnostim ter prebivalcem narodnega parka in pravnim osebam s sedežem v narodnem parku, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa na območju parkovnih lokalnih skupnosti, dodeljujejo prednostno in praviloma za 25 odstotkov več kot na drugih območjih.
1
·
(1) Spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se parkovnim lokalnim skupnostim ter prebivalcem narodnega parka in pravnim osebam s sedežem v narodnem parku, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa na območju parkovnih lokalnih skupnosti, dodeljujejo prednostno in praviloma za 25 odstotkov več kot na drugih območjih.
2
·
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena pravnim osebam po višini in intenzivnosti omejene s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
2
·
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena pravnim osebam po višini in intenzivnosti omejene s predpisi, ki urejajo državne pomoči.
3
·
(3) Z osebami iz prvega odstavka tega člena so v primeru iz 1., 3., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena izenačene tudi fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče zunaj narodnega parka, v narodnem parku pa uporabljajo gozdna zemljišča ali stalno obdelujejo kmetijska zemljišča, in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova.
3
·
(3) Z osebami iz prvega odstavka tega člena so v primeru iz 1., 3., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena izenačene tudi fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče zunaj narodnega parka, v narodnem parku pa uporabljajo gozdna zemljišča ali stalno obdelujejo kmetijska zemljišča, in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova.
4
−
(4) Ne glede na predpise, ki urejajo financiranje občin, se za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku in ki se neposredno nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev iz 2., 7., 8., 9. in 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena, parkovni lokalni skupnosti iz državnega proračuna dodeli 0,20 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračuna dohodnina. Delež dohodnine se razdeli po lokalnih skupnostih v parku: Bohinj (31,62 %), Tolmin (12,77 %), Bovec (24,13 %), Kranjska Gora (12,70 %), Gorje (11,63 %), Jesenice (0,54 %), Bled (1,32 %), Kobarid (5,29 %). Parkovne lokalne skupnosti morajo ta sredstva porabljati namensko. Za nadzor nad namensko porabo sredstev se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja financiranje občin. Ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi in sporoči parkovnim lokalnim skupnostim višino sredstev iz tega odstavka pred predložitvijo državnega proračuna oziroma sprememb državnega proračuna Državnemu zboru. Sredstva se zagotovijo na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za okolje in prostor.
4
+
(4) Ne glede na predpise, ki urejajo financiranje občin, se za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku in ki se neposredno nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev iz 2., 7., 8., 9. in 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena, parkovni lokalni skupnosti iz državnega proračuna dodeli 0,20 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se ji izračuna dohodnina. Delež dohodnine se razdeli po lokalnih skupnostih v parku: Bohinj (31,62 %), Tolmin (12,77 %), Bovec (24,13 %), Kranjska Gora (12,70 %), Gorje (11,63 %), Jesenice (0,54 %), Bled (1,32 %), Kobarid (5,29 %). Parkovne lokalne skupnosti morajo ta sredstva porabljati namensko. Za nadzor nad namensko porabo sredstev se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja financiranje občin. Ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi in sporoči parkovnim lokalnim skupnostim višino sredstev iz tega odstavka pred predložitvijo državnega proračuna oziroma sprememb državnega proračuna Državnemu zboru. Sredstva se zagotovijo na posebni proračunski postavki v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.
5
·
(5) Ob naravnih ali drugih nesrečah se zaradi posebnih zahtev pri izvajanju sanacije za odpravo posledic nesreče v narodnem parku namenjajo do 30 odstotkov višja sredstva kot zunaj narodnega parka.
5
·
(5) Ob naravnih ali drugih nesrečah se zaradi posebnih zahtev pri izvajanju sanacije za odpravo posledic nesreče v narodnem parku namenjajo do 30 odstotkov višja sredstva kot zunaj narodnega parka.
6
·
(6) Prednostno dodeljevanje spodbud in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti se v postopkih dodeljevanja sredstev osebam iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, zagotavlja s pripisom dodatnih točk, v višini 10 odstotkov od najvišjega možnega števila točk.
6
·
(6) Prednostno dodeljevanje spodbud in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti se v postopkih dodeljevanja sredstev osebam iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, zagotavlja s pripisom dodatnih točk, v višini 10 odstotkov od najvišjega možnega števila točk.
7
·
(7) Pri določanju višine sredstev iz prvega in petega odstavka tega člena se kot merila uporabljajo:
7
·
(7) Pri določanju višine sredstev iz prvega in petega odstavka tega člena se kot merila uporabljajo:
8
·
- pomembnost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona za doseganje ciljev narodnega parka;
8
·
- pomembnost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona za doseganje ciljev narodnega parka;
9
·
- vključenost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v načrt upravljanja;
9
·
- vključenost področja iz prvega odstavka 10. člena tega zakona v načrt upravljanja;
10
·
- vpliv na demografsko ogroženost.
10
·
- vpliv na demografsko ogroženost.
11
·
(8) Vlada predpiše podrobnejša merila in kriterije za določanje višine sredstev iz tega člena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo državne pomoči.
11
·
(8) Vlada predpiše podrobnejša merila in kriterije za določanje višine sredstev iz tega člena ob upoštevanju predpisov, ki urejajo državne pomoči.
1
·
(1) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območju regionalnih cest Kranjska Gora-Ruska cesta-Vršič-Trenta in ceste Strmec na Predelu-Mangartsko sedlo, znotraj njunega varovalnega pasu po predpisih, ki urejajo ceste, v prvem in drugem varstvenem območju dovoljeno:
1
·
(1) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območju regionalnih cest Kranjska Gora-Ruska cesta-Vršič-Trenta in ceste Strmec na Predelu-Mangartsko sedlo, znotraj njunega varovalnega pasu po predpisih, ki urejajo ceste, v prvem in drugem varstvenem območju dovoljeno:
2
·
1. izvajati investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja ustreznih prometnotehničnih in prometnovarnostnih zahtev;
2
·
1. izvajati investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja ustreznih prometnotehničnih in prometnovarnostnih zahtev;
3
·
2. urejati površine za mirujoči promet na obstoječih lokacijah, ki so določene z načrtom upravljanja;
3
·
2. urejati površine za mirujoči promet na obstoječih lokacijah, ki so določene z načrtom upravljanja;
4
·
3. postavljati začasne sezonske objekte, ki so prostorsko in funkcionalno vezani na površine iz prejšnje točke.
4
·
3. postavljati začasne sezonske objekte, ki so prostorsko in funkcionalno vezani na površine iz prejšnje točke.
5
·
(2) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območjih državnih in občinskih cest znotraj njihovega cestnega sveta v drugem varstvenem območju dovoljeno izvajati dejavnosti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
5
·
(2) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona je v območjih državnih in občinskih cest znotraj njihovega cestnega sveta v drugem varstvenem območju dovoljeno izvajati dejavnosti iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
6
·
(3) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona se lahko načrtuje in zgradi predor pod Vršičem ter s tem povezane dostopne ceste zaradi prometnovarnostnih zahtev z namenom omogočiti celoletno povezanost Gorenjske in Zgornje Primorske.
6
·
(3) Ne glede na prepovedi iz 13., 15. in 16. člena tega zakona se lahko načrtuje in zgradi predor pod Vršičem ter s tem povezane dostopne ceste zaradi prometnovarnostnih zahtev z namenom omogočiti celoletno povezanost Gorenjske in Zgornje Primorske.
+
7
+
(4) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se na cestah iz prvega odstavka tega člena lahko načrtujejo in gradijo deli cest, katerih uporaba in obnova nista mogoči zaradi poškodb, ki so nastale zaradi naravnih nesreč, na način in v obsegu, ki ob doseganju enakih učinkov najmanj poškodujeta naravo.
1
·
(1) Prostorski akti države in samoupravnih lokalnih skupnosti morajo biti usklajeni s tem zakonom in načrtom upravljanja.
1
·
(1) Prostorski akti države in samoupravnih lokalnih skupnosti morajo biti usklajeni s tem zakonom in načrtom upravljanja.
2
·
(2) Za izvedbo razvojnih projektov, ki zahtevajo načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena, se za območje parkovnih lokalnih skupnosti lahko pripravi regionalni prostorski načrt, ki se sprejme po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora, na podlagi načrta upravljanja.
2
·
(2) Za izvedbo razvojnih projektov, ki zahtevajo načrtovanje prostorskih ureditev regionalnega pomena, se za območje parkovnih lokalnih skupnosti lahko pripravi regionalni prostorski načrt, ki se sprejme po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora, na podlagi načrta upravljanja.
3
·
(3) Pri načrtovanju prostora v narodnem parku je poleg predpisov, ki urejajo načrtovanje prostora, treba upoštevati tudi naslednja izhodišča:
3
·
(3) Pri načrtovanju prostora v narodnem parku je poleg predpisov, ki urejajo načrtovanje prostora, treba upoštevati tudi naslednja izhodišča:
4
·
- nova poselitev se usmerja v obstoječa naselja, pri čemer se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in pozidanimi površinami;
4
·
- nova poselitev se usmerja v obstoječa naselja, pri čemer se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in pozidanimi površinami;
5
·
- nova infrastruktura se načrtuje znotraj obstoječih infrastrukturnih koridorjev;
5
·
- nova infrastruktura se načrtuje znotraj obstoječih infrastrukturnih koridorjev;
6
·
- širitev območij naselij je dopustna ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka tega člena;
6
·
- širitev območij naselij je dopustna ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka tega člena;
7
·
- razpršeno gradnjo se sanira tako, da se ne povečuje obsega stavbnih zemljišč in se ponovno vzpostavljata za narodni park značilni poselitveni vzorec in značilna krajina;
7
·
- razpršeno gradnjo se sanira tako, da se ne povečuje obsega stavbnih zemljišč in se ponovno vzpostavljata za narodni park značilni poselitveni vzorec in značilna krajina;
8
·
- novi posegi v prostor na območjih razpršene poselitve se lahko načrtujejo samo, če ohranjajo avtohtone poselitvene vzorce, značilno krajino in ne razvrednotijo kulturne dediščine;
8
·
- novi posegi v prostor na območjih razpršene poselitve se lahko načrtujejo samo, če ohranjajo avtohtone poselitvene vzorce, značilno krajino in ne razvrednotijo kulturne dediščine;
9
·
- območja, namenjena za šport in rekreacijo, se načrtujejo v naseljih ali kot razširitev obstoječih tovrstnih območij;
9
·
- območja, namenjena za šport in rekreacijo, se načrtujejo v naseljih ali kot razširitev obstoječih tovrstnih območij;
10
·
- prenova objektov ima prednost pred novogradnjo;
10
·
- prenova objektov ima prednost pred novogradnjo;
11
·
- novih objektov se ne načrtuje v naravnem okolju, razen nujno potrebne infrastrukture za potrebe odpravljanja posledic naravnih nesreč in oskrbe s pitno vodo;
11
·
- novih objektov se ne načrtuje v naravnem okolju, razen nujno potrebne infrastrukture za potrebe odpravljanja posledic naravnih nesreč in oskrbe s pitno vodo;
12
·
- rekonstrukcije objektov se:
12
·
- rekonstrukcije objektov se:
13
·
a) v prvem in drugem varstvenem območju izvajajo v okviru obstoječih gabaritov in zatečene namembnosti;
13
·
a) v prvem in drugem varstvenem območju izvajajo v okviru obstoječih gabaritov in zatečene namembnosti;
14
·
b) odstopanja od obstoječih gabaritov so mogoča le, kadar gre za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja.
14
·
b) odstopanja od obstoječih gabaritov so mogoča le, kadar gre za preprečevanje ali zmanjševanje obstoječega obremenjevanja okolja.
15
·
(4) Širitev območij naselij je dopustna, če:
15
·
(4) Širitev območij naselij je dopustna, če:
16
·
- ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
16
·
- ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
17
·
- omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;
17
·
- omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst;
18
·
- ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;
18
·
- ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;
19
·
- ne ogroža kulturne dediščine;
19
·
- ne ogroža kulturne dediščine;
20
·
- ne ogroža identitete in elementov prepoznavnosti narodnega parka;
20
·
- ne ogroža identitete in elementov prepoznavnosti narodnega parka;
21
·
- ne povečuje obremenitev okolja;
21
·
- ne povečuje obremenitev okolja;
22
·
- ne ogroža za narodni park značilnega poselitvenega vzorca in je skladna z režimi iz 13. do 17. člena tega zakona ter splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje prostora.
22
·
- ne ogroža za narodni park značilnega poselitvenega vzorca in je skladna z režimi iz 13. do 17. člena tega zakona ter splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja načrtovanje prostora.
23
·
(5) Prostorske ureditve državnega pomena v narodnem parku, ki jih po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora, načrtuje država v narodnem parku, so prostorske ureditve, ki pomembno vplivajo na cilje narodnega parka in so potrebne za varstvo in upravljanje narodnega parka.
23
·
(5) Prostorske ureditve državnega pomena v narodnem parku, ki jih po predpisih, ki urejajo načrtovanje prostora, načrtuje država v narodnem parku, so prostorske ureditve, ki pomembno vplivajo na cilje narodnega parka in so potrebne za varstvo in upravljanje narodnega parka.
+
24
+
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ministrstvo, pristojno za prostor, in parkovna lokalna skupnost dogovorita, da parkovna lokalna skupnost lahko načrtuje manjše prostorske ureditve državnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve državnega pomena s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje. Ministrstvo, v katerega delovno področje spada prostorska ureditev, ministrstvo, pristojno za prostor, in ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, ter parkovna lokalna skupnost pred začetkom priprave prostorskega akta, s katerim se načrtuje prostorske ureditve državnega pomena, sklenejo dogovor, v katerem se določijo obveznosti glede priprave in sprejemanja prostorskega akta in druge medsebojne obveznosti, pomembne za pripravo občinskega prostorskega akta.
1
·
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo javne ceste, in predpise, ki urejajo varnost cestnega prometa, lahko državni organ ali parkovna lokalna skupnost, ki skrbi za upravljanje državnih ali občinskih cest in promet na njih, v soglasju ali na predlog upravljavca narodnega parka, zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega parka omeji uporabo državnih ali občinskih cest za motorna vozila v območju narodnega parka. Zavod za gozdove Slovenije v soglasju ali na predlog upravljavca narodnega parka zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega parka omeji uporabo gozdnih cest v narodnem parku za motorna vozila.
1
·
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo javne ceste, in predpise, ki urejajo varnost cestnega prometa, lahko državni organ ali parkovna lokalna skupnost, ki skrbi za upravljanje državnih ali občinskih cest in promet na njih, v soglasju ali na predlog upravljavca narodnega parka, zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega parka omeji uporabo državnih ali občinskih cest za motorna vozila v območju narodnega parka. Zavod za gozdove Slovenije v soglasju ali na predlog upravljavca narodnega parka zaradi ogroženosti ali prevelike obremenjenosti narodnega parka omeji uporabo gozdnih cest v narodnem parku za motorna vozila.
2
·
(2) Ne glede na omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka, se izjeme od omejitev lahko skladno z načrtom upravljanja določijo za:
2
·
(2) Ne glede na omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka, se izjeme od omejitev lahko skladno z načrtom upravljanja določijo za:
3
·
- lastnike, upravljavce ali najemnike objektov in zemljišč v narodnem parku za dostop do njihovih objektov in zemljišč;
3
·
- lastnike, upravljavce ali najemnike objektov in zemljišč v narodnem parku za dostop do njihovih objektov in zemljišč;
4
·
- prebivalce v narodnem parku, stalno in začasno prebivajoče, in njihove goste, za dostop do njihovih prebivališč;
4
·
- prebivalce v narodnem parku, stalno in začasno prebivajoče, in njihove goste, za dostop do njihovih prebivališč;
5
·
- turiste, ki so nastanjeni v narodnem parku, za dostop do objektov, v katerih so nastanjeni;
5
·
- turiste, ki so nastanjeni v narodnem parku, za dostop do objektov, v katerih so nastanjeni;
6
·
- skupinske prevoze ali drugo trajnostno obliko mobilnosti za potrebe turizma;
6
·
- skupinske prevoze ali drugo trajnostno obliko mobilnosti za potrebe turizma;
7
·
- izvajanje upravnih nalog, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, izvajanju nalog upravljavca narodnega parka, strokovne organizacije, organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine, policije, gasilcev, vojske, gorske in jamarske reševalne službe, zaščite in reševanja, lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, zdravstvene in veterinarske službe, kmetijsko-gozdarske službe, izvajanju geodetskih del, izvajanju geoloških del, izvajanju planinskega usposabljanja, obvezne državne gospodarske službe urejanja voda, pomoči pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter gospodarskih prevozov (prevoz potnikov v cestnem prometu, dostava blaga, opravljanje storitev, prevoza uplenjene divjadi in podobno).
7
·
- izvajanje upravnih nalog, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, izvajanju nalog upravljavca narodnega parka, strokovne organizacije, organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine, policije, gasilcev, vojske, gorske in jamarske reševalne službe, zaščite in reševanja, lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, zdravstvene in veterinarske službe, kmetijsko-gozdarske službe, izvajanju geodetskih del, izvajanju geoloških del, izvajanju planinskega usposabljanja, obvezne državne gospodarske službe urejanja voda, pomoči pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter gospodarskih prevozov (prevoz potnikov v cestnem prometu, dostava blaga, opravljanje storitev, prevoza uplenjene divjadi in podobno).
8
−
(3) Če je v primerih iz prvega odstavka tega člena zaradi velike obremenjenosti narodnega parka s prometom treba promet usmerjati in urejati ali nadstandardno vzdrževati prometno infrastrukturo, vključno s parkirišči, lahko ministrstvo, pristojno za državne ceste, in ministrstvo, pristojno za gozdne ceste, ter parkovna lokalna skupnost za občinske ceste določijo obveznost plačila cestnin, parkirnin ali drugih pristojbin in njihovo višino ter obenem določijo tudi način in deleže porabe tako pridobljenih sredstev.
8
+
(3) (prenehal veljati)
9
−
(4) Cestnine, parkirnine ali druge pristojbine, pridobljene na podlagi prejšnjega odstavka, so lastni prihodek upravljavcev ali koncesionarjev cest in parkirišč skladno s predpisi. Pridobljena sredstva morajo porabiti namensko, v parkovnih lokalnih skupnostih, kjer so bila sredstva zbrana, pri čemer se prednostno namenijo za zagotavljanje narodnemu parku ustreznega prometnega režima, vzdrževanje cest in parkirišč ter za izgradnjo parkovne infrastrukture skladno z načrtom upravljanja.
9
+
(4) (prenehal veljati)
1
−
(1) Obiskovanje in ogledovanje narodnega parka je pod enakimi pogoji dovoljeno vsakomur in je brezplačno, razen v primeru podeljene koncesije za rabo dela narodnega parka.
1
+
(1) Obiskovanje in ogledovanje narodnega parka je pod enakimi pogoji dovoljeno vsakomur in je brezplačno.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka minister omeji dostop do naravnih vrednot ali posameznih delov narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: del narodnega parka) na podlagi strokovne ocene o ogroženosti, ki jo pripravita skupaj upravljavec narodnega parka in strokovna organizacija ali upravljavec narodnega parka in organizacija, pristojna za varstvo kulturne dediščine. Šteje se, da je ogroženost izkazana, če je v strokovni oceni o ogroženosti verjetno izkazano, da bi ogledovanje ali obiskovanje dela narodnega parka lahko povzročilo nevarnost za ohranitev naravnih vrednot, rastlinskih ali živalskih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine.
2
·
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka minister omeji dostop do naravnih vrednot ali posameznih delov narodnega parka (v nadaljnjem besedilu: del narodnega parka) na podlagi strokovne ocene o ogroženosti, ki jo pripravita skupaj upravljavec narodnega parka in strokovna organizacija ali upravljavec narodnega parka in organizacija, pristojna za varstvo kulturne dediščine. Šteje se, da je ogroženost izkazana, če je v strokovni oceni o ogroženosti verjetno izkazano, da bi ogledovanje ali obiskovanje dela narodnega parka lahko povzročilo nevarnost za ohranitev naravnih vrednot, rastlinskih ali živalskih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine.
1
−
(1) Raba delov narodnega parka je organizirano ogledovanje in obiskovanje delov narodnega parka, ki se lahko tudi javno oglašuje.
1
+
(1) (prenehal veljati)
2
·
(2) Del narodnega parka se lahko v skladu s tem zakonom posebej uredi za ogledovanje in obiskovanje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Del narodnega parka se lahko uredi za ogledovanje in obiskovanje z ureditvijo dostopnih poti, ki lahko na nedostopnem delu narodnega parka vključuje tudi posebno infrastrukturno opremo, na primer: galerije, lestve, varovalne ograje.
2
·
(2) Del narodnega parka se lahko v skladu s tem zakonom posebej uredi za ogledovanje in obiskovanje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Del narodnega parka se lahko uredi za ogledovanje in obiskovanje z ureditvijo dostopnih poti, ki lahko na nedostopnem delu narodnega parka vključuje tudi posebno infrastrukturno opremo, na primer: galerije, lestve, varovalne ograje.
3
·
(3) Ureditev in raba delov narodnega parka morata potekati ob spoštovanju predpisanih varstvenih režimov in pravil ravnanja na podlagi tega zakona in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.
3
·
(3) Ureditev in raba delov narodnega parka morata potekati ob spoštovanju predpisanih varstvenih režimov in pravil ravnanja na podlagi tega zakona in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave.
4
·
(4) Deli narodnega parka, ki se lahko uredijo in tisti, ki se lahko rabijo, se določijo v načrtu upravljanja.
4
·
(4) Deli narodnega parka, ki se lahko uredijo in tisti, ki se lahko rabijo, se določijo v načrtu upravljanja.
5
−
(5) Za rabo dela narodnega parka Vlada podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je usposobljena za rabo delov narodnega parka in izpolnjuje pogoje, določene v koncesijskem aktu. V koncesijskem aktu se lahko določi, da je treba del narodnega parka, ki je predmet koncesije, urediti za ogledovanje in obiskovanje. Za podeljeno koncesijo se plačuje koncesijska dajatev.
5
+
(5) (prenehal veljati)
6
−
(6) O izbiri koncesionarja ali koncesionarke (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) odloči Vlada. Odločitev o podelitvi koncesije za rabo delov narodnega parka se sprejme na podlagi skupnega strokovnega mnenja upravljavca narodnega parka in strokovne organizacije. Pravna ali fizična oseba, ki želi pridobiti koncesijo (v nadaljnjem besedilu: kandidat), mora za pridobitev koncesije izkazati ustrezen pravni naslov za uporabo zemljišč, ki so predmet rabe, in morebitne pripadajoče infrastrukture. Pri izbiri koncesionarja ima prednost kandidat, ki je ob izpolnjevanju razpisnih pogojev za podelitev koncesije predložil naravovarstveno sprejemljivejši predlog rabe dela narodnega parka. Če ima več kandidatov enako število točk, ima prednost kandidat, ki je prebivalec narodnega parka, ali pravna oseba s sedežem v narodnem parku.
6
+
(6) (prenehal veljati)
7
−
(7) Če so zemljišča, potrebna za izvajanje rabe dela narodnega parka, v lasti države, se šteje, da je z odločbo o izbiri koncesionarja dan koncesionarju tudi ustrezen pravni naslov iz prejšnjega odstavka.
7
+
(7) (prenehal veljati)
8
−
(8) Za vprašanja, ki se nanašajo na koncesijo in niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja podelitev koncesije na naravnih dobrinah.
8
+
(8) (prenehal veljati)
1
·
(1) Javni zavod na podlagi sprejetega načrta upravljanja sprejme svoj finančno ovrednoteni letni program dela.
1
·
(1) Javni zavod na podlagi sprejetega načrta upravljanja sprejme svoj finančno ovrednoteni letni program dela.
2
·
(2) S programom dela se podrobneje določijo terminski in finančni načrt izvedbe naravovarstvenih, razvojnih in drugih nalog iz programa izvajanja načrta upravljanja, način sodelovanja s prebivalci narodnega parka ter parkovnimi lokalnimi skupnostmi in načini svetovanja pri opravljanju dejavnosti, ki omogočajo trajnostni razvoj v narodnem parku, ter program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišč, ki so v narodnem parku v zasebni lasti.
2
·
(2) S programom dela se podrobneje določijo terminski in finančni načrt izvedbe naravovarstvenih, razvojnih in drugih nalog iz programa izvajanja načrta upravljanja, način sodelovanja s prebivalci narodnega parka ter parkovnimi lokalnimi skupnostmi in načini svetovanja pri opravljanju dejavnosti, ki omogočajo trajnostni razvoj v narodnem parku, ter program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišč, ki so v narodnem parku v zasebni lasti.
3
−
(3) Javni zavod pošlje program dela in finančni načrt po sprejemu na svetu zavoda ministrstvu, ki ga predloži Vladi v potrditev.
3
+
(3) (prenehal veljati) .
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 200.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1
·
(1) Z globo od 25.000 do 200.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
2
·
1. izvaja posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (1. točka prvega odstavka 13. člena);
2
·
1. izvaja posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere na območju narodnega parka in posledično negativno vplivali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (1. točka prvega odstavka 13. člena);
3
·
2. izvaja posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote (2. točka prvega odstavka 13. člena);
3
·
2. izvaja posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne vrednote (2. točka prvega odstavka 13. člena);
4
·
3. izvaja posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske gradnike ali značilne krajinske ali poselitvene vzorce (3. točka prvega odstavka 13. člena);
4
·
3. izvaja posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za narodni park značilne krajinske gradnike ali značilne krajinske ali poselitvene vzorce (3. točka prvega odstavka 13. člena);
5
·
4. naseli ali goji rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst (5. točka prvega odstavka 13. člena);
5
·
4. naseli ali goji rastline ali živali tujerodnih prostoživečih vrst (5. točka prvega odstavka 13. člena);
6
·
5. dela z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, sprosti gensko spremenjene organizme v okolje ali jih uporablja (9. točka prvega odstavka 13. člena);
6
·
5. dela z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, sprosti gensko spremenjene organizme v okolje ali jih uporablja (9. točka prvega odstavka 13. člena);
7
·
6. izravna grbinaste travnike (11. točka prvega odstavka 13. člena);
7
·
6. izravna grbinaste travnike (11. točka prvega odstavka 13. člena);
8
·
7. gradi novo ali povečuje počitniško enoto ali spremeni namembnost obstoječega objekta v počitniško enoto (19. točka prvega odstavka 13. člena);
8
·
7. gradi novo ali povečuje počitniško enoto ali spremeni namembnost obstoječega objekta v počitniško enoto (19. točka prvega odstavka 13. člena);
9
·
8. gradi novo planinsko ali lovsko kočo zunaj naselij in območij razpršene poselitve (20. točka prvega odstavka 13. člena);
9
·
8. gradi novo planinsko ali lovsko kočo zunaj naselij in območij razpršene poselitve (20. točka prvega odstavka 13. člena);
10
·
9. gradi novo hotelsko ali apartmajsko naselje (21. točka prvega odstavka 13. člena);
10
·
9. gradi novo hotelsko ali apartmajsko naselje (21. točka prvega odstavka 13. člena);
11
·
10. gradi nov objekt za kratkotrajno nastanitev izven naselja ali v naselju z več kot 80 ležišči (22. točka prvega odstavka 13. člena);
11
·
10. gradi nov objekt za kratkotrajno nastanitev izven naselja ali v naselju z več kot 80 ležišči (22. točka prvega odstavka 13. člena);
12
·
11. gradi novo gostinsko stavbo zunaj naselja ali območja razpršene poselitve (23. točka prvega odstavka 13. člena);
12
·
11. gradi novo gostinsko stavbo zunaj naselja ali območja razpršene poselitve (23. točka prvega odstavka 13. člena);
13
·
12. gradi nov stanovanjski objekt zunaj naselja, ki ni stanovanjski objekt ali objekt s stanovanjsko-turistično rabo in ne predstavlja funkcionalne zaokrožitve obstoječe razpršene poselitve, ne ohranjanja avtohtonega poselitvenega vzorca in ne ohranjanja značilne krajine (24. točka prvega odstavka 13. člena);
13
·
12. gradi nov stanovanjski objekt zunaj naselja, ki ni stanovanjski objekt ali objekt s stanovanjsko-turistično rabo in ne predstavlja funkcionalne zaokrožitve obstoječe razpršene poselitve, ne ohranjanja avtohtonega poselitvenega vzorca in ne ohranjanja značilne krajine (24. točka prvega odstavka 13. člena);
14
·
13. gradi nov objekt, ki je posebnega pomena za obrambo zunaj območja za potrebe obrambe (25. točka prvega odstavka 13. člena);
14
·
13. gradi nov objekt, ki je posebnega pomena za obrambo zunaj območja za potrebe obrambe (25. točka prvega odstavka 13. člena);
15
·
14. gradi odlagališče odpadkov (26. točka prvega odstavka 13. člena);
15
·
14. gradi odlagališče odpadkov (26. točka prvega odstavka 13. člena);
16
·
15. gradi objekt za hranjenje nevarnih snovi in ne gre za enostavni objekt za lastne potrebe (27. točka prvega odstavka 13. člena);
16
·
15. gradi objekt za hranjenje nevarnih snovi in ne gre za enostavni objekt za lastne potrebe (27. točka prvega odstavka 13. člena);
17
·
16. gradi površinski vodni zbiralnik in ne gre za zbiralnik za napajanje živine (28. točka prvega odstavka 13. člena);
17
·
16. gradi površinski vodni zbiralnik in ne gre za zbiralnik za napajanje živine (28. točka prvega odstavka 13. člena);
18
·
17. razširi obstoječe smučišče ali gradi novo (29. točka prvega odstavka 13. člena);
18
·
17. razširi obstoječe smučišče ali gradi novo (29. točka prvega odstavka 13. člena);
19
·
18. gradi nov objekt ali postavi napravo za proizvodnjo energije, ki ni iz obnovljivih virov ali ne služi za samo oskrbne potrebe, zunaj naselja in obstaja možnost priključitve na javno energetsko omrežje (31. točka prvega odstavka 13. člena);
19
·
18. gradi nov objekt ali postavi napravo za proizvodnjo energije, ki ni iz obnovljivih virov ali ne služi za samo oskrbne potrebe, zunaj naselja in obstaja možnost priključitve na javno energetsko omrežje (31. točka prvega odstavka 13. člena);
20
·
19. gradi ali uredi novo vzletno-pristajalno mesto za zrakoplove in ne gre za ureditev izven letališkega pristajališča za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah (32. točka prvega odstavka 13. člena);
20
·
19. gradi ali uredi novo vzletno-pristajalno mesto za zrakoplove in ne gre za ureditev izven letališkega pristajališča za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah (32. točka prvega odstavka 13. člena);
21
·
20. gradi nov nadzemeljski prenosni energetski, telekomunikacijski ali komunalni vod na območju, kjer vkop ne more negativno vplivati na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot, ali ne gre gradnjo voda za potrebe radionavigacijskih objektov ter naprav za mednarodni zračni promet (33. točka prvega odstavka 13. člena);
21
·
20. gradi nov nadzemeljski prenosni energetski, telekomunikacijski ali komunalni vod na območju, kjer vkop ne more negativno vplivati na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot, ali ne gre gradnjo voda za potrebe radionavigacijskih objektov ter naprav za mednarodni zračni promet (33. točka prvega odstavka 13. člena);
22
·
21. izvaja ukrepe ali gradnje, ki spreminjajo vodni režim, obliko struge ali kakorkoli vplivajo na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, z izjemo del za potrebe oskrbe s pitno vodo ali varstva pred škodljivim delovanjem voda (34. točka prvega odstavka 13. člena);
22
·
21. izvaja ukrepe ali gradnje, ki spreminjajo vodni režim, obliko struge ali kakorkoli vplivajo na naravne razmere vodnih in priobalnih zemljišč, z izjemo del za potrebe oskrbe s pitno vodo ali varstva pred škodljivim delovanjem voda (34. točka prvega odstavka 13. člena);
23
·
22. odpre novo območje za izkoriščanje mineralnih surovin (36. točka prvega odstavka 13. člena);
23
·
22. odpre novo območje za izkoriščanje mineralnih surovin (36. točka prvega odstavka 13. člena);
24
·
23. spremeni obliko ali sestavo površja v prvem varstvenem območju, razen v primerih določenih s tem zakonom (1. točka prvega odstavka 15. člena);
24
·
23. spremeni obliko ali sestavo površja v prvem varstvenem območju, razen v primerih določenih s tem zakonom (1. točka prvega odstavka 15. člena);
25
·
24. gradi nove, rekonstruira obstoječe objekte tako, da se poveča njihov obseg ali spremeni namembnost ali postavi začasne objekte v prvem varstvenem območju, razen v primerih, dovoljenih s tem zakonom (9. točka prvega odstavka 15. člena);
25
·
24. gradi nove, rekonstruira obstoječe objekte tako, da se poveča njihov obseg ali spremeni namembnost ali postavi začasne objekte v prvem varstvenem območju, razen v primerih, dovoljenih s tem zakonom (9. točka prvega odstavka 15. člena);
26
·
25. gradi nove ali širi obstoječe ceste, kolovoze, poljske ali druge poti v prvem varstvenem območju (10. točka prvega odstavka 15. člena);
26
·
25. gradi nove ali širi obstoječe ceste, kolovoze, poljske ali druge poti v prvem varstvenem območju (10. točka prvega odstavka 15. člena);
27
·
26. gradi novo gozdno infrastrukturo z izjemo infrastrukture za izvajanje ukrepov za ohranitev in krepitev varovalne funkcije gozdov ali izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, ki ni določena v gozdnogojitvenem načrtu (šesti odstavek 15. člena);
27
·
26. gradi novo gozdno infrastrukturo z izjemo infrastrukture za izvajanje ukrepov za ohranitev in krepitev varovalne funkcije gozdov ali izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, ki ni določena v gozdnogojitvenem načrtu (šesti odstavek 15. člena);
28
·
27. gradi nadomestne pomole na južni obali Bohinjskega jezera, ki niso na lokacijah obstoječih zakonito zgrajenih pomolov (2. točka drugega odstavka 16. člena);
28
·
27. gradi nadomestne pomole na južni obali Bohinjskega jezera, ki niso na lokacijah obstoječih zakonito zgrajenih pomolov (2. točka drugega odstavka 16. člena);
29
·
28. gradi čolnarno na lokaciji Pod skalco v nasprotju s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varne plovbe po celinskih vodah, s katerimi je upravljanje s pristanišči določeno kot lokalna gospodarska javna služba (3. točka drugega odstavka 16. člena);
29
·
28. gradi čolnarno na lokaciji Pod skalco v nasprotju s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varne plovbe po celinskih vodah, s katerimi je upravljanje s pristanišči določeno kot lokalna gospodarska javna služba (3. točka drugega odstavka 16. člena);
30
·
29. izvede poseg, opravlja dejavnosti ali ravna v nasprotju s predpisanimi varstvenimi režimi za ožja zavarovana območja (17. člen);
30
·
29. izvede poseg, opravlja dejavnosti ali ravna v nasprotju s predpisanimi varstvenimi režimi za ožja zavarovana območja (17. člen);
31
−
30. brez koncesije rabi del narodnega parka (peti odstavek 33. člena).
31
+
30. (prenehala veljati) .
32
·
(2) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
32
·
(2) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
33
·
(3) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
33
·
(3) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
34
·
(4) Z globo od 2.000 evrov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
34
·
(4) Z globo od 2.000 evrov do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
35
·
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je uničenje naravne vrednote ali njenega bistvenega dela, bistveno poslabšanje ugodnega stanja zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst, bistveno zmanjšanje obsega in kvalitete habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ali obsega in kvalitete kakovostnih krajin in uničenje ali razvrednotenje dela narodnega parka, se kaznuje:
35
·
(5) Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, katerega posledica je uničenje naravne vrednote ali njenega bistvenega dela, bistveno poslabšanje ugodnega stanja zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst, bistveno zmanjšanje obsega in kvalitete habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ali obsega in kvalitete kakovostnih krajin in uničenje ali razvrednotenje dela narodnega parka, se kaznuje:
36
·
1. pravna oseba z globo od 300.000 do 750.000 eurov;
36
·
1. pravna oseba z globo od 300.000 do 750.000 eurov;
37
·
2. samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 225.000 do 450.000 eurov;
37
·
2. samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 225.000 do 450.000 eurov;
38
·
3. odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti z globo od 12.000 do 30.000 eurov;
38
·
3. odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti z globo od 12.000 do 30.000 eurov;
39
·
4. posameznik z globo od 6.000 do 15.000 eurov.
39
·
4. posameznik z globo od 6.000 do 15.000 eurov.
1
·
(1) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1
·
(1) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
2
·
1. odvzame iz narave rastline prostoživečih vrst, vključno z glivami z izjemo drevja, v komercialne namene brez soglasja upravljalca narodnega parka (6. točka prvega odstavka 13. člena);
2
·
1. odvzame iz narave rastline prostoživečih vrst, vključno z glivami z izjemo drevja, v komercialne namene brez soglasja upravljalca narodnega parka (6. točka prvega odstavka 13. člena);
3
·
2. lovi divjad s pogonom (7. točka prvega odstavka 13. člena);
3
·
2. lovi divjad s pogonom (7. točka prvega odstavka 13. člena);
4
·
3. postavi oboro ali ribogojnico ali uredi komercialni ribnik (8. točka prvega odstavka 13. člena);
4
·
3. postavi oboro ali ribogojnico ali uredi komercialni ribnik (8. točka prvega odstavka 13. člena);
5
·
4. uporabi fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč (12. točka prvega odstavka 13. člena);
5
·
4. uporabi fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih kmetijskih zemljišč (12. točka prvega odstavka 13. člena);
6
·
5. z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasnežuje ali utrjuje smučišča in tekaške proge (13. točka prvega odstavka 13. člena);
6
·
5. z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov umetno zasnežuje ali utrjuje smučišča in tekaške proge (13. točka prvega odstavka 13. člena);
7
·
6. ogradi kmetijsko zemljišče v naravnem okolju in ne gre za ograditev, namenjeno preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine pod predpisanimi pogoji (15. točka prvega odstavka 13. člena);
7
·
6. ogradi kmetijsko zemljišče v naravnem okolju in ne gre za ograditev, namenjeno preprečitvi škode ali zadrževanju pašne živine pod predpisanimi pogoji (15. točka prvega odstavka 13. člena);
8
·
7. gradi objekt na obstoječih smučiščih in ne gre za smučarsko progo, žičniško napravo ali stavbo žičniške naprave ali izvajanje vzdrževalnih del (30. točka prvega odstavka 13. člena);
8
·
7. gradi objekt na obstoječih smučiščih in ne gre za smučarsko progo, žičniško napravo ali stavbo žičniške naprave ali izvajanje vzdrževalnih del (30. točka prvega odstavka 13. člena);
9
·
8. odvzame mivko, pesek ali prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč in ne gre za potrebe v narodnem parku, ali brez soglasja upravljavca narodnega parka (35. točka prvega odstavka 13. člena);
9
·
8. odvzame mivko, pesek ali prod iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč in ne gre za potrebe v narodnem parku, ali brez soglasja upravljavca narodnega parka (35. točka prvega odstavka 13. člena);
10
·
9. odvzame grušč z melišča (37. točka prvega odstavka 13. člena);
10
·
9. odvzame grušč z melišča (37. točka prvega odstavka 13. člena);
11
·
10. leti z zrakoplovom pod dovoljeno višino ali v prepovedane namene ali brez soglasja upravljavca narodnega parka (40. točka prvega odstavka 13. člena);
11
·
10. leti z zrakoplovom pod dovoljeno višino ali v prepovedane namene ali brez soglasja upravljavca narodnega parka (40. točka prvega odstavka 13. člena);
12
·
11. odvzame iz narave rastline prostoživečih vrst vključno z glivami brez soglasja upravljavca narodnega parka (2. točka prvega odstavka 15. člena);
12
·
11. odvzame iz narave rastline prostoživečih vrst vključno z glivami brez soglasja upravljavca narodnega parka (2. točka prvega odstavka 15. člena);
13
·
12. doseli ali ponovno naseli v naravo živali prostoživečih vrst v prvem varstvenem območju brez dovoljenja ali v nasprotju z njim in ne gre za izvajanje ukrepa varstva živali prostoživečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ali državnega monitoringa voda po predpisih, ki urejajo vode (3. točka prvega odstavka 15. člena);
13
·
12. doseli ali ponovno naseli v naravo živali prostoživečih vrst v prvem varstvenem območju brez dovoljenja ali v nasprotju z njim in ne gre za izvajanje ukrepa varstva živali prostoživečih vrst po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ali državnega monitoringa voda po predpisih, ki urejajo vode (3. točka prvega odstavka 15. člena);
14
·
13. pase živali izven za to določenih območij planin ali brez pašnih redov (6. točka prvega odstavka 15. člena);
14
·
13. pase živali izven za to določenih območij planin ali brez pašnih redov (6. točka prvega odstavka 15. člena);
15
·
14. gospodari z gozdom in ne gre za izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, brez izkoriščanja gozdov, ki so namenjeni ohranjanju in krepitvi varstvenih funkcij gozdov in niso določeni v gozdnogojitvenem načrtu (šesti odstavek 15. člena);
15
·
14. gospodari z gozdom in ne gre za izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, brez izkoriščanja gozdov, ki so namenjeni ohranjanju in krepitvi varstvenih funkcij gozdov in niso določeni v gozdnogojitvenem načrtu (šesti odstavek 15. člena);
16
·
15. izvaja gostinsko dejavnost ali nudi prenočišča na planini v prvem varstvenem območju brez dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na planini (15. točka prvega odstavka 15. člena);
16
·
15. izvaja gostinsko dejavnost ali nudi prenočišča na planini v prvem varstvenem območju brez dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na planini (15. točka prvega odstavka 15. člena);
17
·
16. v območju Bohinjskega jezera z okolico širi obstoječi kamp (tretji odstavek 16. člena);
17
·
16. v območju Bohinjskega jezera z okolico širi obstoječi kamp (tretji odstavek 16. člena);
18
·
17. izven varovalnega pasu regionalne ceste Kranjska Gora-Ruska cesta-Vršič-Trenta in ceste Strmec na Predelu-Mangartsko sedlo:
18
·
17. izven varovalnega pasu regionalne ceste Kranjska Gora-Ruska cesta-Vršič-Trenta in ceste Strmec na Predelu-Mangartsko sedlo:
19
·
- izvede dela, ki niso investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja ustreznih prometno tehničnih in prometno varnostnih zahtev (1. točka prvega odstavka 18. člena);
19
·
- izvede dela, ki niso investicijska vzdrževalna in rekonstrukcijska dela zaradi zagotavljanja ustreznih prometno tehničnih in prometno varnostnih zahtev (1. točka prvega odstavka 18. člena);
20
·
- uredi površine za mirujoči promet na novih lokacijah ali na obstoječih lokacijah, ki niso določene z načrtom upravljanja (2. točka prvega odstavka 18. člena);
20
·
- uredi površine za mirujoči promet na novih lokacijah ali na obstoječih lokacijah, ki niso določene z načrtom upravljanja (2. točka prvega odstavka 18. člena);
21
·
- postavi začasen sezonski objekt, ki ni prostorsko ali funkcionalno vezan na površine iz 2. točke prvega odstavka 18. člena (3. točka prvega odstavka 18. člena);
21
·
- postavi začasen sezonski objekt, ki ni prostorsko ali funkcionalno vezan na površine iz 2. točke prvega odstavka 18. člena (3. točka prvega odstavka 18. člena);
22
·
18. izvaja dejavnosti v območjih državnih in občinskih cest znotraj njihovega cestnega sveta v drugem varstvenem območju, ki niso dejavnosti iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona (drugi odstavek 18. člena);
22
·
18. izvaja dejavnosti v območjih državnih in občinskih cest znotraj njihovega cestnega sveta v drugem varstvenem območju, ki niso dejavnosti iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 18. člena tega zakona (drugi odstavek 18. člena);
23
·
19. dela z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, sprošča in uporablja gensko spremenjene organizme v območjih, kjer je to prepovedano (drugi odstavek 19. člena);
23
·
19. dela z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, sprošča in uporablja gensko spremenjene organizme v območjih, kjer je to prepovedano (drugi odstavek 19. člena);
24
·
20. opravlja naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda brez pisne izjave upravljavca narodnega parka (četrti odstavek 21. člena);
24
·
20. opravlja naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda brez pisne izjave upravljavca narodnega parka (četrti odstavek 21. člena);
25
−
21. uporablja znak ali ime narodnega parka ter njegove izpeljanke ali prevode pa ni upravljavec narodnega parka ali koncesionar (prvi odstavek 34. člena).
25
+
21. uporablja znak ali ime narodnega parka ter njegove izpeljanke ali prevode pa ni upravljavec narodnega parka (prvi odstavek 34. člena).
26
·
(2) Z globo od 15.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
26
·
(2) Z globo od 15.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
27
·
(3) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
27
·
(3) Z globo od 2.000 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
28
·
(4) Z globo od 1000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
28
·
(4) Z globo od 1000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
1
·
(1) Obstoječa rekreacijska središča Vogel, Rudno polje in Zatrnik ter rekreacijska središča na Pokljuki so prostorske ureditve državnega pomena, za katere je treba izdelati državni prostorski akt.
1
·
(1) Obstoječa rekreacijska središča Vogel, Rudno polje in Zatrnik ter rekreacijska središča na Pokljuki so prostorske ureditve državnega pomena, za katere je treba izdelati državni prostorski akt.
2
·
(2) Ureditvena območja državnih prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka zajemajo tudi območja infrastrukturnih objektov, ki so povezana z delovanjem rekreacijskih središč.
2
·
(2) Ureditvena območja državnih prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka zajemajo tudi območja infrastrukturnih objektov, ki so povezana z delovanjem rekreacijskih središč.
3
·
(3) V šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona mora Vlada sprejeti sklep o začetku priprave državnega prostorskega akta za smučišče Vogel, s katerim se določi med drugim tudi okvirno območje urejanja. Državni prostorski akt mora biti dokončan v enem letu po sprejemu sklepa.
3
·
(3) V šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona mora Vlada sprejeti sklep o začetku priprave državnega prostorskega akta za smučišče Vogel, s katerim se določi med drugim tudi okvirno območje urejanja. Državni prostorski akt mora biti dokončan v enem letu po sprejemu sklepa.
4
−
(4) Ne glede na prepovedi iz 29., 30. in 31. točke 13. člena tega zakona se lahko z državnim prostorskim aktom v narodnem parku načrtuje ureditev in širitev smučišča na Voglu v tretjem varstvenem območju, gradnja objektov na smučišču Vogel in gradnja vodnega zadrževalnika za potrebe smučišča Vogel v tretjem varstvenem območju in možnost ureditve dostopa ali povezave s tolminske strani.
4
+
(4) Ne glede na prepovedi iz 28., 29. in 30. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona se lahko z državnim prostorskim aktom v narodnem parku načrtuje ureditev in širitev smučišča na Voglu v tretjem varstvenem območju, gradnja objektov na smučišču Vogel in gradnja vodnega zadrževalnika za potrebe smučišča Vogel v tretjem varstvenem območju in možnost ureditve dostopa ali povezave s tolminske strani.
+
5
+
(5) Ne glede na prepoved iz 28. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona lahko investitor v narodnem parku v tretjem varstvenem območju za obstoječi vodni zbiralnik pridobi gradbeno dovoljenje pod pogoji, določenimi v presoji sprejemljivosti in občinskem prostorskem načrtu za potrebe zasneževanja tekaških prog v rekreacijskem središču Rudno polje, in gradi vodne zbiralnike za potrebe zasneževanja smučišč, določenih s sklepom iz drugega odstavka prejšnjega člena, na območju rekreacijskih središč iz prvega odstavka tega člena, in sicer v velikosti, ki je prilagojena izvajanju zimskih dejavnosti in doseganju varstvenih ciljev.
1
−
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se že začeti postopki za izdajo naravovarstvenega soglasja, okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja v prvem in drugem varstvenem območju nadaljujejo in zaključijo po določbah tega zakona, v tretjem varstvenem območju pa po dosedanjih predpisih. Po dosedanjih predpisih se izda gradbeno dovoljenje v tretjem varstvenem območju tudi za posege v središčih iz prvega odstavka 75. člena tega zakona še pred uveljavitvijo državnega prostorskega akta, če je takšen poseg skladen z občinskim prostorskim aktom, ki velja ob uveljavitvi tega zakona.
1
+
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se že začeti postopki za izdajo naravovarstvenega soglasja, okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja v prvem in drugem varstvenem območju nadaljujejo in zaključijo po določbah tega zakona, v tretjem varstvenem območju pa po dosedanjih predpisih. Po dosedanjih predpisih se izda gradbeno dovoljenje v tretjem varstvenem območju tudi za posege v središčih iz prvega odstavka 74. člena tega zakona še pred uveljavitvijo državnega prostorskega akta, če je takšen poseg skladen z občinskim prostorskim aktom, ki velja ob uveljavitvi tega zakona.
2
·
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se že začeti postopki za izdajo dovoljenj za poseg v naravo nadaljujejo in zaključijo po dosedanjih predpisih.
2
·
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se že začeti postopki za izdajo dovoljenj za poseg v naravo nadaljujejo in zaključijo po dosedanjih predpisih.
3
·
(3) Od uveljavitve tega zakona do uveljavitve občinskih prostorskih aktov, usklajenih z določbami tega zakona, se v prvem in drugem varstvenem območju ne izdaja gradbenih dovoljenj za gradnje objektov, razen za rekonstrukcije.
3
·
(3) Od uveljavitve tega zakona do uveljavitve občinskih prostorskih aktov, usklajenih z določbami tega zakona, se v prvem in drugem varstvenem območju ne izdaja gradbenih dovoljenj za gradnje objektov, razen za rekonstrukcije.
4
·
(4) Gradbenega dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče izdati brez pravnomočnega naravovarstvenega soglasja, s katerim se preveri skladnost nameravane gradnje s cilji narodnega parka.
4
·
(4) Gradbenega dovoljenja iz prvega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče izdati brez pravnomočnega naravovarstvenega soglasja, s katerim se preveri skladnost nameravane gradnje s cilji narodnega parka.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1B) Razglašam Zakon o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. maja 2020. Št. 003-02-4/2020-3 Ljubljana, dne 4. junija 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBI ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1B)
−
1
−
Prihodki v skladu s četrtim odstavkom 11. člena zakona pripadajo parkovnim lokalnim skupnostim od 1. 1. 2021.
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-07/20-2/18 Ljubljana, dne 27. maja 2020 EPA 999-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
−