← Nazaj na seznam
Zakon o vodah
ZV-1
144spremenjenih členov
+41dodano
+12odstranjeno
+91spremenjeno
dodano 16621odstranjeno 3731besed
447odstavkov
Zgodovina različic
1
·
(1) Ta zakon ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči.
1
·
(1) Ta zakon ureja upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami (v nadaljnjem besedilu: vode) ter vodnimi in priobalnimi zemljišči.
2
·
(2) Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda.
2
·
(2) Upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda.
3
·
(3) Ta zakon ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami.
3
·
(3) Ta zakon ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami.
+
4
+
(4) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
+
5
+
1. Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES , glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1),
+
6
+
2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES , 2006/7/ES , 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES ),
+
7
+
3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 37), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES , 2006/7/ES , 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8)
+
8
+
4. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27) in
+
9
+
5. Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L št. 164 z dne 25. 6. 2008, str. 19).
1
−
Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti.
1
+
Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Pri opredelitvi ciljev upravljanja z vodami in z njimi povezanih programih ukrepov se upoštevajo vplivi podnebnih sprememb.
1
·
Ob upoštevanju temeljnih načel varstva okolja, upravljanje z vodami ter z vodnimi in priobalnimi zemljišči temelji na:
1
·
Ob upoštevanju temeljnih načel varstva okolja, upravljanje z vodami ter z vodnimi in priobalnimi zemljišči temelji na:
2
·
1. načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,
2
·
1. načelu celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,
3
·
2. načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
3
·
2. načelu dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
4
·
3. načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,
4
·
3. načelu zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,
5
−
4. načelu ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in urejanja voda,
5
+
4. načelu povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda,
6
·
5. načelu sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
6
·
5. načelu sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov upravljanja z vodami,
7
·
6. načelu upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti.
7
·
6. načelu upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitosti.
1
·
Upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost.
1
·
Upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost.
+
2
+
(2) Opravljanje posameznih upravnih nalog varstva voda, urejanja voda in odločanja o rabi voda ter upravljanja vodnih in priobalnih zemljišč v pristojnosti države se organizira v izpostavah organa v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda.
1
−
(1) Za vsako rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen za splošno rabo, se plačuje pridobitev vodne pravice in vodno povračilo, skladno z določbami tega zakona.
1
+
(1) Za vsako rabo vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen za splošno rabo, se plačuje plačilo za vodno pravico in vodno povračilo, skladno z določbami tega zakona. Plačilo za vodno pravico in vodno povračilo sta okoljski dajatvi za rabo naravnih dobrin.
2
−
(2) Za onesnaževanje voda se plačuje taksa, skladno s predpisi o varstvu okolja.
2
+
(2) Za pobiranje plačila za vodno pravico in vodno povračilo v skladu s predpisi iz 123. in 124. člena tega zakona je pristojen carinski organ. Za pobiranje plačila za vodno pravico in vodno povračilo se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek.
+
3
+
(3) Za onesnaževanje voda se plačuje okoljske dajatve v skladu s predpisi o varstvu okolja.
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1
·
V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
2
·
1. Površinske vode so celinske vode, ki se nahajajo na površju zemlje, kot npr. potoki, reke, kanali, jezera, in morje.
2
·
1. Površinske vode so celinske vode, ki se nahajajo na površju zemlje, kot npr. potoki, reke, kanali, jezera, in morje.
3
·
2. Somornica je površinska voda na območju rečnih ustij, ki je zaradi vpliva morja delno slana in obenem pod znatnim vplivom rečnega toka.
3
·
2. Somornica je površinska voda na območju rečnih ustij, ki je zaradi vpliva morja delno slana in obenem pod znatnim vplivom rečnega toka.
4
−
3. Podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. Za podzemno vodo se ne šteje termalna voda, ki je namenjena pridobivanju toplote in se jo rabi tako, da se po odvzemu toplote vrača v njen vodonosnik.
4
+
3. Podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem.
5
·
4. Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
5
·
4. Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
6
·
5. Mineralna voda je podzemna voda, ki ustreza predpisanim kriterijem, zajema pa se iz vrtine, izvira ali zajetja.
6
·
5. Mineralna voda je podzemna voda, ki ustreza predpisanim kriterijem, zajema pa se iz vrtine, izvira ali zajetja.
7
−
6. Termalna voda je podzemna voda iz vrtine, izvira ali zajetja, ki ustreza predpisanim kriterijem.
7
+
6. Termalna voda je podzemna voda iz vrtine, izvira ali zajetja, ki se ogreje v geotermalnih procesih v zemeljski skorji in njena temperatura na izviru ali umetnemu iztoku znaša najmanj 20 °C.
8
·
7. Termomineralna voda je termalna voda z značilnostmi mineralne vode.
8
·
7. Termomineralna voda je termalna voda z značilnostmi mineralne vode.
9
·
8. Zdravilna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravja.
9
·
8. Zdravilna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravja.
10
·
9. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, ki omogočata znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
10
·
9. Vodonosnik je plast ali več plasti kamenin ali drugih geoloških plasti pod površjem tal in dovolj velike poroznosti in prepustnosti, ki omogočata znatnejši tok podzemne vode ali odvzem znatnejših količin podzemne vode.
11
·
10. Vodno telo površinske vode je pomemben in razpoznaven del površinske vode.
11
·
10. Vodno telo površinske vode je pomemben in razpoznaven del površinske vode.
12
·
11. Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov.
12
·
11. Vodno telo podzemne vode je pomemben in razpoznaven del podzemne vode znotraj enega ali več vodonosnikov.
13
·
12. Umetno vodno telo je telo površinske vode, ki je nastalo zaradi posega v prostor.
13
·
12. Umetno vodno telo je telo površinske vode, ki je nastalo zaradi posega v prostor.
14
·
13. Močno preoblikovano vodno telo je telo površinske vode, ki ima zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo, pomembno spremenjene lastnosti.
14
·
13. Močno preoblikovano vodno telo je telo površinske vode, ki ima zaradi fizičnih sprememb, povzročenih s človekovo dejavnostjo, pomembno spremenjene lastnosti.
15
·
14. Kopalna voda je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki ustreza predpisom s področja varstva pred utopitvami.
15
·
14. Kopalna voda je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki ustreza predpisom s področja varstva pred utopitvami.
16
·
15. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje.
16
·
15. Povodje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko, ki se izliva v morje.
17
·
16. Porečje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero.
17
·
16. Porečje je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v reko ali jezero.
18
−
17. Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter obalnim morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami.
18
+
17. Vodno območje je s predpisom določeno območje, ki obsega eno ali več sosednih povodij, skupaj s pripadajočimi podzemnimi vodami ter morjem in je teritorialna podlaga za upravljanje z vodami.
19
·
18. Vodni režim je sklop naravnih ali po človeku povzročenih hidroloških, hidromorfoloških in hidravličnih lastnosti površinskih in podzemnih voda na določenem območju in v določenem času.
19
·
18. Vodni režim je sklop naravnih ali po človeku povzročenih hidroloških, hidromorfoloških in hidravličnih lastnosti površinskih in podzemnih voda na določenem območju in v določenem času.
20
·
19. Stanje površinske vode je stanje telesa površinske vode, opredeljeno z njegovim ekološkim in kemijskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
20
·
19. Stanje površinske vode je stanje telesa površinske vode, opredeljeno z njegovim ekološkim in kemijskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
21
·
20. Stanje podzemne vode je stanje telesa podzemne vode, opredeljeno z njegovim kemijskim in količinskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
21
·
20. Stanje podzemne vode je stanje telesa podzemne vode, opredeljeno z njegovim kemijskim in količinskim stanjem, in sicer s tistim, ki je slabši.
22
·
21. Ekološko stanje površinskih voda je opredeljeno s kakovostjo vodnega ekosistema, glede na njegovo strukturo in delovanje.
22
·
21. Ekološko stanje površinskih voda je opredeljeno s kakovostjo vodnega ekosistema, glede na njegovo strukturo in delovanje.
23
·
22. Kemijsko stanje voda je opredeljeno s koncentracijami snovi in drugimi pojavi v vodi.
23
·
22. Kemijsko stanje voda je opredeljeno s koncentracijami snovi in drugimi pojavi v vodi.
24
·
23. Količinsko stanje podzemnih voda je opredeljeno s stopnjo rabe podzemnih voda.
24
·
23. Količinsko stanje podzemnih voda je opredeljeno s stopnjo rabe podzemnih voda.
25
·
24. Dobro stanje površinske vode je doseženo, ko sta ekološko in kemijsko stanje telesa površinske vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
25
·
24. Dobro stanje površinske vode je doseženo, ko sta ekološko in kemijsko stanje telesa površinske vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
26
·
25. Dobro stanje podzemne vode je doseženo, ko sta kemijsko in količinsko stanje telesa podzemne vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
26
·
25. Dobro stanje podzemne vode je doseženo, ko sta kemijsko in količinsko stanje telesa podzemne vode vsaj dobra, skladno s predpisom.
27
·
26. Dober ekološki potencial je stanje močno spremenjenega ali umetnega vodnega telesa, ki je glede na biološke, hidromorfološke, fizikalno-kemijske in druge lastnosti vsaj dobro, skladno s predpisom.
27
·
26. Dober ekološki potencial je stanje močno spremenjenega ali umetnega vodnega telesa, ki je glede na biološke, hidromorfološke, fizikalno-kemijske in druge lastnosti vsaj dobro, skladno s predpisom.
28
·
27. Plavine so trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom.
28
·
27. Plavine so trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom.
29
·
28. Naplavine so trajne ali začasno odložene rečne, hudourniške ali morske plavine (mivka, pesek, prod), ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču.
29
·
28. Naplavine so trajne ali začasno odložene rečne, hudourniške ali morske plavine (mivka, pesek, prod), ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču.
30
·
29. Plavje so organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki in podobno).
30
·
29. Plavje so organski in drugi plavajoči predmeti (debla, vejevje, listje, odpadki in podobno).
31
·
30. Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
31
·
30. Močvirje je območje, kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
32
·
31. Raziskovanje podzemnih voda je ugotavljanje geološke zgradbe in hidrodinamičnih parametrov vodonosnika, izvajanje meritev in odvzemanje vzorcev vode za analizo kemijskih, fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti voda.
32
·
31. Raziskovanje podzemnih voda je ugotavljanje geološke zgradbe in hidrodinamičnih parametrov vodonosnika, izvajanje meritev in odvzemanje vzorcev vode za analizo kemijskih, fizikalno-kemijskih in bioloških lastnosti voda.
33
−
32. Neposredno odvajanje voda v podzemne vode je odvajanje odpadnih vod v podzemne vode, brez precejanja, skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površjem tal.
33
+
32. Neposredno odvajanje v podzemne vode je odvajanje onesnaževal v podzemno vodo brez precejanja skozi zemljino ali kamnine, ki so pod površjem tal.
34
·
33. Škodljivo delovanje voda je delovanje voda, ki v večjem obsegu ogroža življenje ljudi ali njihovo premoženje.
34
·
33. Škodljivo delovanje voda je delovanje voda, ki v večjem obsegu ogroža življenje ljudi ali njihovo premoženje.
35
·
34. Poseg v vode je poseg v okolje, ki se nanaša na splošno ali posebno rabo voda, na izvajanje javnih služb po tem zakonu in na onesnaževanje voda.
35
·
34. Poseg v vode je poseg v okolje, ki se nanaša na splošno ali posebno rabo voda, na izvajanje javnih služb po tem zakonu in na onesnaževanje voda.
36
−
35. Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin.
36
+
35. Vodna pravica je pravica do posebne rabe vodnega ali morskega javnega dobra ali naplavin, razen vodnega zemljišča.
37
·
36. Obala je pas kopnega ob morju med najnižjo oseko in najvišjo plimo.
37
·
36. Obala je pas kopnega ob morju med najnižjo oseko in najvišjo plimo.
38
·
37. Naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov je naravno ravnovesje po predpisih o ohranjanju narave.
38
·
37. Naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov je naravno ravnovesje po predpisih o ohranjanju narave.
+
39
+
38. Poplavna in erozijska ogroženost je kombinacija verjetnosti nastopa poplavnega in z njim povezanega erozijskega dogodka ter mogočih škodljivih posledic, ki jih ima lahko ta dogodek na ljudi, okolje, gospodarske dejavnosti in na kulturno dediščino.
+
40
+
39. Komercialni ribnik je stoječa voda, ki je namenjena trženju športnega ribolova v zasebnem interesu in iz katere je naravno ali s tehničnimi ukrepi preprečena migracija rib v druge vode.
+
41
+
40. Storitve, povezane z obremenjevanjem voda, so storitve, s katerimi se za gospodinjstva, državne in druge organe, ki opravljajo javno službo, ali katerokoli gospodarsko dejavnost, po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, zagotavljajo:
+
42
+
- odvzem, zajezitev, shranjevanje, obdelava in distribucija površinske ali podzemne vode ali
+
43
+
- odvajanje in obdelava odpadne vode, ki se nato odvaja v površinsko vodo.
+
44
+
41. Obremenjevanje voda vključuje storitve, povezane z obremenjevanjem voda, posebno rabo, onesnaževanje voda in druge dejavnosti, ki pomembno vplivajo na stanje voda.
+
45
+
42. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki so strupene, obstojne in se lahko kopičijo v organizmih, in druge snovi ali skupine snovi, ki so enako zaskrbljujoče.
+
46
+
43. Onesnaževalo je kakršnakoli snov, ki lahko povzroči onesnaževanje, zlasti tiste iz Priloge 8 Direktive 2000/60/ES .
+
47
+
44. Celinske vode so stoječe ali tekoče površinske vode na površju kopnega in podzemne vode na kopenski strani temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, pri čemer se za vprašanja plovbe po celinskih vodah ter upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči šteje, da ne vključujejo podzemnih voda.
+
48
+
45. Kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo po predpisih o kmetijstvu.
+
49
+
46. Neposredna raba vode za pridobivanje toplote je energetska izraba vode z odvzemanjem ali dodajanjem toplote z uporabo toplotnega izmenjevalnika, kjer se vsa voda v primarnem vodokrogu vrača na izvorno mesto (v isti vodonosnik ali isto tekočo ali stoječo vodo ali v morje).
+
50
+
47. Osnova za obračun plačila za vodno pravico, ki se pridobi z vodnim dovoljenjem, je v vodnem dovoljenju določen obseg vodne pravice, ki je v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst posebne rabe vode, izražen kot največja dovoljena letna prostornina, površina ali energetski potencial.
+
51
+
48. Fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
+
52
+
49. Vetrna proizvodna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
39
·
2. Razvrščanje voda
53
·
2. Razvrščanje voda
1
−
(1) Mejo posameznega vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
1
+
(1) Mejo vodnega zemljišča določi na podlagi določb prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2
−
(2) Mejo vodnega zemljišča se vnese v zemljiški kataster.
2
+
(2) Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem katastru. V zemljiški kataster se podatek o vodnem zemljišču prevzame kot dejanska raba.
1
−
(1) Določitev parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča ali ministrstvo.
1
+
(1) Določitev zemljiške parcele vodnega zemljišča lahko zahteva lastnik vodnega zemljišča, ministrstvo ali lokalna skupnost.
2
−
(2) Določitev parcele vodnega zemljišča se izvede na podlagi določb 11. člena tega zakona, skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin, stroške parcelacije pa nosita oseba iz prejšnjega odstavka in država v razmerju 50:50.
2
+
(2) Evidentiranje zemljiške parcele vodnega zemljišča se v zemljiškem katastru izvede v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin.
1
·
(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče).
1
·
(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče).
2
·
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
2
·
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
3
·
(3) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
3
·
(3) Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
4
−
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, če je to potrebno zaradi:
4
+
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Vlada lahko določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki razširi priobalno zemljišče, če je to potrebno zaradi:
5
−
1. varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov,
5
+
1. varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov,
6
·
2. urejanja voda,
6
·
2. urejanja voda,
7
·
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
7
·
3. izvajanja javnih služb po tem zakonu,
8
−
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra. 2.1.2. Naravno in grajeno vodno javno dobro
8
+
4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra in določanja varstvenih režimov.
+
9
+
(5) Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka tega člena sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge tega zakona pet metrov od meje vodnega zemljišča.
+
10
+
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko vlada na predlog nosilcev prostorskega načrtovanja določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč, ki zoži priobalno zemljišče, če:
+
11
+
1. gre za poseg na obstoječem stavbnem zemljišču znotraj obstoječega naselja,
+
12
+
2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
+
13
+
3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
+
14
+
4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
+
15
+
5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
+
16
+
6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
+
17
+
(7) V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s predpisi o vodah predvideni tudi ukrepi, potrebni za izravnavo vplivov nameravanega posega na doseganje ciljev upravljanja voda. 2.1.2. Naravno in grajeno vodno javno dobro
1
·
(1) Vodnemu zemljišču preneha status naravnega vodnega javnega dobra, če zemljišče zaradi naravnega dogodka ali posega v prostor več ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.
1
·
(1) Vodnemu zemljišču preneha status naravnega vodnega javnega dobra, če zemljišče zaradi naravnega dogodka ali posega v prostor več ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.
2
−
(2) Prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra ugotovi na zahtevo lastnika zemljišča ministrstvo z odločbo.
2
+
(2) Prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra ugotovi na zahtevo lastnika zemljišča ali po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo.
3
·
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka je podlaga za izbris statusa naravnega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige, ki se izvede po uradni dolžnosti.
3
·
(3) Odločba iz prejšnjega odstavka je podlaga za izbris statusa naravnega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige, ki se izvede po uradni dolžnosti.
4
−
(4) Z odločbo o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra se vodno zemljišče uvrsti v vrste zemljišč po predpisih na področju kmetijstva, gozdov ali stavbnih zemljišč, v soglasju s pristojnimi ministrstvi.
4
+
(4) Po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra vodnemu zemljišču se lahko:
+
5
+
- razpolaga s tem zemljiščem zaradi poravnave zapadlih obveznosti do lastnika zemljišča, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu,
+
6
+
- zamenja to zemljišče za drugo zemljišče, na katerem je zgrajena ali se namerava zgraditi vodna infrastruktura, ali zaradi zagotovitve nadomestnega zemljišča po tem zakonu, ali
+
7
+
- zamenja to zemljišče za drugo vodno ali priobalno zemljišče, s katerim ne upravlja.
+
8
+
(5) Če je na zemljišču, glede katerega je bila izdana odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra, zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture, pa zemljiškoknjižno in katastrsko stanje še ni urejeno, lahko ministrstvo ali lokalna skupnost predlaga, da vlada s pogodbo o brezplačnem prenosu tako zemljišče prenese v last lokalne skupnosti na območju, kjer je zgrajen objekt lokalne javne infrastrukture.
+
9
+
(6) Če glede razpolaganja z vodnimi zemljišči po prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra ni mogoče ravnati v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena, se lahko:
+
10
+
- kmetijska zemljišča prenese v upravljanje upravljavcu s kmetijskimi zemljišči v državni lasti, ali
+
11
+
- s stavbnimi zemljišči prosto razpolaga. Prihodki od razpolaganja s stavbnim zemljiščem so prihodki Sklada za vode.
1
·
(1) Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (v nadaljnjem besedilu: splošna raba).
1
·
(1) Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (v nadaljnjem besedilu: splošna raba).
2
·
(2) Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, in če bistveno ne omejuje splošne rabe.
2
·
(2) Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka, in če bistveno ne omejuje splošne rabe.
3
·
(3) Vodno dobro se lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga.
3
·
(3) Vodno dobro se lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga.
4
·
(4) Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno zaradi varstva njegove naravne vloge, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda, posebne rabe, in predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju.
4
·
(4) Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno zaradi varstva njegove naravne vloge, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda, posebne rabe, in predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju.
5
·
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost predpiše način in pogoje splošne rabe zamrznjenih površin površinskih voda.
5
·
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost predpiše način in pogoje splošne rabe zamrznjenih površin površinskih voda.
6
·
(6) Z aktom o podelitvi vodne pravice lahko organ, ki ga je izdal, naloži imetniku vodne pravice, da mora na območju njenega izvajanja dopustiti splošno rabo, če s tem ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, ali če to bistveno ne poslabša pogojev njenega izvajanja.
6
·
(6) Z aktom o podelitvi vodne pravice lahko organ, ki ga je izdal, naloži imetniku vodne pravice, da mora na območju njenega izvajanja dopustiti splošno rabo, če s tem ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, ali če to bistveno ne poslabša pogojev njenega izvajanja.
7
·
(7) Grajeno vodno dobro mora lastnik ali drug posestnik redno vzdrževati, tako da se ohranja njegov namen.
7
·
(7) Grajeno vodno dobro mora lastnik ali drug posestnik redno vzdrževati, tako da se ohranja njegov namen.
8
·
(8) Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu.
8
·
(8) Vodno zemljišče v lasti države ni v pravnem prometu.
+
9
+
(9) Za razpolaganje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, pridobivanje vodnih in priobalnih zemljišč ter obremenjevanje vodnih in priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva s stvarnimi pravicami se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države.
+
10
+
(10) Minister predpiše metodologijo za določanje vrednosti zemljišč in višine nadomestil v postopkih pridobivanja, razpolaganja in obremenjevanja s stvarnimi pravicami iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Država je predkupni upravičenec pri nakupu vodnega zemljišča.
1
·
(1) Država je predkupni upravičenec pri nakupu vodnega zemljišča.
2
·
(2) Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti ministrstvo. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.
2
·
(2) Lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka mora o nameravani prodaji obvestiti ministrstvo. Ponudba mora vsebovati podatke o zemljišču, ceno in druge prodajne pogoje.
3
·
(3) Če se ne uveljavi predkupna pravice države tako, da se v 60 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, lahko prodajalec proda zemljišče iz prvega odstavka tega člena drugemu kupcu.
3
·
(3) Če se ne uveljavi predkupna pravice države tako, da se v 60 dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči lastniku zemljišča, da ponudbo sprejema, lahko prodajalec proda zemljišče iz prvega odstavka tega člena drugemu kupcu.
4
−
(4) Za izvedbo postopka uveljavitve predkupne pravice države se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči.
4
+
(4) Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo vrstni red predkupnih upravičencev, je država prva predkupna upravičenka tudi na priobalnem zemljišču, razen v primeru iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona. 2.1.3. Sprememba vodnega zemljišča
5
−
(5) Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo vrstni red predkupnih upravičencev, je država prva predkupna upravičenka tudi na priobalnem zemljišču, razen v primeru iz sedmega odstavka 16. člena tega zakona. 2.1.3. Sprememba vodnega zemljišča
−
1
·
(1) Lastnik zemljišča iz prejšnjega člena ali imetnik vodne pravice vloži zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja na ministrstvo najkasneje v enem letu od dne, ko so vode zapustile vodno zemljišče ali poplavile priobalno ali drugo zemljišče.
1
·
(1) Lastnik zemljišča iz prejšnjega člena ali imetnik vodne pravice vloži zahtevo za vzpostavitev prejšnjega stanja na ministrstvo najkasneje v enem letu od dne, ko so vode zapustile vodno zemljišče ali poplavile priobalno ali drugo zemljišče.
2
·
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dokaz o lastništvu zemljišča iz prejšnjega odstavka ali dokazilo o obstoju vodne pravice, prikaz ali opis prejšnjega stanja in predlog njegove ponovne vzpostavitve.
2
·
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati dokaz o lastništvu zemljišča iz prejšnjega odstavka ali dokazilo o obstoju vodne pravice, prikaz ali opis prejšnjega stanja in predlog njegove ponovne vzpostavitve.
3
·
(3) O zahtevi za vzpostavitev prejšnjega stanja odloča ministrstvo, pri čemer mora upoštevati ohranjanje značilnosti vodnega režima in naravno ravnovesje voda, vodnih in obvodnih ekosistemov ter posledice vzpostavitve prejšnjega stanja, ki se nanašajo na običajno rabo nepremičnin ali izvajanje vodne pravice.
3
·
(3) O zahtevi za vzpostavitev prejšnjega stanja odloča ministrstvo, pri čemer mora upoštevati ohranjanje značilnosti vodnega režima in naravno ravnovesje voda, vodnih in obvodnih ekosistemov ter posledice vzpostavitve prejšnjega stanja, ki se nanašajo na običajno rabo nepremičnin ali izvajanje vodne pravice.
4
·
(4) Stroške vzpostavitve prejšnjega stanja nosita oseba iz prvega odstavka tega člena in država v razmerju 50:50, razen v primeru, če gre za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda ali ohranjanja vodnega režima, ko nosi stroške država.
4
·
(4) Stroške vzpostavitve prejšnjega stanja nosita oseba iz prvega odstavka tega člena in država v razmerju 50:50, razen v primeru, če gre za vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda ali ohranjanja vodnega režima, ko nosi stroške država.
5
−
(5) Če ministrstvo ne dovoli vzpostavitve prejšnjega stanja, mora država zemljišče iz prejšnjega člena odkupiti.
5
+
(5) Če vzpostavitev prejšnjega stanja na zemljišču iz prejšnjega člena zaradi varstva vodnega režima ni mogoča, država upravičencu zagotovi nadomestno zemljišče. Če to ni mogoče, zemljišče odkupi.
6
·
(6) Strokovni nadzor nad izvedbo del, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja, opravlja izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona.
6
·
(6) Strokovni nadzor nad izvedbo del, potrebnih za vzpostavitev prejšnjega stanja, opravlja izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona.
1
·
Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
1
·
Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
2
−
1. gradnjo objektov javne infrastrukture,
2
+
1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena,
3
·
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3
·
2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
4
·
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4
·
3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
5
·
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5
·
4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
6
−
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
6
+
5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
7
·
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
7
·
6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
8
·
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
8
·
7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
+
9
+
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.
+
10
+
(3) Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se lahko izvedejo, če jih zaradi varstvenih režimov po zakonu ali zaradi nesprejemljivosti gradnje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ni mogoče umestiti drugam ne da bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške. Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se izvedejo na podlagi utemeljitve izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, v postopku podaje mnenja k prostorskemu aktu ali v postopku izdaje vodnega soglasja.
+
1
+
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko na Družmirskem in Velenjskem jezeru postavi fotonapetostna naprava, razen naprave za shranjevanje energije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
+
2
+
- postavitev in delovanje fotonapetostne naprave ne smeta ovirati izvajanja gospodarskih javnih služb;
+
3
+
- fotonapetostna naprava se postavi tako, da se ne omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ter se izvedejo potrebni ukrepi za zagotovitev varnosti uporabnikov tega vodnega zemljišča.
+
4
+
(2) Fotonapetostne naprave, ki se postavijo na zemljišču iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno čistiti samo z vodo.
1
−
Če drugače ni mogoče zagotoviti splošne rabe vodnega ali morskega dobra, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
1
+
Če drugače ni mogoče zagotoviti splošne rabe vodnega ali morskega dobra, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev, pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.
1
−
(1) Če drugače ni mogoče zagotoviti izvajanja javnih služb po tem zakonu, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
1
+
(1) Če drugače ni mogoče zagotoviti izvajanja javnih služb po tem zakonu, lahko vlada zahteva odvzem ali omejitev lastninske pravice na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev, pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.
2
−
(2) Za gradnjo vodnega objekta in naprave, namenjene izvajanju javne službe po tem zakonu, se lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev.
2
+
(2) Za gradnjo vodnega objekta in naprave, namenjene izvajanju javne službe po tem zakonu, se lahko odvzame ali omeji lastninska pravica na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču po predpisih, ki urejajo razlastitev, pri čemer javno korist za razlastitev ugotovi vlada s sklepom.
1
−
(1) Vodni objekt in naprava sta:
1
+
(1) Vodni objekt in naprava so:
2
−
1. objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, zbiralnik ipd., ter izvajanju monitoringa voda (v nadaljnjem besedilu: vodna infrastruktura).
2
+
1. objekt in naprava ali ureditev, namenjena urejanju voda, zlasti visokovodni nasip, jez, prag, zadrževalnik, brez zemljišč na območju zadrževalnika, namenjenih občasnemu zadrževanju voda, zbiralnik ipd., ter izvajanju monitoringa voda (v nadaljnjem besedilu: vodna infrastruktura).
3
·
2. objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega ali morskega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
3
·
2. objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega ali morskega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
+
4
+
3. drug objekt, naprava ali ureditev, s katerim se ureja vodni režim ali pa se neposredno vpliva nanj.
4
·
(2) Za vodno infrastrukturo se, poleg objektov in naprav iz 1. točke prejšnjega odstavka, šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po tem zakonu.
5
·
(2) Za vodno infrastrukturo se, poleg objektov in naprav iz 1. točke prejšnjega odstavka, šteje tudi vodotok, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega vodotoka ali njegove ureditve, ali vodni zbiralnik, ki je nastal z zajezitvijo tekočih voda ali zaradi drugega posega v prostor, če je namenjen izvajanju javnih služb po tem zakonu.
5
·
(3) Gradnja vodne infrastrukture je v javnem interesu.
6
·
(3) Gradnja vodne infrastrukture je v javnem interesu.
6
−
(4) Minister podrobneje določi, kaj se šteje za vodno infrastrukturo. 4.1. Vodna infrastruktura
7
+
(4) Minister podrobneje določi, kaj se šteje za vodno infrastrukturo.
+
8
+
(5) Minister določi vrste in obseg nalog za izvajanje nadzora nad visokimi pregradami. 4.1. Vodna infrastruktura
1
·
(1) Imetnik vodne pravice mora zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati vse nastale poškodbe.
1
·
(1) Imetnik vodne pravice mora zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati vse nastale poškodbe.
2
·
(2) Z vodnim dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo se lahko določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov ministrstvu.
2
·
(2) Z vodnim dovoljenjem ali s koncesijsko pogodbo se lahko določi tudi obveznost in način izvajanja monitoringa naravnih pojavov, povezanih s posebno rabo vodnega ali morskega dobra in monitoringa vpliva objekta in naprave na vodni režim ter način sporočanja podatkov ministrstvu.
3
−
(3) Imetnik vodne pravice je dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, skladno s predpisi in na način ter v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji.
3
+
(3) Imetnik vodne pravice je dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, skladno s predpisi in na način ter v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji. Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oziroma razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
4
·
(4) Imetnik vodne pravice je dolžan izvajati obveznosti iz prejšnjih odstavkov na lastne stroške.
4
·
(4) Imetnik vodne pravice je dolžan izvajati obveznosti iz prejšnjih odstavkov na lastne stroške.
5
−
(5) Imetnik vodne pravice mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin.
5
+
(5) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora za izvajanje javnih služb po tem zakonu dopustiti njihovemu izvajalcu prednostno in brezplačno uporabo naplavin proti plačilu stroškov odvzema naplavin.
6
−
(6) Če izvajalec javne službe po tem zakonu pisno izjavi, da ne potrebuje naplavin, lahko imetnik vodne pravice uporabi naplavine za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi odloži.
6
+
(6) Imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu lokalne javne ali državne javne službe za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora imetnik vodne pravice, razen imetnika vodne pravice za odvzem naplavin, plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.
7
−
(7) Imetnik vodne pravice mora imeti poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave.
7
+
(7) Imetnik vodne pravice mora imeti poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave, razen za vodni objekt ali napravo za odvzem vode za lastno oskrbo s pitno vodo.
8
·
(8) Poslovnik iz prejšnjega odstavka opredeli izvajanje pogojev, določenih v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ki se nanašajo na varstvo voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ter podrobneje določa način obratovanja posameznega objekta in naprave, vključno z načinom obratovanja v primeru visokih voda.
8
·
(8) Poslovnik iz prejšnjega odstavka opredeli izvajanje pogojev, določenih v vodnem dovoljenju ali koncesiji, ki se nanašajo na varstvo voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ter podrobneje določa način obratovanja posameznega objekta in naprave, vključno z načinom obratovanja v primeru visokih voda.
1
·
(1) Za izvajanje programa upravljanja z vodami in načrtov upravljanja z vodami se na območju Republike Slovenije določita vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja.
1
·
(1) Za izvajanje programa upravljanja z vodami in načrtov upravljanja z vodami se na območju Republike Slovenije določita vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja.
2
−
(2) Vodno območje Donave je del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije, s pripadajočimi podzemnimi vodami. Vodno območje Jadranskega morja je del mednarodnega povodja Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z obalnim morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami.
2
+
(2) Vodno območje Donave je del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije, s pripadajočimi podzemnimi vodami. Vodno območje Jadranskega morja je del mednarodnega povodja Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami.
3
·
(3) Meje vodnih območij in vode 1. reda, ki jim pripadajo, določi minister v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
3
·
(3) Meje vodnih območij in vode 1. reda, ki jim pripadajo, določi minister v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
4
·
2. Nacionalni program in načrti upravljanja z vodami 2.1. Nacionalni program upravljanja z vodami
4
·
2. Nacionalni program in načrti upravljanja z vodami 2.1. Nacionalni program upravljanja z vodami
1
−
(1) Za izvedbo programa iz prejšnjega člena se sprejmeta načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave in Jadranskega morja.
1
+
(1) Za izvedbo programa iz prejšnjega člena vlada sprejme načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave in Jadranskega morja.
2
·
(2) Načrt upravljanja voda iz prejšnjega odstavka vsebuje predvsem:
2
·
(2) Načrt upravljanja voda iz prejšnjega odstavka vsebuje predvsem:
3
·
1. opis naravnih lastnosti in stanja voda in v njegovem okviru zlasti: 1.1. za površinske vode:
3
·
1. opis naravnih lastnosti in stanja voda in v njegovem okviru zlasti: 1.1. za površinske vode:
4
·
- prikaz lokacij in meja vodnih teles,
4
·
- prikaz lokacij in meja vodnih teles,
5
·
- prikaz tipov vodnih teles in opis njihovih značilnosti,
5
·
- prikaz tipov vodnih teles in opis njihovih značilnosti,
6
·
- oceno količinskega stanja voda in naplavin, 1.2. za podzemne vode:
6
·
- oceno količinskega stanja voda in naplavin, 1.2. za podzemne vode:
7
·
- prikaz lokacije in meja vodnih teles,
7
·
- prikaz lokacije in meja vodnih teles,
8
·
- opis njihovih značilnosti, 1.3. prikaz pomembnejših objektov in naprav vodne infrastrukture, 1.4. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa:
8
·
- opis njihovih značilnosti, 1.3. prikaz pomembnejših objektov in naprav vodne infrastrukture, 1.4. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa:
9
·
- oceno točkovnega onesnaževanja,
9
·
- oceno točkovnega onesnaževanja,
10
·
- oceno razpršenega onesnaževanja, vključno s prikazom pomembnejših posegov v okolje,
10
·
- oceno razpršenega onesnaževanja, vključno s prikazom pomembnejših posegov v okolje,
11
·
- oceno količinskega stanja rabe voda, vključno s pomembnejšimi vodnimi objekti in napravami za rabo vode,
11
·
- oceno količinskega stanja rabe voda, vključno s pomembnejšimi vodnimi objekti in napravami za rabo vode,
12
·
- analizo drugih vplivov človekove dejavnosti na stanja voda, 1.5. prikaz varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih voda po predpisih o ribištvu, 1.6. prikaz mreže in rezultatov monitoringa:
12
·
- analizo drugih vplivov človekove dejavnosti na stanja voda, 1.5. prikaz varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih voda po predpisih o ribištvu, 1.6. prikaz mreže in rezultatov monitoringa:
13
·
- kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda,
13
·
- kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda,
14
·
- količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda,
14
·
- količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda,
15
·
- stanja območij iz prejšnje točke, 1.7. ekonomsko vrednotenje varstva ter urejanja voda, 1.8. ekonomsko vrednotenje rabe vodnega ali morskega dobra,
15
·
- stanja območij iz prejšnje točke, 1.7. ekonomsko vrednotenje varstva ter urejanja voda, 1.8. ekonomsko vrednotenje rabe vodnega ali morskega dobra,
16
−
2. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in v tem okviru zlasti: 2.1. opredelitev ciljev v zvezi z urejanjem voda, 2.2. opredelitev ciljev glede doseganja dobrega stanja in ekološkega potenciala vodnih teles, 2.3. opredelitev ciljev glede rabe voda, 2.4. določitev rokov za doseganje ciljev iz prejšnjih točk,
16
+
2. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in v tem okviru zlasti: 2.1. opredelitev ciljev v zvezi z urejanjem voda, 2.2. opredelitev ciljev glede doseganja dobrega stanja in ekološkega potenciala vodnih teles, 2.3. opredelitev ciljev glede rabe voda, 2.4. določitev rokov za doseganje ciljev iz prejšnjih točk, 2.5. določitev ciljev upravljanja z vodnimi in s priobalnimi zemljišči v lasti države,
17
·
3. določitev možnih vrst rabe vodnega ali morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro,
17
·
3. določitev možnih vrst rabe vodnega ali morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro,
18
·
4. povzetek programa ukrepov iz 57. člena tega zakona,
18
·
4. povzetek programa ukrepov iz 57. člena tega zakona,
19
·
5. opredelitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov.
19
·
5. opredelitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov.
20
·
(3) Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebuje načrt tudi:
20
·
(3) Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebuje načrt tudi:
21
·
1. seznam podrobnejših programov in načrtov, ki vplivajo na upravljanje z vodami na območju, na katerega se nanaša načrt, s povzetkom njihovih vsebin,
21
·
1. seznam podrobnejših programov in načrtov, ki vplivajo na upravljanje z vodami na območju, na katerega se nanaša načrt, s povzetkom njihovih vsebin,
22
·
2. poročilo, ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta,
22
·
2. poročilo, ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta,
23
·
3. navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt,
23
·
3. navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt,
24
·
4. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
24
·
4. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
25
·
(4) Poleg vsebin iz prejšnjih odstavkov vsebuje vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt tudi:
25
·
(4) Poleg vsebin iz prejšnjih odstavkov vsebuje vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt tudi:
26
·
1. povzetek vseh sprememb ali dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve,
26
·
1. povzetek vseh sprememb ali dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve,
27
·
2. oceno stopnje doseženih ciljev,
27
·
2. oceno stopnje doseženih ciljev,
28
·
3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu, pa niso bili izvedeni, z navedbo razlogov, zakaj niso bili izvedeni,
28
·
3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu, pa niso bili izvedeni, z navedbo razlogov, zakaj niso bili izvedeni,
29
·
4. povzetek ukrepov, ki niso bili predvideni v predhodnem načrtu, pa so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev.
29
·
4. povzetek ukrepov, ki niso bili predvideni v predhodnem načrtu, pa so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev.
30
·
(5) Vlada predpiše podrobnejšo vsebino in način priprave načrta iz drugega odstavka tega člena.
30
·
(5) Vlada predpiše podrobnejšo vsebino in način priprave načrta iz drugega odstavka tega člena.
1
·
(1) Pri izpolnjevanju ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles, lahko vlada za posamezno vodno telo določi, da se:
1
·
(1) Pri izpolnjevanju ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles, lahko vlada za posamezno vodno telo določi, da se:
2
·
1. podaljšajo roki za doseganje ciljev, ker njihovo doseganje v določenem času ni mogoče zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmerno visokimi stroški ali naravnimi pogoji,
2
·
1. podaljšajo roki za doseganje ciljev, ker njihovo doseganje v določenem času ni mogoče zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmerno visokimi stroški ali naravnimi pogoji,
3
−
2. ne dosežejo določeni cilji, če je vodno telo zaradi človekove dejavnosti ali zaradi naravnih pogojev tako močno spremenjeno, da bi bilo doseganje ciljev neizvedljivo ali povezano z nesorazmerno visokimi stroški.
3
+
2. določijo posamezni manj strogi okoljski cilji, če je vodno telo zaradi človekove dejavnosti ali zaradi naravnih pogojev tako močno spremenjeno, da bi bilo doseganje ciljev neizvedljivo ali povezano z nesorazmerno visokimi stroški.
4
−
(2) Vlada lahko za posamezno vodno telo določi, da se cilj doseganja dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles začasno ne doseže, če je prišlo do poslabšanja stanja zaradi naravne nesreče ali višje sile, ki ju ni bilo mogoče predvideti.
4
+
(2) Šteje se, da ni kršena obveznost izpolnjevanja ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnega telesa, če je prišlo do začasnega poslabšanja stanja vodnega telesa zaradi naravne nesreče ali višje sile, ki je ni bilo mogoče predvideti.
5
−
(3) Vlada lahko za posamezno vodno telo določi, da se cilj doseganja dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnih teles ne doseže, če je do poslabšanja prišlo zaradi fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti.
5
+
(3) Vlada lahko za posamezno vodno telo določi, da se cilji doseganja dobrega stanja, dobrega ekološkega potenciala ali preprečevanja poslabšanja stanja vodnih teles ne dosežejo, če je do poslabšanja prišlo zaradi fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti, ali pa, da se ne doseže cilj preprečevanja poslabšanja stanja vodnega telesa površinske vode iz zelo dobrega v dobro stanje zaradi nove dejavnosti trajnostnega razvoja, in če je:
6
−
(4) Določitev izjem za posamezno vodno telo ne sme ogroziti doseganja ciljev, ki se nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda na drugih vodnih telesih znotraj istega vodnega območja, za katere izjema ni določena.
6
+
1. z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetim nacionalnim programom ali drugim aktom izakazan javni interes in so koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje in varnost ljudi ali trajnostni razvoj, večje od koristi, ki jih ima doseganje ciljev za okolje in družbo,
+
7
+
2. iz zakona ali na njegovi podlagi sprejetega nacionalnega programa ali drugega akta oziroma celovite presoje vplivov tega akta na okolje razvidno, da koristnih ciljev, ki se dosežejo s fizičnimi spremembami vodnega telesa, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na način, ki bi imel manjše škodljive posledice na okolje,
+
8
+
3. z državnim prostorskim načrtom ali drugim aktom in celovito presojo vplivov tega akta na okolje zagotovljeno, da se izvedejo tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, s katerimi se ublaži škodljive vplive na stanje voda, in
+
9
+
4. z zakonom in na njegovi podlagi sprejetim nacionalnim programom ali drugim aktom, državnim prostorskim načrtom oziroma celovito presojo vplivov tega akta na okolje zagotovljeno, da je izpolnjena zahteva iz četrtega odstavka tega člena.
+
10
+
(4) Razlogi za spremembe iz prejšnjega odstavka morajo biti posebej navedeni in obrazloženi v državnemu prostorskemu načrtu ali drugemu aktu iz prejšnjega odstavka in povzeti v načrtu upravljanja voda iz prejšnjega člena.
+
11
+
(5) Določitev izjem za posamezno vodno telo ne sme ogroziti doseganja ciljev, ki se nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda na drugih vodnih telesih znotraj istega vodnega območja, za katere izjema ni določena.
+
12
+
(6) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za določanje oziroma ugotavljanje izjem iz tega člena.
1
·
(1) Za izvedbo ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu in načrtih upravljanja voda na vodnih območjih, vlada sprejme program ukrepov.
1
·
(1) Za izvedbo ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu in načrtih upravljanja voda na vodnih območjih, vlada sprejme program ukrepov.
2
·
(2) V programu ukrepov iz prejšnjega odstavka se prikažejo temeljni ukrepi, ki so potrebni za dosego ciljev v zvezi z varstvom, urejanjem in rabo voda.
2
·
(2) V programu ukrepov iz prejšnjega odstavka se prikažejo temeljni ukrepi, ki so potrebni za dosego ciljev v zvezi z varstvom, urejanjem in rabo voda.
3
·
(3) Temeljni ukrepi iz prejšnjega odstavka so zlasti:
3
·
(3) Temeljni ukrepi iz prejšnjega odstavka so zlasti:
4
−
1. Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda: 1.1. ukrepi, ki so določeni po tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisih, 1.2. ukrepi, ki so določeni v predpisih o varstvu okolja in ohranjanju narave, 1.3. ukrepi, ki so določeni v predpisih o ribištvu, 1.4. ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno kakovost vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
4
+
1. Ukrepi, ki se nanašajo na varstvo voda: 1.1 ukrepi, ki so določeni po tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisih, 1.2 ukrepi, ki so določeni v predpisih o varstvu okolja in ohranjanju narave, 1.3 ukrepi, ki so določeni v predpisih o ribištvu, 1.4 ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno kakovost vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
5
−
2. Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda: 2.1. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, 2.2. ukrepi, ki se nanašajo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 2.3. ukrepi, ki se nanašajo na vzdrževanje voda, 2.4. določitev obsega gradnje vodne infrastrukture.
5
+
2. Ukrepi, ki se nanašajo na urejanje voda: 2.1 ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, 2.2 ukrepi, ki se nanašajo na varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 2.3 ukrepi, ki se nanašajo na vzdrževanje voda, 2.4 določitev obsega gradnje vodne infrastrukture.
6
−
3. Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda: 3.1. ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, 3.2. ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode, 3.3. ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.
6
+
3. Ukrepi, ki se nanašajo na rabo voda: 3.1 ukrepi, ki se nanašajo na dovoljevanje rabe vode, 3.2 ukrepi, ki nanašajo na povračila stroškov za rabo vode, 3.3 ukrepi za spodbujanje trajnostne rabe vode.
7
·
(4) Program ukrepov lahko vsebuje tudi dopolnilne ukrepe, če so potrebni zaradi doseganja dobrega stanja voda, nanašajo pa se zlasti na sprejemanje dogovorov o zmanjšanju obremenjevanja voda, na spodbujanje smotrne rabe voda ter na izobraževanje in na raziskovanje vprašanj, ki se nanašajo na varstvo voda.
7
·
(4) Program ukrepov lahko vsebuje tudi dopolnilne ukrepe, če so potrebni zaradi doseganja dobrega stanja voda, nanašajo pa se zlasti na sprejemanje dogovorov o zmanjšanju obremenjevanja voda, na spodbujanje smotrne rabe voda ter na izobraževanje in na raziskovanje vprašanj, ki se nanašajo na varstvo voda.
8
·
(5) V programu ukrepov se določijo tudi prioritete izvajanja posameznih ukrepov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.
8
·
(5) V programu ukrepov se določijo tudi prioritete izvajanja posameznih ukrepov iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.
9
·
(6) Če se na podlagi monitoringa ali drugih podatkov ugotovi, da cilji iz nacionalnega programa in načrtov upravljanja za posamezno vodno telo ne bodo doseženi, ministrstvo ugotovi razloge, pregleda in preuči izdana dovoljenja in koncesije, pregleda in prilagodi programe monitoringa ter predlaga, da vlada sprejme dodatne ukrepe, vključno z določitvijo strožjih mejnih vrednosti za obremenjevanje in obremenjenost voda.
9
·
(6) Če se na podlagi monitoringa ali drugih podatkov ugotovi, da cilji iz nacionalnega programa in načrtov upravljanja za posamezno vodno telo ne bodo doseženi, ministrstvo ugotovi razloge, pregleda in preuči izdana dovoljenja in koncesije, pregleda in prilagodi programe monitoringa ter predlaga, da vlada sprejme dodatne ukrepe, vključno z določitvijo strožjih mejnih vrednosti za obremenjevanje in obremenjenost voda.
10
−
(7) Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.
10
+
(7) Program ukrepov se pripravi z upoštevanjem analize stroškovne učinkovitosti.
11
−
(8) Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru.
11
+
(8) Program ukrepov vlada vsakih šest let pregleda in po potrebi dopolni.
+
12
+
(9) Novi ali spremenjeni ukrepi se morajo začeti izvajati najpozneje v treh letih od njihove določitve.
+
13
+
(10) Vlada o izvajanju ukrepov vsaki dve leti poroča državnemu zboru.
1
−
(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona pisno obvesti Svet za vode iz 164. člena tega zakona ter lokalne skupnosti, na območju katerih je vodno območje, s sredstvi javnega obveščanja pa osebe, ki imajo na posameznem vodnem območju stalno bivališče ali sedež, o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.
1
+
(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem izmed dnevnih časopisov, ki pokriva celotno območje države, obvesti javnost o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.
2
−
(2) V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju osebe iz prejšnjega odstavka, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.
2
+
(2) V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju javnost, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.
3
−
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posreduje pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.
3
+
(3) Zainteresirane osebe v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posredujejo pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.
4
−
(4) V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi osebam iz prvega odstavka tega člena in širši javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.
4
+
(4) V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi zainteresirani javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.
5
·
(5) Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.
5
·
(5) Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.
6
−
(6) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.
6
+
(6) Zainteresirane osebe lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.
7
·
(7) Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.
7
·
(7) Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.
8
−
(8) Pripravljavec načrta mora osebam iz prvega odstavka tega člena na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.
8
+
(8) Pripravljavec načrta mora zainteresiranim osebam na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.
9
·
(9) Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog.
9
·
(9) Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog.
1
·
(1) Načrt upravljanja voda na vodnih območij sprejme vlada z uredbo vsakih šest let.
1
·
(1) Načrt upravljanja voda na vodnih območij sprejme vlada z uredbo vsakih šest let.
2
−
(2) Sprejeti načrti se objavijo tako, da so dostopni javnosti. 2.2.2. Podrobnejši načrti upravljanja voda
2
+
(2) Sprejeti načrti se objavijo tako, da so dostopni javnosti. 2.2.1.a Načrt upravljanja z morskim okoljem
+
1
+
(1) Za izvedbo programa iz 54. člena tega zakona vlada sprejme načrt upravljanja z morskim okoljem.
+
2
+
(2) Načrt upravljanja z morskim okoljem vsebuje predvsem:
+
3
+
1. navedbo organa, pristojnega za pripravo in izvajanje načrta upravljanja z morskim okoljem,
+
4
+
2. začetno presojo morskih voda na podlagi obstoječih podatkov,
+
5
+
3. določitev vrst značilnosti za dobro okoljsko stanje,
+
6
+
4. celovit sklop okoljskih ciljnih vrednosti in s tem povezanih kazalnikov,
+
7
+
5. usklajene programe spremljanja za stalno presojo okoljskega stanja,
+
8
+
6. ukrepe, ki jih je treba sprejeti za doseganje ali ohranitev dobrega okoljskega stanja morskega okolja.
+
9
+
(3) Podrobnejšo vsebino načrta upravljanja z morskim okoljem, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin določi vlada. 2.2.2. Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda
1
−
(1) Za izvedbo programa iz 54. člena tega zakona se poleg načrtov iz 55. člena tega zakona za posamezno povodje, porečje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda lahko sprejemajo tudi podrobnejši načrti upravljanja voda.
1
+
(1) Načrti iz 55. in 59.a člena tega zakona se lahko dopolnijo s podrobnejšimi programi in načrti upravljanja voda za porečje, povodje ali njegov del, za posamezne tipe voda ali za posamezna vprašanja upravljanja voda.
2
−
(2) Podrobnejši načrti iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z načrti upravljanja vodnih območij.
2
+
(2) Podrobnejši programi in načrti upravljanja voda morajo biti skladni z načrti iz 55. in 59.a člena tega zakona.
3
−
(3) Pripravljavec podrobnejšega načrta obvesti o njegovi pripravi lokalne skupnosti in Svet za vode z območja, na katerega se nanaša načrt, s sredstvi javnega obveščanja pa tudi osebe, ki imajo na tem območju stalno bivališče ali sedež.
3
+
(3) Podrobnejši načrti upravljanja voda se pripravijo ob smiselni uporabi določb 58. člena tega zakona.
4
−
(4) Pripravljavec podrobnejšega načrta predstavi njegov osnutek osebam iz prejšnjega odstavka, ki lahko v roku 30 dni od predstavitve pripravljavcu posredujejo pisne predloge, mnenja in pobude.
4
+
(4) Podrobnejše načrte upravljanja voda sprejme vlada ob smiselni uporabi predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona.
5
−
(5) Pripravljavec podrobnejšega načrta pred njegovim sprejemom obvesti osebe iz tretjega odstavka tega člena, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval njihove predloge, mnenja in pobude.
−
6
−
(6) Podrobnejše načrte sprejme vlada z uredbo ob smiselni uporabi določb predpisa iz petega odstavka 55. člena tega zakona. 2.3. Povezanost načrtov upravljanja z vodami s prostorskimi akti in sektorskimi načrti
−
+
1
+
(1) Podrobnejši načrti zmanjševanja ogroženosti pred poplavami se pripravi za celotno območje Republike Slovenije ali za posamezna povodja in porečja na podlagi predhodne ocene stanja poplavne ogroženosti in določitve območij poplavne ogroženosti.
+
2
+
(2) V programu ukrepov, ki je del podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, se cilje za zmanjšanje poplavne ogroženosti posameznih poplavnih območij preveri z analizo stroškovne učinkovitosti.
+
3
+
(3) Podrobnejšo vsebino, način priprave in časovnice za pripravo posameznih vsebin načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami določi vlada. 2.3. Povezanost načrtov upravljanja z vodami s prostorskimi akti
1
−
(1) V prostorskih aktih in v sektorskih načrtih, ki bi lahko vplivali na varstvo voda, njihovo urejanje in rabo, se prikažejo varstvena in ogrožena območja po določbah tega zakona.
1
+
(1) V prostorskih aktih, ki bi lahko vplivali na varstvo voda, njihovo urejanje in rabo, se prikažejo varstvena in ogrožena območja po določbah tega zakona.
2
−
(2) Pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov mora pri njihovi pripravi upoštevati pravni režim, ki se nanaša na posege v prostor na območjih iz prejšnjega odstavka.
2
+
(2) Pripravljavec prostorskih aktov mora pri njihovi pripravi upoštevati pravni režim, ki se nanaša na posege v prostor na območjih iz prejšnjega odstavka.
3
−
(3) Pripravljavec prostorskih aktov in sektorskih načrtov mora v postopku njihove priprave izbrati rabe, ki so v skladu z možnimi rabami, in upoštevati omejitve ali pogoje iz 3. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona.
3
+
(3) Pripravljavec prostorskih aktov mora v postopku njihove priprave izbrati rabe, ki so v skladu z možnimi rabami, in upoštevati omejitve ali pogoje iz 3. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona.
4
·
(4) Pripravljavec prostorskih aktov mora v postopku njihove priprave določiti posege v prostor, ki se nanašajo na graditev vodne infrastrukture in so predvideni v načrtih upravljanja voda.
4
·
(4) Pripravljavec prostorskih aktov mora v postopku njihove priprave določiti posege v prostor, ki se nanašajo na graditev vodne infrastrukture in so predvideni v načrtih upravljanja voda.
5
−
(5) K osnutku prostorskega akta mora njegov pripravljavec pridobiti soglasje ministra.
5
+
(5) Na osnutek prostorskega akta poda ministrstvo smernice k načrtovanim prostorskim ureditvam v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.
6
−
(6) Minister izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da so akti iz prejšnjega odstavka skladni z načrti upravljanja voda in določbami tega zakona, ki urejajo posege na vodna, priobalna in druga zemljišča.
6
+
(6) Ministrstvo poda mnenje v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju, s katerim ugotovi ali so bile podane smernice upoštevane.
7
−
(7) V primeru, da se območja iz prvega odstavka tega člena ali pravni režimi na njih spremenijo ali določijo na novo z akti iz 74., 77. in 83. člena tega zakona po izdaji prostorskega akta ali sektorskega načrta, se do njune uskladitve za posege v prostor uporabljajo določbe aktov iz 74., 77. in 83. člena tega zakona.
7
+
(7) V primeru, da se območja iz prvega odstavka tega člena ali pravni režimi na njih spremenijo ali določijo na novo z akti iz 74., 77. in 83. člena tega zakona po izdaji prostorskega akta, se do njune uskladitve za posege v prostor uporabljajo določbe aktov iz 74., 77. in 83. člena tega zakona.
8
·
3. Varstvo voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov 3.1. Razvrščanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda
8
·
3. Varstvo voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov 3.1. Razvrščanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda
1
·
(1) V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati:
1
·
(1) V vode je prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati:
2
·
1. snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave,
2
·
1. snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave,
3
−
2. odpadke.
3
+
2. odpadke, razen, če je s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, določeno drugače.
4
·
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:
4
·
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano:
5
·
1. odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
5
·
1. odlaganje ali pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
6
·
2. odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
6
·
2. odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
7
·
3. odlaganje odpadkov.
7
·
3. odlaganje odpadkov.
1
−
(1) Pri rabi površinskih voda ali emisiji snovi in toplote v površinske vode, zaradi katerih bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
1
+
(1) Pri posebni rabi površinskih voda, zaradi katere bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu: ekološko sprejemljivi pretok).
2
−
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je količina vode, ki ob dovoljeni rabi ali dovoljenem onesnaževanju ne poslabšuje ekološkega stanja površinskih voda ali ne preprečuje njegovega izboljšanja.
2
+
(2) Ekološko sprejemljivi pretok je tista količina vode, ki ob dovoljeni rabi ne poslabšuje stanja vode oziroma ne preprečuje njenega izboljšanja ter ohranja zgradbo in delovanje vodnega in obvodnega ekosistema.
3
−
(3) Ekološko sprejemljivi pretok se določi v vodnem dovoljenju iz 125. člena tega zakona ali v koncesijski pogodbi iz 141. člena tega zakona ali v vodnem soglasju iz 150. člena tega zakona na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izdela pooblaščena oseba na stroške investitorja.
3
+
(3) Ekološko sprejemljivi pretok ter način njegovega spremljanja in poročanja se določita v vodnem dovoljenju oziroma v koncesijskem aktu na podlagi kriterijev, ki jih predpiše vlada.
4
−
(4) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka izdela pooblaščena oseba na podlagi metodologije, ki jo predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
4
+
(4) Imetnik vodne pravice mora zagotavljati spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka.
5
−
(5) Pooblaščena oseba mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in ustrezne delovne izkušnje.
−
6
−
(6) V predpisu iz četrtega odstavka tega člena se predpišejo tudi podrobnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena oseba in način pridobitve ter odvzema pooblastila.
−
7
−
(7) Minister predpiše vrste rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena.
−
1
−
(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda, na podlagi podrobnejšega načrta iz 60. člena tega zakona.
1
+
(1) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
2
−
(2) Naplavine se lahko odvzemajo v okviru izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali v okviru posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali z območij, namenjenih odvzemu naplavin.
2
+
(2) Naplavine se lahko odvzemajo zaradi urejanja voda v okviru:
3
−
(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka ne plačuje vodnega povračila za odvzete naplavine, če se te uporabljajo za gradnjo in vzdrževanje vodne infrastrukture.
3
+
- izvajanja javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč,
4
−
(4) Če izvajalec javne službe naplavin, ki jih je odvzel sam ali pridobil skladno s 50. členom tega zakona, ne uporabi za opravljanje javne službe, lahko naplavine proda, razliko med prihodki od prodaje in stroški pridobitve naplavin pa nakaže v Sklad za vode.
4
+
- posebne rabe vodnega ali morskega dobra iz vodnih objektov in naprav, namenjenih zadrževanju naplavin, ali
+
5
+
- z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe iz 5. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona.
+
6
+
(3) Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka pripravi letni program odvzemanja in uporabe naplavin, ki ga potrdi ministrstvo. Odstranjevanje plavja in odvzemanje naplavin je treba prednostno in redno zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
+
7
+
(4) Za del naplavin, ki se uporabi za vgradnjo v vodno infrastrukturo, se ne plačuje vodnega povračila.
+
8
+
(5) Izvajalec javne službe iz tretjega odstavka tega člena mora del naplavin, ki jih odvzame na podlagi potrjenega programa iz tretjega odstavka tega člena, odstopiti izvajalcu druge državne ali lokalne javne službe na njegovo zahtevo za namen izvajanja njegove javne službe proti plačilu stroškov odvzema naplavin. Preostale naplavine lahko izvajalec javne službe iz tega odstavka uporabi za lastne potrebe, jih proda ali v skladu s predpisi in na lastne stroške poskrbi za njihovo odložitev. Za prodane naplavine mora izvajalec javne službe iz tega odstavka plačati vodno povračilo in plačilo za vodno pravico v višini in na način, ki velja za plačilo za vodno pravico za odvzem naplavin.
1
·
(1) Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje.
1
·
(1) Da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje.
2
−
(2) Vlada lahko na predlog imetnika vodne pravice za proizvodnjo pijač zavaruje tudi podzemno vodno telo, ki se uporablja za odvzem mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.
2
+
(2) Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja.
3
−
(3) Zaradi različne stopnje varovanja se v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja.
3
+
(3) V aktu iz prvega odstavka tega člena se določi zlasti:
4
−
(4) V aktu iz prvega odstavka tega člena se določi zlasti:
−
5
·
1. meje vodovarstvenega območja,
4
·
1. meje vodovarstvenega območja,
6
·
2. meje notranjih območij,
5
·
2. meje notranjih območij,
7
·
3. ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni režim),
6
·
3. ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem območju in posameznih notranjih območjih (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni režim),
8
·
4. vrsta rabe vodnega telesa,
7
·
4. vrsta rabe vodnega telesa,
9
·
5. navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
8
·
5. navedbo lokalne skupnosti, če je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo,
10
·
6. nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.
9
·
6. nadzor nad izvajanjem predpisanega režima.
11
−
(5) Vodovarstveno območje se prikaže v načrtu upravljanja z vodami.
10
+
(4) Vodovarstveno območje se prikaže v načrtu upravljanja z vodami.
12
−
(6) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za določitev vodovarstvenega območja.
11
+
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za določitev vodovarstvenega območja.
1
·
(1) Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
1
·
(1) Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
2
·
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
2
·
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
3
·
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
3
·
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
4
·
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
4
·
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
5
·
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
5
·
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
6
−
(3) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju vodovarstvenega območja za javno oskrbo s pitno vodo, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov z omejitvami in prepovedmi iz prejšnjega odstavka. 3.3.2. Območje kopalnih voda
6
+
(3) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju vodovarstvenega območja za javno oskrbo s pitno vodo, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov z omejitvami in prepovedmi iz prejšnjega odstavka.
+
1
+
(1) Vlada v predpisu iz prvega odstavka 74. člena tega zakona določi, da se za postavitev samostoječih fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na vodovarstvenem območju določi vodovarstveni režim tako, da je na širšem območju, na katerem se izvaja varovanje z blažjim vodovarstvenim režimom, dovoljena postavitev teh naprav pod pogoji, določenimi v vodnem soglasju in če so med izvajanjem gradbenih in drugih del ob postavitvi naprave zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim ter stanje površinskih in podzemnih voda.
+
2
+
(2) Na vodovarstvenem območju se lahko postavi naprava za shranjevanje energije, če se izvedejo zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaženja okolja, do katerega bi lahko prišlo zaradi njene postavitve ali delovanja, glede na uporabljeno tehnologijo.
+
3
+
(3) Naprave iz prvega odstavka tega člena, ki so na vodovarstvenem območju, je dovoljeno čistiti samo z vodo.
+
4
+
(4) Minister, pristojen za vode, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, lahko predpiše posebne tehnične pogoje za postavitev in delovanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav na vodovarstvenih območjih, ki so potrebni zaradi varovanja količinskega in kakovostnega stanja vodnega telesa, namenjenega za javno oskrbo s pitno vodo. 3.3.2. Kopalne vode
1
−
(1) Območje kopalnih voda obsega območje, na katerem se nahaja kopalna voda in je skladno s predpisi o varstvu pred utopitvijo naravno kopališče, ali pa se na njem običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano.
1
+
(1) Kopalno območje je območje kopalne vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem.
2
−
(2) Območje kopalnih voda, kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano, določi vlada sama ali na predlog lokalne skupnosti, če so izpolnjeni kriteriji iz predpisa iz sedmega odstavka tega člena.
2
+
(2) Naravno kopališče je območje kopalne vode, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo.
3
−
(3) Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka določi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda in njegovega izvajalca ter ukrepe v primeru, ko voda ne ustreza predpisanim parametrom za kopalne vode po predpisih o varstvu pred utopitvami.
3
+
(3) Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, pa kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano.
4
−
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na začasno ali trajno omejitev ali prepoved kopanja in izvajanje podrobnejšega monitoringa.
4
+
(4) Vlada določi kopalne vode ter vrste in način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda.
5
−
(5) Na območju iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
5
+
(5) Merila za vrednotenje kakovosti kopalnih voda in razvrščanje teh voda po kakovosti, obveznost in način izvajanja monitoringa kopalnih voda so določena s predpisi o varstvu okolja.
6
−
(6) Območje kopalnih voda se prikaže v načrtu upravljanja voda.
6
+
(6) Na kopalnem območju ali naravnem kopališču ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
7
−
(7) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo zlasti na:
7
+
(7) Minister predpiše podrobnejša merila za ugotavljanje kopalnih voda, ki se nanašajo zlasti na:
8
−
1. ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre za kopalne vode,
8
+
- ustreznost vodnega telesa glede na predpisane parametre,
9
−
2. dnevno število kopalcev,
9
+
- število kopalcev na kopalnem območju in
10
−
3. čas trajanja kopalne sezone,
10
+
- obstoječo posebno in splošno rabo vode na tem območju.
11
−
4. obdobje, v katerem morata biti pogoja iz 2. in 3. točke tega odstavka izpolnjena, da se šteje, da gre za območje, kjer se ljudje običajno kopajo. 3.3.3. Označevanje
−
+
1
+
(1) Z namenom zavarovanja kopalnih voda pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost kopalne vode, lahko vlada določi varstvena območja kopalnih voda.
+
2
+
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost kopalne vode, ali naloži lastniku ali drugemu posestniku zemljišč na varstvenem območju kopalnih voda, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost kopalnih voda.
+
3
+
(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
+
4
+
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
+
5
+
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
+
6
+
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
+
7
+
(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja kopalnih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti kopalne vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka. 3.3.3. Označevanje
1
−
(1) Vodovarstveno območje in območje kopalnih voda morajo biti označeni.
1
+
(1) Vodovarstveno območje, kopalno območje in naravno kopališče morajo biti označeni.
2
−
(2) Vodovarstveno območje označi izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, razen vodovarstvenega območja za rabo mineralne, termalne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, kjer je to obveznost imetnika vodne pravice.
2
+
(2) Izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo označi območje zajetja pitne vode in pripravi načrt postavitve ustreznega prometnega znaka na notranjih vodovarstvenih območjih. Imetnik vodne pravice lahko označi vodovarstveno območje, določeno za rabo termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač.
3
−
(3) Označevanje območja kopalnih voda zagotovi lokalna skupnost.
3
+
(3) Označevanje kopalnih voda zagotovi lokalna skupnost oziroma imetnik vodne pravice za neposredno rabo kopalne vode za dejavnost kopališč.
4
−
(4) Minister predpiše način označevanja območij iz prejšnjih odstavkov. 3.3.4. Odškodnina
4
+
(4) Minister predpiše način označevanja območij iz prejšnjih odstavkov. 3.3.4. Nadomestna zemljišča in nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
1
−
(1) Lastnik zemljišča, ki se nahaja na vodovarstvenem območju, ima pravico do odškodnine ali nadomestila v naravi skladno s predpisi o razlastitvi, če je zaradi omejitev in prepovedi iz 76. člena tega zakona uporaba tega zemljišča trajno onemogočena.
1
+
(1) Lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, se zagotovi nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, ki so strožji od ukrepov, ki veljajo za izvajanje kmetijske dejavnosti na primerljivih zemljiščih zunaj vodovarstvenega območja.
2
−
(2) Zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila iz prejšnjega odstavka je država.
2
+
(2) Nadomestna zemljišča za primere iz prejšnjega odstavka zagotavljajo upravljavci z vodnimi zemljišči, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, priobalnimi in kmetijskimi zemljišči v državni lasti.
3
−
(3) Če je bilo vodovarstveno območje določeno zaradi rabe termalne, mineralne, termomineralne ali druge podzemne vode za proizvodnjo pijač, je zavezanec za izplačilo odškodnine ali nadomestila v naravi imetnik vodne pravice.
3
+
(3) Če upravljavec iz prejšnjega odstavka ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je oseba iz prvega odstavka tega člena upravičena do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
4
−
4. Urejanje voda
4
+
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena ni upravičena do nadomestnega zemljišča oziroma nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, če za enak ukrep že prejema nadomestilo, subvencijo ali drugo plačilo na podlagi drugega naslova.
+
5
+
(5) Nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ne vključuje izgubljenega dobička, ki bi ga bilo šele mogoče pričakovati.
+
6
+
(6) Zavezanec za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora v skladu s predpisom iz osmega odstavka tega člena upravičencu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, v roku dveh mesecev po vložitvi zahtevka za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma po odobritvi sheme pomoči s strani Komisije, predložiti pogodbo v podpis in izplačati nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
+
7
+
(7) Način izplačevanja, vrsta ukrepa in višina nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti ter nadzor nad izvajanjem ukrepa, za katerega se izplačuje nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, se uredijo s pogodbo med zavezancem in upravičencem.
+
8
+
(8) Vlada s predpisom določi vrste ukrepov, za katere se lahko izplačajo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, način izplačevanja in merila za izračun višine nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti.
+
1
+
3.3.5. Varstveno območje površinskih voda
+
1
+
(1) Z namenom zavarovanja površinske vode pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na kakovost površinske vode, lahko vlada določi varstvena območja na priobalnih zemljiščih in na vplivnem območju površinskih voda.
+
2
+
(2) Na območjih iz prejšnjega odstavka se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ustrezno kakovost površinske vode, ali naloži lastnikom ali drugim posestnikom zemljišč na tem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje kakovost površinskih voda.
+
3
+
(3) Omejitve in prepovedi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na:
+
4
+
1. prepoved ali določitev posebnih pogojev pri posegih v prostor,
+
5
+
2. prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti,
+
6
+
3. prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi.
+
7
+
(4) Lastninska pravica na zemljišču, ki je na območju varstvenega območja površinskih voda, se lahko po predpisih o razlastitvi odvzame ali omeji, če ni mogoče doseči zavarovanja kakovosti površinske vode z omejitvami in s prepovedmi iz prejšnjega odstavka.
+
8
+
(5) Če je na istem območju določenih več varstvenih režimov ali režimov na ogroženem območju po tem zakonu, se uporablja tisti režim, ki je strožji.
+
9
+
(6) V okviru varstvenega režima ali režima na ogroženem območju se lahko zahteva izdelava analize tveganja, s katero se ugotovi stopnjo tveganja za onesnaženje ali druge vrste obremenjevanja oziroma ogroženost, če je to določeno za posamezne posege z akti, s katerimi so določeni varstveni režimi in ogrožena območja po tem zakonu.
+
10
+
(7) Minister predpiše podrobnejša merila za izdelavo analize tveganja iz prejšnjega odstavka.
+
11
+
4. Urejanje voda
1
·
(1) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.
1
·
(1) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.
2
·
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.
2
·
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.
3
·
(3) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov se določijo v podrobnejših načrtih upravljanja voda.
3
·
(3) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov se določijo v podrobnejših načrtih upravljanja voda.
4
·
(4) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
4
·
(4) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
+
5
+
(5) Pri obratovanju suhega zadrževalnika pripada lastnikom oziroma drugim posestnikom zemljišč, ki so namenjena zadrževanju voda v suhem zadrževalniku, nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ob škodnem poplavnem dogodku, ki jo izplača ministrstvo. Za ocenjevanje nadomestil za škodo po tem odstavku se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
1
−
(1) Država skrbi za varstvo naselij, javne infrastrukture in zemljišč pred škodljivim delovanjem voda.
1
+
(1) Država skrbi za varstvo ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine pred škodljivim delovanjem voda.
2
·
(2) Obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda in potrebni ukrepi se določijo v načrtih upravljanja z vodami.
2
·
(2) Obseg varstva pred škodljivim delovanjem voda in potrebni ukrepi se določijo v načrtih upravljanja z vodami.
3
·
(3) Pri določitvi obsega varstva iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti:
3
·
(3) Pri določitvi obsega varstva iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti:
4
−
1. velikost naselja, pomen infrastrukture ali zemljišča,
4
+
1. velikost naselja, pomen infrastrukture kulturne dediščine ali zemljišča,
5
·
2. naravne in socialne razmere, na območju, ki ga je treba varovati,
5
·
2. naravne in socialne razmere, na območju, ki ga je treba varovati,
6
·
3. potrebni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z oceno njihove izvedljivosti, višino stroškov ter posledicami za naravno ravnovesje,
6
·
3. potrebni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z oceno njihove izvedljivosti, višino stroškov ter posledicami za naravno ravnovesje,
7
·
4. občutljivost vodnega telesa zaradi možnosti nenadnega onesnaženja.
7
·
4. občutljivost vodnega telesa zaradi možnosti nenadnega onesnaženja.
8
·
(4) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ki presega obseg varstva iz drugega odstavka tega člena, lahko zagotavlja lokalna skupnost sama ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ob soglasju ministrstva.
8
·
(4) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ki presega obseg varstva iz drugega odstavka tega člena, lahko zagotavlja lokalna skupnost sama ali skupaj z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ob soglasju ministrstva.
9
·
(5) Ministrstvo lahko soglasje iz prejšnjega odstavka odreče, če bi poseg, ki je potreben za povečanje varstva, bistveno ogrozil vodni režim ali naravno ravnovesje vodnih ali obvodnih ekosistemov ali ogrozil varstvo pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
9
·
(5) Ministrstvo lahko soglasje iz prejšnjega odstavka odreče, če bi poseg, ki je potreben za povečanje varstva, bistveno ogrozil vodni režim ali naravno ravnovesje vodnih ali obvodnih ekosistemov ali ogrozil varstvo pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
10
·
(6) Če se varstvo iz tretjega odstavka tega člena zagotavlja tako, da se povečajo objekti vodne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, je lastnik vodne infrastrukture lahko samo država, razmerja med državo in drugimi osebami glede upravljanja, obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture pa se uredijo s pogodbo, pri čemer se upošteva delež vloženih sredstev.
10
·
(6) Če se varstvo iz tretjega odstavka tega člena zagotavlja tako, da se povečajo objekti vodne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena, je lastnik vodne infrastrukture lahko samo država, razmerja med državo in drugimi osebami glede upravljanja, obratovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture pa se uredijo s pogodbo, pri čemer se upošteva delež vloženih sredstev.
1
−
(1) Država zagotavlja neposredno, v skladu s predpisi na področju varstva okolja, opravljanje dejavnosti monitoringa naravnih in drugih pojavov, ki v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda obsega zlasti:
1
+
4.2.4. Naloge države v primeru povečane stopnje ogroženosti
2
−
1. spremljanje in napovedovanje izrednih hidroloških stanj in drugih naravnih pojavov, kot so poplave, pojavi hudournih voda, erozije, zemeljski ali hribinski in snežni plazi ter led,
−
3
−
2. spremljanje stanja visokih pregrad na podlagi podatkov obratovalnega monitoringa vodnih objektov ali naprav iz 44. člena tega zakona.
−
4
−
(2) Podatki monitoringa iz prejšnjega odstavka so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 4.2.4. Naloge države v primeru povečane stopnje ogroženosti
−
1
·
(1) Pri izvedbi interventnih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda ali izrednem onesnaženju morajo pristojne službe in organi ravnati tako, da čim manj ogrožajo kakovost vode in poškodujejo vodna in priobalna zemljišča, vodno in drugo infrastrukturo, druge vodne objekte in naprave ter v največji možni meri ohranjajo hidromorfološke razmere vodnih in priobalnih zemljišč.
1
·
(1) Pri izvedbi interventnih ukrepov ob naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda ali izrednem onesnaženju morajo pristojne službe in organi ravnati tako, da čim manj ogrožajo kakovost vode in poškodujejo vodna in priobalna zemljišča, vodno in drugo infrastrukturo, druge vodne objekte in naprave ter v največji možni meri ohranjajo hidromorfološke razmere vodnih in priobalnih zemljišč.
2
−
(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, z navodilom podrobneje določi ukrepe, način njihove izvedbe in delovanja javne službe v primerih iz prejšnjega odstavka. 4.2.6. Naloge države v zvezi s sanacijo posledic škodljivega delovanja voda
2
+
(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, z navodilom podrobneje določi ukrepe, način njihove izvedbe in delovanja javne službe v primerih iz prejšnjega odstavka.
+
1
+
(1) Če po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda še obstaja povečana stopnja ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, država zagotovi izvedbo izrednih ukrepov kot obvezno gospodarsko javno službo urejanja voda.
+
2
+
(2) Izredni ukrepi iz prejšnjega odstavka so ukrepi za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja in so zlasti:
+
3
+
1. dokončanje interventnih ukrepov iz prvega odstavka prejšnjega člena,
+
4
+
2. ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda,
+
5
+
3. celodnevna dežurna služba pri izvajalcu javne službe iz 93. člena tega zakona,
+
6
+
4. povečan nadzor nad vodno infrastrukturo na vodovarstvenih in ogroženih območjih,
+
7
+
5. odstranjevanje plavja in omogočanje pretočnosti struge tekočih voda,
+
8
+
6. izvajanje začasnih ukrepov (postavitev obrambnih nasipov, nasutij, prebojev).
+
9
+
(3) Pri izvedbi izrednih ukrepov iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati največjo mogočo mero zavarovanja vodnih in priobalnih zemljišč ter vodne infrastrukture in v največji mogoči meri ohraniti značilnosti vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot. Izredni ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo le za čas obstoja povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda.
+
10
+
(4) Minister predpiše pogoje za nastanek in prenehanje obstoja povečane stopnje ogroženosti po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda, podrobnejše ukrepe iz drugega odstavka tega člena, način in obdobje njihovega izvajanja ter delovanja javne službe. 4.2.6. Naloge države v zvezi s sanacijo posledic škodljivega delovanja voda
1
·
(1) Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.
1
·
(1) Država kot obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.
2
·
(2) Naloge javne službe iz prejšnjega odstavka so zlasti:
2
·
(2) Naloge javne službe iz prejšnjega odstavka so zlasti:
3
·
1. utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale,
3
·
1. utrjevanje bregov in dna površinskih voda ter morske obale,
4
·
2. skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin,
4
·
2. skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin,
5
·
3. košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih,
5
·
3. košnja in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih,
6
−
4. odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč,
6
+
4. odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva,
7
·
5. čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč.
7
·
5. čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč.
8
·
(3) Minister podrobneje predpiše vrste in obseg nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe iz prejšnjega odstavka.
8
·
(3) Minister podrobneje predpiše vrste in obseg nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.
1
·
(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona lastnik ali drug posestnik vodnega ali priobalnega zemljišča zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda.
2
−
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti pristojnega inšpektorja.
2
+
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka na vodnih in priobalnih zemljiščih ne sme odlagati materialov in snovi, o odlaganju tretjih oseb pa mora obvestiti vodovarstvenega nadzornika.
1
·
(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice njen imetnik, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice.
1
·
(1) Ne glede na določbe 98. člena tega zakona zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice njen imetnik, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice.
2
−
(2) Imetnik vodne pravice prepusti zbrano plavje, odpadke in druge opuščene ali odvržene predmete in snovi izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so plavje, odpadki in drugi opuščeni ali odvrženi predmeti in snovi zbrane, ta pa jih mora prevzeti in odložiti na predpisan način in na stroške imetnika vodne pravice.
2
+
(2) Imetnik vodne pravice je dolžan z odpadki iz plavja in drugimi odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, pri čemer mora izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z območja lokalne skupnosti, kjer so zbrani odpadki, komunalne odpadke prevzeti na stroške imetnika vodne pravice.
3
·
(3) V primeru, da imetnik vodne pravice ne zagotovi izvedbe nalog iz prvega odstavka tega člena, jih opravi izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona na njegov račun. 4.4. Izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda
3
·
(3) V primeru, da imetnik vodne pravice ne zagotovi izvedbe nalog iz prvega odstavka tega člena, jih opravi izvajalec javne službe iz 98. člena tega zakona na njegov račun. 4.4. Izboljšanje hidromorfološkega stanja površinskih voda
1
−
(1) Za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami tega zakona (v nadaljnjem besedilu: posebna raba voda).
1
+
(1) Za rabo vode, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin in podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, koncesije oziroma posebno rabo vode evidentirati (v nadaljnjem besedilu: posebna raba vode).
2
−
(2) Raba voda za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo voda za druge namene.
2
+
(2) Posebna raba vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost pred rabo vode za druge namene.
3
−
(3) Vlada lahko podrobneje predpiše načine in pogoje posameznih vrst posebne rabe voda.
3
+
(3) Posebna raba vode se lahko izvaja samo na način, za namen in v mejah, za katere je bila pridobljena vodna pravica ali je bila evidentirana v skladu s tem zakonom in jo lahko uporablja samo imetnik vodne pravice oziroma upravičenec do evidentirane posebne rabe vode.
+
4
+
(4) Posebno rabo vode je treba izvajati tako, da se zagotovita smotrna in učinkovita raba vode z uporabo najboljše razpoložljive tehnike. Imetnik vodne pravice mora zagotoviti redno spremljanje odvzetih količin vode z merilno napravo in elektronsko poročati ministrstvu o odvzetih količinah vode na način in v obsegu, ki ju določi minister s predpisom.
+
5
+
(5) Minister podrobneje predpiše vrste, pogoje in prag posebne rabe vode, pod katerim ne glede na prvi odstavek tega člena in drugi odstavek 21. člena tega zakona ni treba pridobiti vodnega dovoljenja, ker gre zaradi količine odvzema ali načina obremenitve za zanemarljiv vpliv na vodni režim in stanje voda in se lahko izvaja na podlagi evidentiranja (v nadaljnjem besedilu: evidentirana posebna raba vode). V predpisu iz prejšnjega stavka se določi tudi podrobnejši način evidentiranja posebne rabe vode.
+
6
+
(6) Evidentirano posebno rabo vode ministrstvo evidentira v vodni knjigi na podlagi predloga za evidentiranje posebne rabe vode. V vodno knjigo se glede evidentirane posebne rabe vode vpišejo zlasti naslednji podatki: firma in sedež ali osebno ime in naslov upravičenca do evidentirane posebne rabe vode, lokacija zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, lokacija mesta odvzema oziroma vračanja vode ter obseg in obdobje trajanja evidentirane posebne rabe vode.
+
7
+
(7) Evidentirana posebna raba vode se lahko izvaja največ 20 let od evidentiranja te rabe v vodni knjigi. Po preteku obdobja, za katero je bila evidentirana posebna raba vode, se lahko vloži nov predlog za evidentiranje posebne rabe vode.
+
8
+
(8) Če je upravičenec do evidentirane posebne rabe vode lastnik zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, se s prenosom lastninske pravice na novega lastnika prenese tudi upravičenje do evidentirane posebne rabe vode.
+
9
+
(9) Predlog za evidentiranje posebne rabe vode mora vsebovati:
+
10
+
- podatke o vodi, ki jo namerava predlagatelj evidentirane posebne rabe vode rabiti,
+
11
+
- podatke o nameravani rabi (vrsta rabe, količina vode),
+
12
+
- izjavo, da je lastnik zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, ali izjavo, da je pridobil soglasje lastnika tega zemljišča oziroma objekta,
+
13
+
- izjavo, da priključitev na javni vodovod ni mogoča, če gre za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo, in
+
14
+
- druge podatke ali izjave, potrebne za evidentiranje, določene s predpisom iz petega odstavka tega člena.
+
15
+
(10) Predlog za evidentiranje posebne rabe vode mora biti vložen elektronsko ali osebno na ministrstvu tako, da uradna oseba za predlagatelja sestavi predlog za evidentiranje posebne rabe vode v elektronski obliki. Če je predlog za evidentiranje posebne rabe vode vložen v nasprotju s prejšnjim stavkom, se zanj ne uporabljajo pravila o ravnanju z nepopolno vlogo in ga ministrstvo zavrže.
+
16
+
(11) Če se na podlagi predloga za evidentiranje posebne rabe vode ugotovi, da ne gre za evidentirano posebno rabo vode, temveč za posebno rabo vode, za katero je treba pridobiti vodno pravico, se raba vode ne evidentira in se predlagatelja napoti na postopek za pridobitev vodne pravice.
+
17
+
(12) Ministrstvo z odločbo zavrne predlog za evidentiranje posebne rabe vode, če:
+
18
+
- predlagana raba vode ne izpolnjuje pogojev za evidentirano posebno rabo vode,
+
19
+
- predlagatelj ne poda izjave iz tretje alinee devetega odstavka tega člena, ali
+
20
+
- pri rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo predlagatelj ne poda izjave iz četrte alinee devetega odstavka tega člena.
+
21
+
(13) Ministrstvo izbriše evidentirano posebno rabo vode iz vodne knjige po uradni dolžnosti:
+
22
+
- če ta raba vode ne izpolnjuje več pogojev za evidentirano posebno rabo vode,
+
23
+
- če se ugotovi kršitev aktov, ki se nanašajo na način, namen, obseg ali pogoje posebne rabe vode in jih je pri izvajanju evidentirane posebne rabe vode upravičenec dolžan upoštevati, in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega nadzornega organa,
+
24
+
- po poteku obdobja, za katero je bila posebna raba vode evidentirana,
+
25
+
- če upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne zagotovi rednega spremljanja odvzetih količin vode, kadar je to predpisano,
+
26
+
- če upravičenec do evidentirane posebne rabe vode eno leto ne izvaja evidentirane posebne rabe vode ali
+
27
+
- če je bila podana neresnična izjava iz četrte alinee devetega odstavka tega člena.
+
28
+
(14) Ministrstvo izbriše evidentirano posebno rabo iz vodne knjige na zahtevo:
+
29
+
- upravičenca do evidentirane posebne rabe vode,
+
30
+
- lastnika zemljišča oziroma objekta, kjer se izvaja evidentirana posebna raba vode, ki izkaže, da upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ni pridobil njegovega soglasja,
+
31
+
- lastnika zemljišča, ki je potrebno za izvajanje evidentirane posebne rabe vode (mesto odvzema in izpusta vode), ki izkaže, da upravičenec do evidentirane posebne rabe vode uporablja to zemljišče brez stavbne pravice, služnostne pravice ali njegovega soglasja, razen pri lastni oskrbi s pitno vodo, ali
+
32
+
- lastnika zemljišča, ki je potrebno za izvajanje evidentirane posebne rabe vode za lastno oskrbo s pitno vodo, ki izkaže,da izdatnost vodnega vira te rabe ne omogoča.
+
33
+
(15) Ministrstvo na zahtevo imetnika vodne pravice ali upravičenca do evidentirane posebne rabe vode, ki izkaže, da pozneje evidentirana posebna raba vode ovira ali onemogoča izvajanje njegove posebne rabe vode, izbriše pozneje evidentirano posebno rabo vode iz vodne knjige.
+
34
+
(16) Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne sme pri izvajanju te rabe vode omejevati ali onemogočati izvajanja obstoječih vodnih pravic ali evidentirane posebne rabe vode drugih upravičencev. Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode mora zagotoviti redno spremljanje odvzetih količin vode, če je to določeno s predpisom iz petega odstavka tega člena. Upravičenec do evidentirane posebne rabe vode mora na lastne stroške zagotoviti varstvo vodnega objekta in naprave pred škodljivim delovanjem voda z izgradnjo posebnih objektov ali na drug ustrezen način in jih redno vzdrževati ter odpravljati nastale poškodbe.
+
35
+
(17) Minister s predpisom določi klasifikacijo vrst posebne rabe vode in rabe naplavin ter merske enote, s katerimi se izrazi obseg posebne rabe vode in rabe naplavin.
1
−
Z načrtom upravljanja voda se posebna raba lahko prepove, omeji ali se zanjo določijo posebni pogoji, če bi lahko:
1
+
(1) Posebna raba se lahko prepove, omeji ali se zanjo določijo posebni pogoji, če bi nameravana raba lahko:
2
−
1. ogrožala zdravje ljudi,
2
+
1. ogrožala doseganje in ohranjanje ciljev upravljanja voda,
3
−
2. ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov,
3
+
2. ogrožala zdravje ljudi,
4
−
3. omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda,
4
+
3. ogrožala naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov,
5
−
4. znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo,
5
+
4. omejevala urejanje voda ali bi bila v nasprotju s predvidenimi ukrepi urejanja voda,
6
−
5. škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave ali kulturno dediščino.
6
+
5. znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo,
+
7
+
6. škodljivo vplivala ali ogrožala območja, varovana po predpisih o ohranjanju narave.
+
8
+
(2) Vlada podrobneje določi merila in pogoje za podelitev vodne pravice v primerih iz prejšnjega odstavka.
+
9
+
(3) Če je za izvajanje vodne pravice potrebna uporaba vodne infrastrukture, je sklenitev pogodbe iz sedmega odstavka 48. člena tega zakona pogoj za podelitev vodne pravice.
1
−
(1) Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov v primeru naravnega pojava, ki povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda, lahko minister imetnikom vodnih pravic z odredbo na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic.
1
+
(1) Zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ministrstvo z objavo na svoji spletni strani in prek medijev obvesti in razglasi nastanek in prenehanje naravnega pojava na določenem območju, ki lahko povzroči začasno pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda. Ministrstvo v času trajanja naravnega pojava iz prejšnjega stavka razglasi opozorila, napotila in obveznosti začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode.
2
−
(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko minister na določenem območju začasno omeji ali začasno ustavi izvajanje vodnih pravic tudi, če pride do ekološke nesreče, večje poškodbe na vodni infrastrukturi in je potrebna njena rekonstrukcija ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.
2
+
(2) Poleg omejitev iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo na določenem območju začasno omeji ali prekine izvajanje posebne rabe vode na način iz prejšnjega odstavka tudi, če pride do ekološke nesreče, vzdrževanja, rekonstrukcije ali gradnje vodne infrastrukture ali drugih dogodkov, ki povzročijo pomanjkanje vode ali zmanjšanje varnosti pred škodljivim delovanjem voda.
3
−
(3) Pri omejitvah ali ustavitvah rabe voda iz prejšnjih odstavkov je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.
3
+
(3) Pri omejitvah ali prekinitvah izvajanja posebne rabe vode iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba najprej zagotoviti oskrbo s pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.
4
−
(4) Zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.
4
+
(4) Zaradi začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice in upravičenec do evidentirane posebne rabe vode nimata pravice do odškodnine.
5
−
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel zaradi začasne omejitve ali začasne ustavitve izvajanja vodne pravice neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena.
5
+
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice in upravičenec do evidentirane posebne rabe vode zahtevata povračilo škode, ki sta jo utrpela zaradi začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode neposredno od osebe, ki je povzročila ekološko nesrečo, poškodbo vodne infrastrukture ali drugega dogodka iz drugega odstavka tega člena.
1
−
(1) Če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, imetniku vodne pravice določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem obdobju prilagodi izvajanje vodne pravice novim razmeram.
1
+
(1) Če ministrstvo na podlagi monitoringa količinskega in kakovostnega stanja voda ugotovi, da je prišlo do sprememb v vodnem režimu, ki bi lahko povzročile trajno pomanjkanje vode, poslabšanje kakovosti voda ali ogrozile naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali naravnih vrednot, imetniku vodne pravice ali upravičencu do evidentirane posebne rabe vode določi obveznost, da s tehničnimi ali drugimi ukrepi v določenem roku prilagodi izvajanje posebne rabe vode novim razmeram.
2
−
(2) Če imetnik vodne pravice ne izvede prilagoditve na način in v roku na podlagi prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame.
2
+
(2) Če imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe vode ne izvede prilagoditve na način in v roku iz prejšnjega odstavka, se mu vodna pravica pred njenim iztekom delno ali v celoti odvzame oziroma se evidentirana posebna raba vode po uradni dolžnosti izbriše iz vodne knjige.
3
−
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na imetnika vodne pravice za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
3
+
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne nanašajo na posebno rabo vode za oskrbo s pitno vodo.
4
−
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.
4
+
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se lahko vodna pravica delno ali v celoti odvzame oziroma se evidentirana posebna raba vode po uradni dolžnosti izbriše iz vodne knjige, če je zaradi trajnega pomanjkanja vode ogrožena oskrba prebivalstva s pitno vodo.
5
−
(5) O odvzemu odloči organ, ki je izdal akt o vodni pravici.
5
+
(5) O odvzemu oziroma izbrisu iz drugega in četrtega odstavka tega člena odloči organ, ki je izdal akt o vodni pravici oziroma je evidentiral posebno rabo vode.
6
−
(6) Zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice nima pravice do odškodnine.
6
+
(6) Zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice ali izvajanja evidentirane posebne rabe vode iz prvega in drugega odstavka tega člena imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe nima pravice do odškodnine.
7
−
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki jo je utrpel zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice, če je prišlo do spremembe iz prvega odstavka tega člena zaradi ravnanja druge osebe, neposredno od te osebe, v primerih iz četrtega odstavka tega člena pa od države.
7
+
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe vode zahteva odškodnino za povzročeno škodo, ki jo je utrpel zaradi prilagoditve ali odvzema vodne pravice oziroma izbrisa evidentirane posebne rabe vode iz vodne knjige po uradni dolžnosti, če je prišlo do spremembe iz prvega odstavka tega člena zaradi ravnanja druge osebe, neposredno od te osebe.
1
−
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava raziskovati podzemne vode, mora izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave.
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava raziskovati podzemne vode, mora izpolnjevati predpisane pogoje in pred izvedbo del, povezanih z raziskovanjem podzemnih voda, pridobiti dovoljenje za raziskave. Dovoljenja za raziskave podzemnih voda ni treba pridobiti za raziskave, ki se izvedejo brez poseganja v prostor in za raziskave podzemnih voda, ki se izvajajo največ do globine 30 metrov izven varovanega ali ogroženega območja po tem zakonu.
2
·
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje.
2
·
(2) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje.
3
·
(3) V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se sme izvesti raziskava podzemnih voda.
3
·
(3) V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se sme izvesti raziskava podzemnih voda.
4
·
(4) Vodo, ki jo oseba iz prvega odstavka tega člena načrpa, lahko uporablja samo za raziskave.
4
·
(4) Vodo, ki jo oseba iz prvega odstavka tega člena načrpa, lahko uporablja samo za raziskave.
5
−
(5) Vse pridobljene podatke mora oseba iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po zaključku raziskave podzemnih voda brezplačno predati ministrstvu.
5
+
(5) Vse pridobljene podatke mora oseba iz prvega odstavka tega člena v enem mesecu po zaključku raziskave podzemnih voda brezplačno sporočiti v elektronski obliki ministrstvu.
6
·
(6) Vlada predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prvega odstavka tega člena ter vrste podatkov iz prejšnjega odstavka.
6
·
(6) Vlada predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prvega odstavka tega člena ter vrste podatkov iz prejšnjega odstavka.
1
−
(1) Za oskrbo lastnega gospodinjstva s pitno vodo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, je treba pridobiti vodno pravico.
1
+
(1) Oskrba lastnega gospodinjstva s pitno vodo na območju, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, je posebna raba vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje ali tako rabo vode evidentirati.
2
·
(2) Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja voda, mora dopustiti rabo vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja iz prejšnjega odstavka, če to omogoča izdatnost vodnega vira.
2
·
(2) Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja voda, mora dopustiti rabo vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja iz prejšnjega odstavka, če to omogoča izdatnost vodnega vira.
3
·
(3) Če je za rabo vode iz prejšnjega odstavka treba zgraditi cevovod ali drugo z njim povezano napravo na zemljišču osebe, na katerem se nahaja vodni vir, lahko druga oseba iz prejšnjega odstavka zahteva ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist svojega zemljišča.
3
·
(3) Če je za rabo vode iz prejšnjega odstavka treba zgraditi cevovod ali drugo z njim povezano napravo na zemljišču osebe, na katerem se nahaja vodni vir, lahko druga oseba iz prejšnjega odstavka zahteva ustanovitev služnosti dovajanja vode v korist svojega zemljišča.
1
−
Pravna ali fizična oseba, ki pri opravljanju svoje dejavnosti potrebuje vodo kot prevladujočo sestavino za opravljanje svoje dejavnosti, jo lahko odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le v primeru, če bi bil njen odvzem iz drugih vodnih virov, ki niso primerni za oskrbo s pitno vodo, povezan z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo.
1
+
(1) Posebna raba vode, ki ni oskrba s pitno vodo, se lahko izvaja z odvzemanjem vode iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, le če to dopušča izdatnost vodnega vira in zaradi tega ni ogrožena oskrba s pitno vodo, na podlagi strokovnega mnenja izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, s katerim se ugotovi razpoložljivost vodnega vira in neogroženost oskrbe s pitno vodo.
+
2
+
(2) Za odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo v Republiki Sloveniji za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v drugi državi lahko vlada na predlog imetnika vodne pravice za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, izda soglasje in določi pogoje za odvzem vode iz sistema za oskrbo s pitno vodo zaradi oskrbe prebivalstva s pitno vodo v drugi državi. Vlada soglasje izda, če je uporaba drugega ustreznega vira za oskrbo s pitno vodo v drugi državi povezana z nesorazmerno visokimi stroški, pa to dopušča izdatnost vodnega vira in je zagotovljena dolgoročna oskrba s pitno vodo v Republiki Sloveniji.
2
·
6. Pridobitev vodne pravice
3
·
6. Pridobitev vodne pravice
1
−
(1) Če je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, mora imetnik vodne pravice, ki sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice.
1
+
(1) Če je za izvajanje posebne rabe vode potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, mora imetnik vodne pravice ali upravičenec do evidentirane posebne rabe vode, ki sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejtev njegove lastninske pravice oziroma pridobiti služnostno ali stavbno pravico.
2
·
(2) Če lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka pisno zavrne ponudbo imetnika vodne pravice za sklenitev pravnega posla ali sporazumno omejitev lastninske pravice na njegovem zemljišču, ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko imetnik vodne pravice pošlje ministrstvu pobudo za omejitev ali odvzem lastninske pravice po predpisih, ki urejajo razlastitev.
2
·
(2) Če lastnik zemljišča iz prejšnjega odstavka pisno zavrne ponudbo imetnika vodne pravice za sklenitev pravnega posla ali sporazumno omejitev lastninske pravice na njegovem zemljišču, ali nanjo v 30 dneh od prejema ne odgovori, lahko imetnik vodne pravice pošlje ministrstvu pobudo za omejitev ali odvzem lastninske pravice po predpisih, ki urejajo razlastitev.
3
·
(3) Omejitev ali odvzem lastninske pravice se izvede v korist države, če je izkazana javna korist po tem zakonu.
3
·
(3) Omejitev ali odvzem lastninske pravice se izvede v korist države, če je izkazana javna korist po tem zakonu.
4
·
(4) Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je nameravana raba vode strateškega pomena za državo, če gre za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ali če je nameravana raba v javno korist po drugem zakonu.
4
·
(4) Javna korist iz prejšnjega odstavka je izkazana, če je nameravana raba vode strateškega pomena za državo, če gre za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ali če je nameravana raba v javno korist po drugem zakonu.
5
·
(5) Odločbo o ugotovitvi javne koristi iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo.
5
·
(5) Odločbo o ugotovitvi javne koristi iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo.
6
·
(6) Odškodnino za omejitev ali odvzem lastninske pravice mora razlaščencu plačati imetnik vodne pravice.
6
·
(6) Odškodnino za omejitev ali odvzem lastninske pravice mora razlaščencu plačati imetnik vodne pravice.
7
−
(7) Če je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena država, se šteje, da je pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ali koncesije, pridobila tudi soglasje iz prvega odstavka tega člena.
7
+
(7) Če se posebna raba vode namerava izvajati na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, se za pridobitev stvarne služnosti ali stavbne pravice uporabljajo določbe 153.a člena tega zakona.
1
−
(1) Vodno pravico lahko njen imetnik prenese s pravnim poslom na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za njeno pridobitev, le s soglasjem organa, ki mu je podelil vodno pravico.
1
+
(1) Vodna pravica se lahko v celoti ali deloma prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje in merila, predpisana za njeno pridobitev. V primeru koncesije se vodna pravica prenese z izdajo nove odločbe. V primeru vodnega dovoljenja pa se vodna pravica prenese z izdajo odločbe, s katero se vodno dovoljenje razveljavi in nadomesti v delu, v katerem je določen imetnik vodne pravice.
2
−
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda osebi, ki se izkaže, da je s pravnim poslom pridobila v last objekte in naprave, s katerimi se izvršuje vodna pravica, ki je predmet prenosa.
2
+
(2) Zahtevo za prenos vodne pravice predloži zainteresirana pravna ali fizična oseba, če je pridobila v posest objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica. Če se vodna pravica prenaša pred izgradnjo objektov in naprav za njeno izvajanje, predloži zahtevo za prenos vodne pravice dosedanji imetnik vodne pravice.
3
−
(3) V primeru prenehanja pravne osebe, ki je imetnica vodne pravice, se ta lahko prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, le s soglasjem organa, ki ji je podelil vodno pravico.
3
+
(3) Dosedanji imetnik vodne pravice izvaja vodno pravico do dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena.
4
−
(4) Vodna pravica se lahko prenese tudi z dedovanjem.
−
5
−
(5) Dedič lahko izvaja vodno pravico iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje, predpisane za njeno pridobitev.
−
+
1
+
(1) Če imetnik vodne pravice umre, lahko oseba, ki ima v posesti objekte in naprave, s katerimi se izvaja vodna pravica, v enem letu od njegove smrti predlaga ministrstvu, da izda odločbo, s katero jo določi za začasnega imetnika vodne pravice. Začasno imetništvo vodne pravice se podeli najdlje do izteka treh mesecev po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
+
2
+
(2) Zahtevo za prenos vodne pravice iz 121. člena tega zakona poda oseba, ki podeduje objekt ali napravo za izvajanje vodne pravice.
1
−
(1) Po prenehanju vodne pravice mora njen dosedanji imetnik objekt ali napravo, ki jo je zgradil zaradi posebne rabe vodnega ali morskega dobra na vodnem ali priobalnem zemljišču, na svoje stroške odstraniti.
1
+
(1) Po prenehanju vodne pravice mora njen imetnik objekt ali napravo, ki je zgrajena zaradi posebne rabe vodnega ali morskega dobra na vodnem ali priobalnem zemljišču, na svoje stroške odstraniti.
2
·
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne odstrani objekta ali naprave v dveh letih od prenehanja vodne pravice, zagotovi njegovo odstranitev država na račun te osebe.
2
·
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka ne odstrani objekta ali naprave v dveh letih od prenehanja vodne pravice, zagotovi njegovo odstranitev država na račun te osebe.
3
−
(3) Če je objekt ali napravo iz prvega odstavka tega člena po prenehanju vodne pravice mogoče nameniti za varstvo kakovosti voda, urejanje voda ali ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot, preide skupaj z zemljiščem, na katerem stoji, v last države, dosedanji imetnik vodne pravice pa ima pravico do odškodnine po predpisih, ki urejajo razlastitev.
3
+
(3) Če je objekt ali napravo iz prvega odstavka tega člena po prenehanju vodne pravice mogoče nameniti za varstvo kakovosti voda, urejanje voda ali ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnih vrednot, preide skupaj z zemljiščem, na katerem stoji, v last države, imetnik vodne pravice pa ima pravico do odškodnine po predpisih, ki urejajo razlastitev.
4
·
(4) O odstranitvi ali prenosu objekta ali naprave in zemljišča v last države odloči ministrstvo po uradni dolžnosti.
4
·
(4) O odstranitvi ali prenosu objekta ali naprave in zemljišča v last države odloči ministrstvo po uradni dolžnosti.
1
·
(1) Vodno dovoljenje ali koncesijo se podeli proti plačilu (v nadaljnjem besedilu: plačilo za vodno pravico).
1
·
(1) Vodno dovoljenje ali koncesijo se podeli proti plačilu (v nadaljnjem besedilu: plačilo za vodno pravico).
2
·
(2) Pri določitvi plačila za vodno pravico se upoštevajo naslednji kriteriji:
2
·
(2) Pri določitvi plačila za vodno pravico se upoštevajo naslednji kriteriji:
3
·
1. razpoložljivost vode,
3
·
1. razpoložljivost vode,
4
·
2. namen, vrsta in obseg posebne rabe voda,
4
·
2. namen, vrsta in obseg posebne rabe voda,
5
·
3. višina sredstev za gradnjo potrebnih vodnih objektov in naprav,
5
·
3. višina sredstev za gradnjo potrebnih vodnih objektov in naprav,
6
·
4. ekonomske ugodnosti, ki jih bo imetnik vodne pravice dosegel s posebno rabo voda,
6
·
4. ekonomske ugodnosti, ki jih bo imetnik vodne pravice dosegel s posebno rabo voda,
7
·
5. čas trajanja posebne rabe voda.
7
·
5. čas trajanja posebne rabe voda.
8
·
(3) Obveznost plačila za vodno pravico nastopi z dnem začetka izvajanja vodne pravice, njen imetnik pa ga mora plačati na način in v roku, ki ga določi organ, ki jo je podelil.
8
·
(3) Obveznost plačila za vodno pravico nastopi z dnem začetka izvajanja vodne pravice, njen imetnik pa ga mora plačati na način in v roku, ki ga določi organ, ki jo je podelil.
9
−
(4) Vlada predpiše podrobnejše kriterije za določitev roka, načina in višine plačila vodne pravice za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja.
9
+
(4) Vlada predpiše podrobnejša merila za določitev roka, načina in višine plačila za vodno pravico in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, za primere, ko je vodna pravica pridobljena na podlagi vodnega dovoljenja.
1
−
(1) Imetnik vodne pravice je za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države dolžan plačevati tudi vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice.
1
+
(1) Imetnik vodne pravice je za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države dolžan plačevati tudi vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice. Če ima imetnik vodne pravice za upravljanje objekta ali naprave za odvzem vode določenega upravljavca, je ne glede na določbo prejšnjega stavka zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode.
2
−
(2) Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, ki vključuje:
2
+
(2) Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki vključuje zlasti:
3
·
1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
3
·
1. stroške izvajanja javnih služb po tem zakonu,
4
−
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture,
4
+
2. stroške investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture, vključno s stroški za nakup zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
5
−
3. stroške odškodnin po tem zakonu.
5
+
3. stroške države iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona,
+
6
+
4. stroške države za odkupe zemljišč iz petega odstavka 24. člena, drugega odstavka 18. člena tega zakona ter za nakup vodnih ter priobalnih zemljišč ter sofinanciranje nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti iz 16. člena tega zakona,
+
7
+
5. stroške odškodnin po tem zakonu,
+
8
+
6. stroške države zaradi zagotavljanja dobrega stanja voda.
6
·
(3) Če je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopi obveznost plačila vodnega povračila z dnem izdaje uporabnega dovoljenja, v drugih primerih pa z dnem dokončnosti vodnega dovoljenja ali sklenitve koncesijske pogodbe.
9
·
(3) Če je za izvajanje vodne pravice potreben poseg v prostor, nastopi obveznost plačila vodnega povračila z dnem izdaje uporabnega dovoljenja, v drugih primerih pa z dnem dokončnosti vodnega dovoljenja ali sklenitve koncesijske pogodbe.
7
·
(4) V primeru iz 118. člena tega zakona izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ne plača vodnega povračila za vodo, ki jo iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo odvzema oseba iz 118. člena tega zakona.
10
·
(4) V primeru iz 118. člena tega zakona izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ne plača vodnega povračila za vodo, ki jo iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo odvzema oseba iz 118. člena tega zakona.
8
−
(5) Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva ekonomsko vrednotenje iz 1.7. točke drugega odstavka 55. člena tega zakona, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica. 6.1. Vodno dovoljenje
11
+
(5) Vlada predpiše način določanja višine vodnega povračila, način njegovega obračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za njegovo znižanje ter oprostitev, pri čemer upošteva načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda, ki temelji na ekonomskemu vrednotenju, vrsto rabe voda, poleg tega pa tudi socialne, gospodarske in geografske značilnosti območja, na katerem se izvaja vodna pravica. 6.1. Vodno dovoljenje
1
·
(1) Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za:
1
·
(1) Vodno dovoljenje je treba pridobiti za neposredno rabo vode za:
2
·
1. lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
2
·
1. lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
3
·
2. tehnološke namene,
3
·
2. tehnološke namene,
4
−
3. dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti,
4
+
3. dejavnost kopališč,
5
·
4. pridobivanje toplote,
5
·
4. pridobivanje toplote,
6
·
5. namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin,
6
·
5. namakanje kmetijskega zemljišča ali drugih površin,
7
−
6. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če ni neposredno priključena na javno električno omrežje,
7
+
6. izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih,
8
·
7. pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
8
·
7. pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave,
9
−
8. vzrejo vodnih organizmov za repopulacijo ali lastno porabo,
9
+
8. gojenje sladkovodnih in morskih organizmov,
10
−
9. pristanišče, če je investitor oseba javnega prava,
10
+
9. pristanišče in vstopno-izstopno mesto po predpisih o plovbi po celinskih vodah,
11
·
10. zasneževanje smučišča,
11
·
10. zasneževanje smučišča,
12
−
11. postavitev plavajoče naprave po predpisih o pomorstvu in varnosti plovbe po celinskih vodah,
12
+
11. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW, in
13
−
12. drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije.
13
+
12. drugo rabo, ki presega splošno rabo po tem zakonu, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije po tem zakonu in ne gre za posebno rabo, za katero v skladu s petim odstavkom 108. člena tega zakona pridobitev vodne pravice ni potrebna.
14
−
(2) Poleg primerov iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi za rabo vode iz 118. člena tega zakona.
14
+
(2) Vodno dovoljenje je treba pridobiti za vsako posebno rabo vode iz prejšnjega odstavka in prvega odstavka 136. člena tega zakona, tudi v primerih rabe vode iz prvega odstavka 118. člena tega zakona, če odvzete količine vode presegajo prag, ki ga določi minister s predpisom.
15
·
(3) Imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.
15
·
(3) Imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.
16
·
(4) Za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva okolja.
16
·
(4) Za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s področja varstva okolja.
17
−
(5) Če je za rabo iz prvega odstavka tega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo vodnega dovoljenja tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
17
+
(5) Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
18
−
(6) Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
18
+
(6) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, vodno dovoljenje pridobita občina ali država.
+
19
+
(7) Vodno dovoljenje za rabo vode iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko vključuje tudi pripravo pitne vode s postopkom razsoljevanja, vodno dovoljenje za rabo vode iz 2. točke prvega odstavka tega člena pa lahko vključuje tudi pripravo tehnološke vode s postopkom razsoljevanja.
1
·
(1) Vodno dovoljenje izda ministrstvo, če:
1
·
(1) Vodno dovoljenje izda ministrstvo, če:
2
−
1. je nameravana raba skladna z načrti upravljanja z vodami,
2
+
1. je nameravana raba skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter z načrti upravljanja z vodami,
3
−
2. nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic drugih upravičencev.
3
+
2. nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode drugih upravičencev.
4
−
(2) V primeru, da je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upošteva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, razpoložljivost vodnega telesa, prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo in namero osebe, da bo izpolnjevala strožje ukrepe varstva in rabe voda.
4
+
(2) Če je za pridobitev vodnega dovoljenja vloženih več vlog, ki se nanašajo na isto vodno telo, ministrstvo pri izdaji vodnega dovoljenja upošteva skladnost nameravane rabe s cilji upravljanja voda, vrstni red vložitve popolne vloge, razpoložljivost vodnega telesa in prednostno rabo za oskrbo s pitno vodo.
5
·
(3) Vodno dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 30 let.
5
·
(3) Vodno dovoljenje se izda za določen čas, vendar največ za 30 let.
6
·
(4) Vodno dovoljenje se na vlogo imetnika lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
6
·
(4) Vodno dovoljenje se na vlogo imetnika lahko podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku dovoljenja predpisani za njegovo pridobitev.
7
·
(5) Za podaljšanje vodnega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe od 129. do 131. člena tega zakona.
7
·
(5) Za podaljšanje vodnega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe od 129. do 131. člena tega zakona.
+
8
+
(6) V postopku za podelitev vodnega dovoljenja se od vlagatelja vloge ne sme zahtevati predložitve podatkov, o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Vložena vloga za pridobitev vodnega dovoljenja je pravna podlaga za neposreden vpogled uradne osebe, ki vodi postopek za pridobitev tega dovoljenja v informatizirane uradne evidence iz prejšnjega stavka.
1
·
Vodno dovoljenje mora vsebovati zlasti:
1
·
Vodno dovoljenje mora vsebovati zlasti:
2
·
1. podatke o imetniku vodne pravice,
2
·
1. podatke o imetniku vodne pravice,
3
·
2. natančen opis vrste, obsega in namena vodne pravice,
3
·
2. natančen opis vrste, obsega in namena vodne pravice,
4
·
3. opis vodnega vira in mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in vračanja vode,
4
·
3. opis vodnega vira in mesta izvajanja vodne pravice, predvsem mesto odvzema in vračanja vode,
5
·
4. čas trajanja,
5
·
4. čas trajanja,
6
·
5. način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju,
6
·
5. način rabe in pogoje, ki jih mora upoštevati imetnik vodne pravice pri njenem izvajanju,
7
−
6. določitev plačila za vodno pravico,
7
+
6. osnovo za obračun plačila za vodno pravico,
8
−
7. ukrepe, ki jih je dolžan izvršiti imetnik vodne pravice, po njenem prenehanju,
8
+
7. ekološko sprejemljivi pretok,
9
−
8. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik vodne pravice, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
9
+
8. pogoje rabe, ki izhajajo iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju narave,
+
10
+
9. ugotovitev, ali gre za rabo vodne infrastrukture,
+
11
+
10. ukrepe, ki jih je dolžan izvršiti imetnik vodne pravice, po njenem prenehanju,
+
12
+
11. druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik vodne pravice, skladno s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
+
13
+
(2) Imetnik vodne pravice iz 1. in 4. točke prvega odstavka 125. člena tega zakona je vsakokratni lastnik objekta, v katerem se izvaja vodna pravica, če je ta podeljena fizični osebi in ne gre za izvajanje dejavnosti.
1
·
Ministrstvo odvzame vodno dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1
·
Ministrstvo odvzame vodno dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
2
·
1. gre za primere iz prvega odstavka 112. člena tega zakona,
2
·
1. gre za primere iz prvega odstavka 112. člena tega zakona,
3
·
2. imetnik ni plačal za vodno pravico v višini in roku, ki mu ga je določil pristojni organ na podlagi 123. člena tega zakona,
3
·
2. imetnik ni plačal za vodno pravico v višini in roku, ki mu ga je določil pristojni organ na podlagi 123. člena tega zakona,
4
·
3. je bil imetnik vodne pravice v zvezi z njenim izvajanjem pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine,
4
·
3. je bil imetnik vodne pravice v zvezi z njenim izvajanjem pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine,
5
−
4. je več kot dvakrat bistveno kršil akte, ki se nanašajo na namen, obseg ali pogoje rabe vode in jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati, pa je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja.
5
+
4. je kršil akte, ki se nanašajo na namen, obseg ali pogoje rabe vode in jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati, pa je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja.
1
−
(1) Vodno dovoljenje preneha:
1
+
(1) Vodna pravica, podeljena z vodnim dovoljenjem, preneha:
2
−
1. če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v roku dveh let od njegove dokončnosti ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor in graditev objektov,
2
+
1. če imetnik ni začel z rabo vode v roku, določenem v dovoljenju, ali v roku dveh let od njegove dokončnosti ni pridobil dovoljenja za poseg v prostor in graditev objektov, ali dve zaporedni leti ne izvaja vodne pravice,
3
·
2. ko izteče rok, za katerega je bilo vodno dovoljenje izdano, če se ne podaljša,
3
·
2. ko izteče rok, za katerega je bilo vodno dovoljenje izdano, če se ne podaljša,
4
−
3. zaradi stečaja ali likvidacije pravne osebe, če se ne prenese na drugo pravno osebo,
4
+
3. če se imetnik odpove pridobljeni vodni pravici,
5
−
4. če se imetnik odpove pridobljeni vodni pravici,
5
+
4. v primeru odvzema,
6
−
5. v primeru odvzema.
6
+
5. v primeru lastne oskrbe s pitno vodo z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, razen v primerih lastne oskrbe s pitno vodo, ki se jo pridobiva po postopku priprave pitne vode z razsoljevanjem na območjih, kjer prihaja do motenj oskrbe s pitno vodo,
7
−
(2) V primerih iz 1. in 4. točke prejšnjega odstavka izda ministrstvo odločbo, s katero ugotovi prenehanje vodnega dovoljenja. 6.2. Koncesija
7
+
6. z možnostjo priključitve namakalnih območij na veliki namakalni sistem, ko je ta dan v uporabo, če gre za vodno dovoljenje za male namakalne sisteme ali za individualno namakanje kmetijskih zemljišč, ali
+
8
+
7. s smrtjo fizične osebe, če v enem letu po smrti fizične osebe ni bil podan predlog iz prvega odstavka 121.a člena tega zakona, ali prenehanjem pravne osebe.
+
9
+
8. (črtana) .
+
10
+
(2) V primerih iz 1., 3., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka izda ministrstvo odločbo o prenehanju vodne pravice. V primerih iz 4. točke prejšnjega odstavka se o prenehanju vodne pravice odloči z odločbo iz 132. člena tega zakona. 6.2. Koncesija
1
·
(1) Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za:
1
·
(1) Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za:
2
·
1. proizvodnjo pijač,
2
·
1. proizvodnjo pijač,
3
−
2. potrebe kopališč in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
3
+
2. potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda,
4
−
3. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, če je priključena na javno električno omrežje,
4
+
3. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10MW, in
5
−
4. pristanišče, če je investitor oseba zasebnega prava,
5
+
4. odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po tem zakonu.
6
−
5. odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po tem zakonu,
−
7
−
6. vzrejo vodnih organizmov za trg.
−
8
·
(2) Koncesijo lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
6
·
(2) Koncesijo lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
9
·
(3) Koncesija se podeljuje za določen čas, vendar ne več kot za 50 let.
7
·
(3) Koncesija se podeljuje za določen čas, vendar ne več kot za 50 let.
10
·
(4) Koncesija se lahko na vlogo imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku koncesije predpisani za njeno pridobitev.
8
·
(4) Koncesija se lahko na vlogo imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku koncesije predpisani za njeno pridobitev.
11
·
(5) Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada, skladno z določbami tega zakona.
9
·
(5) Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada, skladno z določbami tega zakona.
1
·
(1) Koncesijski akt se lahko izda na podlagi določb zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega ali morskega dobra ali naplavin dovoljujeta nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda.
1
·
(1) Koncesijski akt se lahko izda na podlagi določb zakona, ki ureja koncesijo na naravnih dobrinah, če iz načrta upravljanja z vodami izhaja, da količina in kakovost vodnega ali morskega dobra ali naplavin dovoljujeta nameravano rabo, ta pa je skladna z načelom trajnostne rabe voda.
2
−
(2) Koncesijski akt se izda skladno s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja z vodami.
2
+
(2) Koncesijski akt se izda v skladu z merili in pogoji, določenimi s predpisom vlade in z načrti upravljanja z vodami.
3
·
(3) Če je za rabo iz prvega odstavka prejšnjega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
3
·
(3) Če je za rabo iz prvega odstavka prejšnjega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga za izdajo koncesijskega akta tudi prostorski akt države ali lokalne skupnosti.
4
·
(4) Koncesijski akt lahko vsebuje določbo, da ima pri podelitvi koncesije prednost oseba, ki ponudi v plačilo višjo koncesijsko dajatev, kot je določena z aktom ali ponudi druge, za koncedenta ugodnejše pogoje.
4
·
(4) Koncesijski akt lahko vsebuje določbo, da ima pri podelitvi koncesije prednost oseba, ki ponudi v plačilo višjo koncesijsko dajatev, kot je določena z aktom ali ponudi druge, za koncedenta ugodnejše pogoje.
1
−
Pravni ali fizični osebi, ki si je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona in namerava vodo izkoriščati, se podeli koncesija brez javnega razpisa, če izpolnjuje v koncesijskem aktu predpisane pogoje.
1
+
Če pravna ali fizična oseba, ki je pridobila pravico raziskovati podzemne vode zaradi namenov iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 136. člena tega zakona, ne uspe na javnem razpisu za podelitev koncesije za rabo vode na vodnem viru, za katerega je pridobila pravico raziskovati podzemne vode, ji je oseba, ki ji je bila izdana odločba o izboru koncesionarja, dolžna povrniti stroške, ki jih je imela z raziskovanjem podzemnih voda na tem vodnem viru. Stroški v zvezi z raziskovanjem podzemnih voda obsegajo stroške izvedbe gradbenih del in pridobivanja dovoljenj v zvezi z raziskovanjem.
1
·
(1) S koncesijsko pogodbo se pogodbeni stranki podrobneje dogovorita zlasti o:
1
·
(1) S koncesijsko pogodbo se pogodbeni stranki podrobneje dogovorita zlasti o:
2
·
1. namenu, za katerega se podeljuje koncesija,
2
·
1. namenu, za katerega se podeljuje koncesija,
3
·
2. posebnih pogojih, ki jih mora upoštevati koncesionar,
3
·
2. posebnih pogojih, ki jih mora upoštevati koncesionar,
4
·
3. pogojih in načinu plačevanja plačila za koncesijo,
4
·
3. pogojih in načinu plačevanja plačila za koncesijo,
5
·
4. načinu razreševanja medsebojnih razmerij v primeru prenehanja koncesije pred potekom časa, za katerega je bila podeljena,
5
·
4. načinu razreševanja medsebojnih razmerij v primeru prenehanja koncesije pred potekom časa, za katerega je bila podeljena,
6
·
5. drugih pravicah in obveznostih koncedenta in koncesionarja.
6
·
5. drugih pravicah in obveznostih koncedenta in koncesionarja.
7
·
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe ni mogoče začeti izvajati vodne pravice.
7
·
(2) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe ni mogoče začeti izvajati vodne pravice.
8
−
(3) Če zaradi razlogov na strani koncesionarja ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v roku, ki je določen v odločbi o izboru, koncedent to odločbo odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije.
8
+
(3) Če zaradi razlogov na strani koncesionarja ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe v določenem roku, koncedent to odločbo odpravi in lahko prične s postopkom ponovne podelitve koncesije.
1
·
(1) Koncesija se lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali s spremembo koncesijske pogodbe.
1
·
(1) Koncesija se lahko spremeni s spremembo koncesijskega akta ali s spremembo koncesijske pogodbe.
2
·
(2) Koncesijski akt se lahko spremeni:
2
·
(2) Koncesijski akt se lahko spremeni:
3
−
1. če se spremenijo predpisani pogoji rabe vode ali naplavin,
3
+
1. če se spremenijo predpisani pogoji rabe vode ali naplavin ali v primerih prilagoditev izvajanja posebne rabe vode iz 112. člena tega zakona.,
4
−
2. če to zahteva varstvo voda ali varstvo pred škodljivim delovanjem voda v javno korist.
4
+
2. če to zahteva varstvo voda ali varstvo pred škodljivim delovanjem voda v javno korist,
5
−
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se podaljša čas trajanja koncesije ali zniža plačilo za koncesijo.
5
+
3. če se spremeni višina osnove za izračun plačila za koncesijo ali
6
−
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena koncedent in koncesionar skleneta novo pogodbo, s katero medsebojna razmerja prilagodita spremenjenim pogojem, ki so določeni z novim koncesijskim aktom.
6
+
4. zaradi uskladitve s predpisi, ki urejajo ekonomsko vrednotenje varstva in urejanja voda ter rabe vodnega ali morskega dobra in načrte upravljanja voda, koncesijo ali rabo naravnih dobrin.
7
−
(5) V primerih iz drugega odstavka tega člena koncesionar nima pravice do odškodnine.
7
+
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena koncedent in koncesionar skleneta novo pogodbo, s katero medsebojna razmerja prilagodita spremenjenim pogojem, ki so določeni z novim koncesijskim aktom.
+
8
+
(4) V primerih iz drugega odstavka tega člena koncesionar nima pravice do odškodnine.
1
·
Koncesija preneha:
1
·
Koncesija preneha:
2
·
1. zaradi prenehanja dejavnosti fizične osebe in prenehanja pravne osebe, če koncesija ni bila prenesena na drugega koncesionarja,
2
·
1. zaradi prenehanja dejavnosti fizične osebe in prenehanja pravne osebe, če koncesija ni bila prenesena na drugega koncesionarja,
3
·
2. če je bila koncesionarju izdana odločba sodišča ali drugega državnega organa, s katero mu je bilo pravnomočno prepovedano opravljati dejavnost, za katero je bila koncesija podeljena,
3
·
2. če je bila koncesionarju izdana odločba sodišča ali drugega državnega organa, s katero mu je bilo pravnomočno prepovedano opravljati dejavnost, za katero je bila koncesija podeljena,
4
·
3. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
4
·
3. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
5
−
4. z odvzemom koncesije.
5
+
4. z odvzemom koncesije,
+
6
+
5. z dokončnostjo odločbe, na podlagi katere je bil izveden prenos koncesije.
+
7
+
(2) Če se ugotovijo razlogi za prenehanje koncesije iz prejšnjega odstavka, vlada izda odločbo, s katero ugotovi, da je koncesija prenehala delno ali v celoti.
1
·
(1) Koncesijsko pogodbo lahko koncedent razdre pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če koncesionar:
1
·
(1) Koncesijsko pogodbo lahko koncedent razdre pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če koncesionar:
2
·
1. ne začne ali dokonča del na objektu ali napravi za izvajanje vodne pravice v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
2
·
1. ne začne ali dokonča del na objektu ali napravi za izvajanje vodne pravice v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
3
·
2. ne začne izvajati rabe, za katero mu je bila podeljena koncesija, v roku, določenem s koncesijsko pogodbo,
3
·
2. ne začne izvajati rabe, za katero mu je bila podeljena koncesija, v roku, določenem s koncesijsko pogodbo,
4
·
3. preneha kontinuirano opravljati dejavnost, za katero mu je bila podeljena koncesija, po izteku šest mesecev od dneva, ko je bilo ugotovljeno prenehanje opravljanja te dejavnosti,
4
·
3. preneha kontinuirano opravljati dejavnost, za katero mu je bila podeljena koncesija, po izteku šest mesecev od dneva, ko je bilo ugotovljeno prenehanje opravljanja te dejavnosti,
5
·
4. samovoljno izvede spremembe na vodnih objektih in napravah, namenjenih posebni rabi vodnega ali morskega dobra ali naplavin, ki lahko ogrozijo vodni režim ali lahko ogrozijo zakonite pravice drugih oseb, pa v roku, ki mu ga določi pristojni organ, ne vzpostavi prejšnjega stanja,
5
·
4. samovoljno izvede spremembe na vodnih objektih in napravah, namenjenih posebni rabi vodnega ali morskega dobra ali naplavin, ki lahko ogrozijo vodni režim ali lahko ogrozijo zakonite pravice drugih oseb, pa v roku, ki mu ga določi pristojni organ, ne vzpostavi prejšnjega stanja,
6
·
5. ne plačuje plačila za vodno pravico v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
6
·
5. ne plačuje plačila za vodno pravico v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
7
−
6. prenese koncesijo na drugo osebo v nasprotju z zakonom.
7
+
6. prenese koncesijo na drugo osebo v nasprotju z zakonom,
+
8
+
7. krši druge obveznosti, določene s koncesijskim aktom.
8
·
(2) Glede prehoda lastninske pravice in vzpostavitve v prejšnje stanje se v primerih prenehanja koncesije, določenih v prejšnjem odstavku, uporabljajo določbe 122. člena tega zakona.
9
·
(2) Glede prehoda lastninske pravice in vzpostavitve v prejšnje stanje se v primerih prenehanja koncesije, določenih v prejšnjem odstavku, uporabljajo določbe 122. člena tega zakona.
1
·
(1) Koncesija se odvzame, če koncesionar:
1
·
(1) Koncesija se odvzame, če koncesionar:
2
·
1. ni plačal za vodno pravico skladno z določbami 123. člena tega zakona,
2
·
1. ni plačal za vodno pravico skladno z določbami 123. člena tega zakona,
3
−
2. več kot dvakrat krši predpise, ki se nanašajo na rabo, ki je predmet koncesije in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja, razen za prekrške, za katere je predpisana mandatna kazen,
3
+
2. krši predpise, ki se nanašajo na namen, obseg ali na pogoje rabe vode, ki jih je pri izvajanju vodne pravice dolžan upoštevati in je bilo to ugotovljeno z dokončno odločbo pristojnega inšpektorja,
4
·
3. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenim z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
4
·
3. ne odpravi pomanjkljivosti v roku, določenim z odločbo pristojnega inšpektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti,
5
·
4. ne ravna skladno s prvim in drugim odstavkom 112. člena tega zakona.
5
·
4. ne ravna skladno s prvim in drugim odstavkom 112. člena tega zakona.
6
·
(2) Koncesija se odvzame tudi v primeru, če je bil koncesionar v zvezi z izvajanjem koncesije pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
6
·
(2) Koncesija se odvzame tudi v primeru, če je bil koncesionar v zvezi z izvajanjem koncesije pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine.
1
·
(1) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
1
·
(1) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
2
·
(2) Poseg iz prejšnjega odstavka je:
2
·
(2) Poseg iz prejšnjega odstavka je:
3
·
1. poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
3
·
1. poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču,
4
·
2. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
4
·
2. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
5
−
3. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
5
+
3. poseg, ki je potreben za izvajanje posebne rabe vode,
6
·
4. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
6
·
4. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
7
·
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
7
·
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
8
·
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
8
·
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
9
·
7. hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
9
·
7. hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
10
·
(3) Minister podrobneje določi posege iz prejšnjega odstavka.
10
·
(3) Minister podrobneje določi posege iz prejšnjega odstavka.
1
·
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor iz prejšnjega člena, lahko od ministrstva zahteva informacijo v zvezi s predpisanimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb.
1
·
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor iz prejšnjega člena, lahko od ministrstva zahteva informacijo v zvezi s predpisanimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg, nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb.
2
−
(2) Ministrstvo izda informacijo iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve.
2
+
(2) Če ministrstvo ugotovi, da ni potrebno pridobiti projektnih pogojev ali drugih pogojev za poseg v prostor, ali da ni potrebno pridobiti vodnega soglasja, ali da je poseg nedopusten ali nemogoč, o tem, v petnajstih dneh po prejemu zahteve, obvesti pravno ali fizično osebo, ki je podala zahtevo iz prejšnjega odstavka.
+
3
+
(3) V primerih, ko je podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt lahko zahtevo za pridobitev informacije iz prvega odstavka tega člena poda organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
+
4
+
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka poda ministrstvo informacijo o pogojih posega v prostor organu, pristojnemu za izdajo gradbenega dovoljenja, prek elektronske pošte v sedmih dneh po prejemu zahteve za pridobitev informacije o pogojih posega v prostor.
+
1
+
(1) Kadar gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi tega zakona, lahko investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovani poseg pridobi projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa mora pridobiti vodno soglasje.
+
2
+
(2) V primerih, ko gre za poseg v prostor, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa treba pridobiti vodno soglasje na podlagi tega zakona, lahko pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobi pogoje, ki jih mora izpolnjevati nameravani poseg (v nadaljnjem besedilu: pogoji za druge posege v prostor), nanašajo pa se na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov in obstoječe vodne pravice drugih oseb. K rešitvam za izvedbo drugega posega v prostor pa mora pravna ali fizična oseba pridobiti vodno soglasje.
+
3
+
(3) Za posege v prostor iz 150. člena tega zakona na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz prejšnjega odstavka pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje gradnja iz prvega odstavka tega člena, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih, ko se s prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje poseg v prostor iz prejšnjega odstavka, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
+
4
+
(4) Če se v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja po predpisih o varstvu okolja ugotovi, da gre za poseg za katerega je treba pridobiti tudi vodno soglasje po določbah tega zakona, se šteje, da so projektni pogoji iz prvega odstavka tega člena oziroma pogoji za druge posege v prostor iz drugega odstavka tega člena pridobljeni z dnem izdaje okoljevarstvenega soglasja. V primerih gradnje iz prvega odstavka tega člena, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora investitor po končanem projektiranju pridobiti vodno soglasje. V primerih posega v prostor iz drugega odstavka tega člena, za katerega je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred začetkom izvedbe del pridobiti vodno soglasje.
+
5
+
(5) Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati poleg sestavin predpisanih z zakonom, ki ureja varstvo okolja, tudi sestavine iz drugega oziroma tretjega odstavka 152. člena tega zakona.
+
6
+
(6) V postopku za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter izdajo vodnega soglasja se ne sme od vlagateljev vloge zahtevati predložitve podatkov o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, temveč jih pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti. Vložena vloga za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor ali izdajo vodnega soglasja je pravna podlaga za neposreden vpogled uradne osebe, ki vodi postopek, v informatizirane uradne evidence iz prejšnjega stavka.
1
−
(1) Pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg iz 150. člena tega zakona, mora k vlogi za pridobitev vodnega soglasja priložiti predpisano dokumentacijo.
1
+
(1) Za vprašanja v zvezi s postopkom za določanje projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.
2
−
(2) Minister podrobneje določi, kakšna dokumentacija je potrebna za pridobitev soglasja.
2
+
(2) Vlogi za določitev projektnih pogojev, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sestavine, ki jih določi minister s predpisom.
+
3
+
(3) Vlogi za določitev pogojev za druge posege v prostor, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravanem posegu oziroma spremembi namembnosti, morajo biti priložene sestavine, ki jih določi minister s predpisom.
+
4
+
(4) Rok za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor je pri zahtevnem in vodnem objektu 30 dni od prejema popolne vloge. Rok za določitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ne teče v času od sklica ustne obravnave ali ogleda do zaključka ustne obravnave oziroma ogleda.
+
5
+
(5) Če v roku za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor, ti pogoji niso podani se šteje, da niso določeni in se lahko vloži vloga za izdajo vodnega soglasja.
+
6
+
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
+
7
+
(7) Ministrstvo v projektnih pogojih oziroma pogojih za druge posege v prostor navede pravno podlago za določitev projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege in vodnega soglasja.
+
8
+
(8) Če ministrstvo ugotovi, da poseg v prostor po predpisih iz njegove pristojnosti sprejemljiv in da projektni pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor niso potrebni, vloga pa vsebuje vse sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, se vloga za izdajo projektnih pogojev in drugih pogojev za poseg v prostor šteje kot vloga za izdajo vodnega soglasja.
+
9
+
(9) Če ministrstvo ugotovi, da poseg v prostor ni sprejemljiv, se vloga za določitev projektnih pogojev ali pogojev za druge posege v prostor šteje za vlogo za izdajo vodnega soglasja in zavrne izdajo vodnega soglasja.
1
−
(1) Vodno soglasje izda ministrstvo najkasneje v 60 dneh po prejemu popolne vloge, če ugotovi, da je nameravani poseg v skladu s predpisanimi pogoji.
1
+
(1) V primerih gradnje ali spremembe namembnosti iz prvega odstavka 151.a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja investitor ali po njegovemu pooblastilu projektant. Vlogi za izdajo vodnega soglasja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s predmetom soglašanja, vodilna mapa, načrt arhitekture in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
2
−
(2) V vodnem soglasju se lahko določijo tudi drugi pogoji za izvedbo nameravanega posega, ki se nanašajo na urejanje in varstvo voda, in primeri, ko je za začetek obratovanja potrebno poskusno obratovanje in način, pogoji ter čas njegovega trajanja.
2
+
(2) V primerih iz drugega odstavka 151.a člena tega zakona vloži vlogo za izdajo vodnega soglasja fizična ali pravna oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor. Vlogi za izdajo vodnega soglasja morajo biti priložene rešitve, ki so v zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, potrebne za izdajo vodnega soglasja, določene s pogoji za izdajo vodnega soglasja.
3
−
(3) Če je za posege iz 150. člena tega zakona predpisana pridobitev dovoljenja za poseg v prostor po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, se vodno soglasje izda pred izdajo dovoljenja.
3
+
(3) Vodno soglasje izda ministrstvo v 60 dneh pri zahtevnem in vodnem objektu, v 30 dneh pri manj zahtevnem objektu oziroma v 15 dneh pri enostavnem in nezahtevnem objektu, od prejema popolne vloge. Rok za izdajo vodnega soglasja ne teče v času od sklica ustne obravnave ali ogleda do zaključka ustne obravnave oziroma ogleda.
4
−
(4) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor.
4
+
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je rok za izdajo vodnega soglasja v primerih, ko je treba odločiti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, 60 dni od prejema popolne vloge.
5
−
8. Vodna knjiga in vodni kataster
5
+
(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena vlagatelj ni bil pozvan k dopolnitvi ali pojasnitvi vloge ali ni bilo odločeno o izdaji vodnega soglasja, se šteje, da je vodno soglasje dano, razen, če gre za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva, za poseg na območju srednje ali velike poplavne nevarnosti skladu s predpisi, ki določajo ogrožena območja, in za poseg na območju zajetja ali najožjega vodovarstvenega območja v skladu s predpisi, ki določajo vodovarstvena območja.
+
6
+
(6) Za dokaz o predložitvi vloge za izdajo vodnega soglasja se šteje potrdilo o priporočeni pošiljki s povratnico ali kopija potrdila o prejemu vloge.
+
7
+
(7) Odločba, s katero je vodno soglasje izdano, ne vsebuje obrazložitve. Če ministrstvo o vlogi za izdajo vodnega soglasja odloči na podlagi podatkov, ki jih je predložila stranka, ali podatkov, ki so organu znani ali o njih vodi uradno evidenco, se vodno soglasje izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
+
8
+
(8) Če ministrstvo ugotovi, da poseg v prostor po predpisih iz njegove pristojnosti ni sprejemljiv oziroma, da načrt, projekt oziroma rešitve za poseg niso izdelani v skladu s projektnimi pogoji oziroma pogoji za druge posege v prostor, zavrne izdajo vodnega soglasja z odločbo.
+
9
+
(9) V postopku izdaje vodnega soglasja je stranka v postopku samo investitor oziroma pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor.
+
10
+
(10) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena, se lahko po preteku roka iz tretjega odstavka tega člena do izdaje gradbenega dovoljenja izda odločbo o zavrnitvi soglasja ali izda vodno soglasje s pogoji iz enajstega odstavka tega člena in o tem obvesti pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki prekine postopek do pravnomočnosti odločitve o izdaji vodnega soglasja. Škodo in stroške, ki jih je imel investitor v zvezi s tem, nosi ministrstvo.
+
11
+
(11) V vodnem soglasju se lahko določijo tudi drugi pogoji za izvedbo nameravanega posega, ki se nanašajo na urejanje in varstvo voda, in primeri, ko je za začetek obratovanja potrebno poskusno obratovanje in način, pogoji ter čas njegovega trajanja.
+
12
+
(12) Vodno soglasje preneha veljati, če v dveh letih od dneva, ko je postalo dokončno, ni bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma ni bila začeta gradnja ali drug poseg v prostor, če gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti.
+
13
+
(13) Vodno soglasje se lahko podaljša na zahtevo investitorja, ki jo lahko poda tri mesece pred prenehanjem njegove veljavnosti. Vodno soglasje se lahko podaljša za največ dve leti, če so izpolnjeni pogoji, ki so ob vložitvi zahteve za podaljšanje vodnega soglasja predpisani za njegovo pridobitev.
+
14
+
(14) Ministrstvo za pripravo in izdajo projektnih pogojev in pogojev za drug poseg v prostor ni upravičeno do plačila taks, povračila stroškov ali drugih plačil.
+
15
+
(15) Investitor nameravanega posega in oseba, ki je izdelala dokumentacijo, predpisano kot obvezna sestavina vloge za izdajo vodnega soglasja, odgovarjata za neposredno škodo, ki zaradi izvedenega posega nastane tretjim osebam in izvira iz njunega dela in njunih pogodbenih obveznosti.
+
16
+
(16) Za druga vprašanja v zvezi s postopkom za izdajo vodnega soglasja, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov.
+
1
+
(1) Poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva se lahko izvede na podlagi pridobljene služnostne ali stavbne pravice. Ministrstvo lahko služnostno pravico na vodnem ali priobalnem zemljišču, s katerim upravlja, podeli z dokončnim vodnim soglasjem. Če je za poseg na vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju ministrstva treba ustanoviti stavbno pravico, je dokončno vodno soglasje podlaga za sklenitev pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
+
2
+
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka se podeli proti plačilu.
+
3
+
(3) Vloga za izdajo vodnega soglasja mora vsebovati vse sestavine potrebne za ustanovitev služnostne ali stavbne pravice.
+
4
+
8. Vodna knjiga in vodni kataster
1
·
(1) Vodno knjigo sestavlja evidenca o podeljenih vodnih pravicah in izdanih vodnih soglasjih ter zbirka listin.
1
·
(1) Vodno knjigo sestavlja evidenca o podeljenih vodnih pravicah in izdanih vodnih soglasjih ter zbirka listin.
2
·
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz listin, zlasti pa:
2
·
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke iz listin, zlasti pa:
3
−
1. firmo in sedež ali ime in naslov imetnika vodne pravice ali pridobitelja vodnega soglasja,
3
+
1. firmo, sedež in davčno številko ali osebno ime, naslov in davčno ter matično številko imetnika vodne pravice ali firmo in sedež ali osebno ime ter naslov pridobitelja vodnega soglasja,
4
·
2. obseg in čas trajanja vodne pravice,
4
·
2. obseg in čas trajanja vodne pravice,
5
·
3. poseg, za katerega je bilo izdano vodno soglasje.
5
·
3. poseg, za katerega je bilo izdano vodno soglasje.
6
−
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka, za katere velja varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi na področju varstva osebnih podatkov, se vodijo samo za namene, določene s tem zakonom, in se ne brišejo.
6
+
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka, za katere velja varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi na področju varstva osebnih podatkov, se vodijo samo za namene, določene s tem zakonom, in se ne brišejo. Podatki o matični številki fizične osebe se lahko vodijo in hranijo v vodni knjigi, če sta vodna pravica oziroma vodno soglasje pridobljena v okviru opravljanja registrirane dejavnosti.
7
·
(4) Zbirko listin iz prvega odstavka tega člena sestavljajo izdana vodna dovoljenja, odločbe o izboru koncesionarja in koncesijske pogodbe ter izdana vodna soglasja.
7
·
(4) Zbirko listin iz prvega odstavka tega člena sestavljajo izdana vodna dovoljenja, odločbe o izboru koncesionarja in koncesijske pogodbe ter izdana vodna soglasja.
1
·
(1) Vodni kataster sestavljajo popis voda in popis vodnih objektov ter naprav.
1
·
(1) Vodni kataster sestavljajo popis voda in popis vodnih objektov ter naprav.
2
·
(2) V popis voda se vnašajo podatki o površinskih in podzemnih vodah, vodnih in priobalnih zemljiščih, vodnem in morskem dobru, varstvenih in ogroženih območjih po tem zakonu in zavarovanih območjih po drugih zakonih.
2
·
(2) V popis voda se vnašajo podatki o površinskih in podzemnih vodah, vodnih in priobalnih zemljiščih, vodnem in morskem dobru, varstvenih in ogroženih območjih po tem zakonu in zavarovanih območjih po drugih zakonih.
3
·
(3) V popis vodnih objektov in naprav se vnašajo podatki o vodni infrastrukturi in o vodnih objektih in napravah, namenjenih izvajanju vodnih pravic.
3
·
(3) V popis vodnih objektov in naprav se vnašajo podatki o vodni infrastrukturi in o vodnih objektih in napravah, namenjenih izvajanju vodnih pravic.
+
4
+
(4) Podatki iz vodnega katastra se redno pregledujejo in posodabljajo.
1
−
Minister podrobneje predpiše obliko in način vodenja vodne knjige in vodnega katastra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo vodno knjigo in vodni kataster, ter način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij. III. del: ORGANIZACIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
1
+
Minister podrobneje predpiše obliko in način vodenja vodne knjige in vodnega katastra, način posredovanja listin in sporočanja podatkov, ki sestavljajo vodno knjigo in vodni kataster, ter način določanja materialnih stroškov posredovanih informacij.
2
−
1. Upravne naloge
−
+
1
+
(1) Ministrstvo ima, na podlagi zahteve, od upravljavca centralnega registra prebivalstva in upravljavca zbirk podatkov o pravnih osebah, pravico dobiti naslednje podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, podatek o smrti in podatek o spremembah, oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko fizične osebe v zvezi z opravljanjem njene registrirane dejavnosti in matično številko pravne osebe, podatek o prenehanju in podatek o spremembah teh podatkov. Ministrstvo ima na podlagi zahteve od upravljavca davčnega registra pravico pridobiti davčno številko imetnika vodne pravice ali upravičenca do evidentirane posebne rabe vode za zavezanca za vodno povračilo ali plačilo za vodno pravico.
+
2
+
(2) Ministrstvo lahko pridobiva in obdeluje podatke iz prejšnjega odstavka zaradi priprave aktov o zavarovanjih varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, zaradi programa ukrepov, podrobnejših načrtov upravljanja voda, priprave in vzdrževanja vodnega katastra in vodne knjige ter postopkov za izdajo vodnih pravic ter evidentiranja posebne rabe vode in pobiranja plačil za vodno pravico in vodnih povračil. III. del: ORGANIZACIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI
+
3
+
1. Upravne naloge
1
·
(1) Upravne in z njimi povezane strokovne naloge ter organizacijske in razvojne naloge iz tega zakona opravlja ministrstvo.
1
·
(1) Upravne in z njimi povezane strokovne naloge ter organizacijske in razvojne naloge iz tega zakona opravlja ministrstvo.
2
·
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo tudi upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države.
2
·
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo tudi upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države.
+
3
+
(3) Posamezne strokovne in razvojne naloge izvajajo javni zavodi in druge organizacije, ki jih je za ta namen ustanovila vlada in inštitut iz 159. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Za obravnavo strokovnih vprašanj s področja nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.
3
·
2. Inštitut za vode Republike Slovenije
5
·
2. Inštitut za vode Republike Slovenije
1
·
(1) Inštitut za vode opravlja naslednje naloge:
1
·
(1) Inštitut za vode opravlja naslednje naloge:
2
−
1. strokovne naloge, povezane z izdelavo načrtov upravljanja z vodami,
2
+
1. sodelovanje pri pripravi metodologij, povezanih z izdelavo načrtov upravljanja voda,
3
−
2. strokovne naloge, povezane s podeljevanjem vodnih pravic in izdajanjem vodnih soglasij,
3
+
2. sodelovanje pri pripravi metodologij, povezanih z določanjem ekološko sprejemljivega pretoka,
4
−
3. strokovne naloge, povezane z določanjem meje vodnih in priobalnih zemljišč,
4
+
3. v skladu z ustanovitvenim aktom lahko opravlja dejavnosti za druge naročnike v obsegu, ki ne ovira izvajanja nalog Inštituta za vode, če so te dejavnosti skladne z nameni, zaradi katerih je ustanovljen, ter če omogočajo smotrnejšo in gospodarnejšo izrabo delovnih sredstev.
5
−
4. strokovne naloge, povezane z določitvijo parcele vodnega zemljišča,
−
6
−
5. opravlja druge dejavnosti v skladu z ustanovitvenim aktom.
−
7
·
(2) Podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog iz prejšnjega odstavka se določijo v letnem programu dela Inštituta za vode, ki ga pripravi ministrstvo.
5
·
(2) Podrobnejša opredelitev in predvideni obseg nalog iz prejšnjega odstavka se določijo v letnem programu dela Inštituta za vode, ki ga pripravi ministrstvo.
8
·
3. Javne službe
6
·
3. Javne službe
1
·
(1) Država zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb iz tega zakona.
1
·
(1) Država zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb iz tega zakona.
2
·
(2) Javne gospodarske službe iz prejšnjega odstavka so:
2
·
(2) Javne gospodarske službe iz prejšnjega odstavka so:
3
·
1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin (tretji odstavek 81. člena),
3
·
1. obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin (tretji odstavek 81. člena),
4
·
2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena),
4
·
2. obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena),
5
·
3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 95. člena),
5
·
3. izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 95. člena),
6
−
4. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (prvi odstavek 98. člena).
6
+
4. izvedba izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 96.a člena),
+
7
+
5. vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč (prvi odstavek 98. člena),
+
8
+
6. zagotavljanje vodovarstvenega nadzora (prvi odstavek 177. člena).
7
·
(3) Vlada določi način in pogoje izvajanja javnih služb iz prejšnjega odstavka skladno z zakonom.
9
·
(3) Vlada določi način in pogoje izvajanja javnih služb iz prejšnjega odstavka skladno z zakonom.
8
·
(4) Vrste in obseg del javnih služb iz drugega odstavka tega člena se opredeli v programu del, ki ga pripravi ministrstvo na podlagi programa ukrepov iz 57. člena tega zakona.
10
·
(4) Vrste in obseg del javnih služb iz drugega odstavka tega člena se opredeli v programu del, ki ga pripravi ministrstvo na podlagi programa ukrepov iz 57. člena tega zakona.
+
11
+
(5) Ne glede na določbe 98. in 161. člena tega zakona se naloge iz 4. in 5. točke drugega odstavka 98. člena tega zakona, ki se izvajajo na morju, opravljajo v organu v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo, kot specializirane strokovne naloge tega organa.
9
·
4. Sklad za vode
12
·
4. Sklad za vode
1
·
(1) Ministrstvo upravlja s Skladom za vode (v nadaljnjem besedilu: Sklad), ki se za nedoločen čas ustanovi kot proračunski sklad, skladno z zakonom.
1
·
(1) Ministrstvo upravlja s Skladom za vode (v nadaljnjem besedilu: Sklad), ki se za nedoločen čas ustanovi kot proračunski sklad, skladno z zakonom.
2
−
(2) Viri Sklada so plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, in vodna povračila.
2
+
(2) Viri sklada so namenski prejemki proračuna in so:
+
3
+
- sredstva od prodaje vodnih in priobalnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra,
+
4
+
- nadomestila za ustanovljene stvarne služnosti ali stavbne pravice v skladu s tem zakonom in
+
5
+
- plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, in vodna povračila.
3
·
(3) Sredstva Sklada se porabljajo za financiranje:
6
·
(3) Sredstva Sklada se porabljajo za financiranje:
4
−
1. vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
7
+
1. gradnje vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo,
5
·
2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture,
8
·
2. gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture,
6
−
3. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona ter
9
+
3. izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izvedbe izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda,
7
−
4. nalog Inštituta za vode.
10
+
4. gradnje in posodobitve vodnih zadrževalnikov namenjenih za namakanje kmetijskih zemljišč, ki so državna vodna infrastruktura,
8
−
5. Konferenca za vode 5.1. Organi konference
11
+
5. nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranja nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena tega zakona,
+
12
+
6. strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona, ki jih opravljajo pravne osebe javnega prava, ki jih je ustanovila Republika Slovenija v ta namen,
+
13
+
7. medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo v skladu z operativnimi programi varstva okolja,
+
14
+
8. občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javnim vodovodom,
+
15
+
9. odkupa zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javnim vodovodom,
+
16
+
10. občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javno kanalizacijo, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, ter
+
17
+
11. drugih posameznih strokovnih in razvojnih nalog za izvajanje tega zakona.
+
18
+
(4) Sredstva Sklada se lahko porabljajo za sofinanciranje projektov iz 8. do 10. točke prejšnjega odstavka v obliki nepovratnih sredstev in v okviru razpoložljivih predvidenih sredstev, in sicer na leto največ do višine 50 % predvidenih prilivov v Sklad iz naslova vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Sredstva Sklada se porabijo za sofinanciranje projektov iz prejšnjega stavka največ do višine 80 % vrednosti investicije.
+
1
+
(1) Pri dodeljevanju sredstev Sklada za sofinanciranje projektov iz 8. do 10. točke tretjega odstavka prejšnjega člena se zasledujejo zlasti naslednji prednostni cilji:
+
2
+
- izpolnjevanje obveznosti in zavez zaradi sprememb predpisov s področja varstva okolja, s katerimi je predpisano opremljanje z javno kanalizacijo oziroma javnim vodovodom,
+
3
+
- izvajanje ukrepov oziroma projektov v primerih naravnih pojavov, ki so povzročili ali bi lahko povzročili pomanjkanje vode ali poslabšanje kakovosti voda, v primerih višje sile, ekološke, naravne ali druge nesreče,
+
4
+
- projekti na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda ali na območjih vodnih teles podzemnih voda, za katera je s predpisom, ki ureja načrte upravljanja voda, določeno, da cilji upravljanja z vodami ne bodo doseženi,
+
5
+
- projekti, ki rešujejo problematiko zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo oziroma javne kanalizacije več občin.
+
6
+
(2) Sredstva Sklada se za sofinanciranje projektov iz 8. do 10. točke tretjega odstavka prejšnjega člena dodelujejo na način in po postopku, določenima v 162.b do 162.g členu tega zakona.
+
1
+
Sredstva Sklada se dodelijo za sofinanciranje projektov iz 8. do 10. točke tretjega odstavka 162. člena tega zakona na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa.
+
1
+
(1) Ministrstvo z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev in rok za vlaganje vlog za dodelitev sredstev Sklada. Razpisana sredstva se do svoje porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog.
+
2
+
(2) Ministrstvo z javnim razpisom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za ocenjevanje in vrednotenje posameznih projektov in rok za vlaganje vlog za dodelitev sredstev Sklada. Razpisana sredstva se dodelijo za tiste projekte, ki so v izbirnem postopku višje ocenjeni oziroma ovrednoteni.
+
3
+
(3) Pri odločanju o dodeljevanju sredstev Sklada iz 8. do 10. točke tretjega odstavka 162. člena tega zakona se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače. 162.č člen (sprememba zahtevka)
+
4
+
(1) Pri javnem pozivu je sprememba zahtevka dopustna do izdaje odločbe iz 162.e člena tega zakona, vendar se pri tem glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga za dodelitev sredstev Sklada ponovno vložena.
+
5
+
(2) Pri javnem razpisu je sprememba zahtevka dopustna do izteka roka za vložitev vloge za dodelitev sredstev Sklada.
1
−
(1) Pri javnem pozivu je sprememba zahtevka dopustna do izdaje odločbe iz 162.e člena tega zakona, vendar se pri tem glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga za dodelitev sredstev Sklada ponovno vložena.
−
2
−
(2) Pri javnem razpisu je sprememba zahtevka dopustna do izteka roka za vložitev vloge za dodelitev sredstev Sklada.
−
+
1
+
V primeru zamude procesnih dejanj v postopkih odločanja o dodeljevanju sredstev Sklada je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena le, če se do trenutka vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje še ni iztekel rok za vložitev vloge za dodelitev sredstev Sklada.
+
1
+
(1) Ministrstvo odloči o upravičenosti do dodelitve sredstev Sklada z odločbo.
+
2
+
(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo:
+
3
+
1. namen, za katerega se sredstva dodeljujejo,
+
4
+
2. višina dodeljenih sredstev,
+
5
+
3. rok za izvedbo projekta, za katerega se sredstva dodeljujejo,
+
6
+
4. pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev sredstev in rok za njihovo izpolnitev,
+
7
+
5. rok za predložitev dokumentacije za izplačilo dodeljenih sredstev in
+
8
+
6. druge zahteve, ki jih glede na namen dodeljenih sredstev določa javni poziv ali javni razpis.
+
9
+
(3) V postopku odločanja o upravičenosti do dodelitve sredstev Sklada se ne sme izdati delne ali začasne odločbe.
+
10
+
(4) Ministrstvo izda odločbo iz prvega odstavka tega člena najpozneje v 120 dneh od prejema popolne vloge za dodelitev sredstev Sklada.
+
11
+
(5) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, ministrstvo vlagatelja najpozneje v 60 dneh od dneva vložitve vloge za dodelitev sredstev Sklada pozove na odpravo pomanjkljivosti.
+
12
+
(6) Pritožba zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor. Zoper druge posamične akte ministrstva, izdane v postopku za dodelitev sredstev Sklada, ni pritožbe.
+
1
+
(1) Upravičenje do dodeljenih sredstev Sklada ministrstvo odvzame z odločbo, če upravičenec:
+
2
+
1. dodeljenih sredstev deloma ali v celoti ne uporabi za namen, določen z odločbo iz prejšnjega člena,
+
3
+
2. projekta ne izvede v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ali dodatnem daljšem roku, ki ga s sklepom določi ministrstvo,
+
4
+
3. ne izpolni pogojev za dodelitev sredstev v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ali v dodatnem daljšem roku, ki ga s sklepom določi ministrstvo,
+
5
+
4. ne predloži dokumentacije v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ali v dodatnem daljšem roku, ki ga s sklepom določi ministrstvo,
+
6
+
5. onemogoči ali ovira nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev ali
+
7
+
6. ne izpolni drugih zahtev, ki jih glede na namen dodeljenih sredstev določa javni poziv ali javni razpis.
+
8
+
(2) Uvedba postopka za odvzem upravičenja do dodeljenih sredstev Sklada zadrži izvrševanje odločbe o upravičenosti do dodeljenih sredstev.
+
9
+
(3) Pritožba zoper odločbo o odvzemu upravičenja do dodeljenih sredstev Sklada iz prvega odstavka tega člena ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.
+
10
+
(4) Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu upravičenja do dodeljenih sredstev Sklada mora upravičenec vrniti morebitna že izplačana sredstva v Sklad v 30 dneh v enkratnem znesku, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva nakazila do dneva vračila denarnih sredstev.
+
1
+
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o upravičenosti do dodelitve sredstev Sklada drugim upravičencem, ampak le tisto odločbo ali njen del, s katerim je bilo odločeno o upravičenosti tožnika.
+
2
+
5. Konferenca za vode (črtano) 5.1. Organi konference (črtan)
1
−
(1) Zaradi omogočanja vpliva lokalnih skupnosti, imetnikov vodnih pravic in nevladnih organizacij na upravljanje z vodami se na območjih, določenih s predpisom iz četrtega odstavka 52. člena tega zakona, ustanovijo konference za vode (v nadaljnjem besedilu: konferenca).
−
2
−
(2) Člani konference na posameznem območju iz prejšnjega odstavka so:
−
3
−
1. lokalne skupnosti na tem območju,
−
4
−
2. imetniki vodnih pravic, ki jih imajo na tem območju, in
−
5
−
3. nevladne organizacije s področja voda in varstva okolja, ki so registrirane pri pristojnem organu na tem območju.
−
6
−
(3) Stroški delovanja konference se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
−
7
−
(4) Minister predpiše vrsto in višino stroškov iz prejšnjega odstavka.
−
1
−
(1) Konferenca kot svoj predstavniški organ oblikuje Svet za vode (v nadaljnjem besedilu: Svet).
−
2
−
(2) Člani Sveta izmed sebe izvolijo predsednika in dva podpredsednika, pri čemer mora biti upoštevano načelo enakopravne zastopanosti članov konference.
−
3
−
(3) Mandat Sveta, njegovega predsednika in podpredsednikov je šest let.
−
1
−
(1) Svet sestavljajo po deset predstavnikov lokalnih skupnosti na posameznem območju iz 52. člena tega zakona in imetnikov vodnih pravic, ki imajo pravice na tem območju ter pet predstavnikov nevladnih organizacije s področja voda in varstva okolja, ki so registrirane pri pristojnem organu na tem območju.
−
2
−
(2) Naloge Sveta so:
−
3
−
1. spremljanje izvajanja nacionalnega programa upravljanja z vodami,
−
4
−
2. sodelovanje pri pripravi načrtov upravljanja z vodami,
−
5
−
3. spremljanje izvajanja načrtov upravljanja z vodami.
−
6
−
(3) Za izvedbo nalog iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka Svet sprejema stališča in daje pobude vladi, za izvedbo nalog iz 2. točke prejšnjega odstavka pa sodeluje pri pripravi načrtov skladno z določbami 58. člena tega zakona.
−
1
−
(1) Svet deluje na podlagi poslovnika, v katerem določi tudi svoj sedež.
1
+
5.2. Volitve v Svet (črtan)
2
−
(2) Svet lahko veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov Sveta, odločitev pa je sprejeta, če je za njen predlog glasovala večina navzočih članov. 5.2. Volitve v Svet
−
1
−
(1) Redne volitve v Svet se opravijo vsakih šest let.
−
2
−
(2) Če preneha mandat članu Sveta med trajanjem mandata Sveta, postane član Sveta za preostanek mandatne dobe Sveta tisti kandidat, ki po številu prejetih glasov sledi kandidatu, ki mu je mandat prenehal, pa ni bil izvoljen.
−
3
−
(3) Če kandidata iz prejšnjega odstavka ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot pet let.
−
1
−
Pravico voliti in biti izvoljen za člana Sveta imajo predstavniki lokalnih skupnosti, ki jih določijo občinski sveti, fizične osebe in predstavniki pravnih oseb, ki so imetnice vodnih pravic, in člani nevladnih organizacij.
−
1
−
(1) Predsednik Sveta najmanj 90 dni pred iztekom mandata razpiše volitve v Svet.
−
2
−
(2) Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot 90 dni.
−
1
−
(1) Volitve vodi volilna komisija konference, ki jo imenuje predsednik Sveta.
−
2
−
(2) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
−
1
−
Naloge volilne komisije so:
−
2
−
1. daje navodila v zvezi z izvajanjem volitev,
−
3
−
2. ugotavlja izid volitev v Svet.
−
1
−
(1) Volitve članov Sveta se opravijo tako, da člani konference iz drugega odstavka 163. člena tega zakona izvolijo po deset oziroma pet predstavnikov.
−
2
−
(2) Za člana Sveta je izvoljenih tistih deset kandidatov, ki na volitvah dobijo največ glasov.
−
3
−
(3) Volitve so veljavne, če voli več kot polovica volilnih upravičencev.
−
4
−
(4) V primeru, da dobi na volitvah enako število glasov več kandidatov, njihovo skupno število pa presega predpisano število predstavnikov konference v Svetu, se volitve ponavljajo, dokler se ne izvoli predpisano število predstavnikov, skladno z določbo drugega odstavka tega člena.
−
5
−
(5) Volitve se ponovijo tudi v primeru, da članom konference ne uspe izvoliti predpisanega števila predstavnikov.
−
6
−
(6) Ponovne volitve iz prejšnjih odstavkov se izvedejo v roku iz drugega odstavka 169. člena tega zakona, v nasprotnem primeru pa se obstoječim članom podaljša mandat za novo volilno obdobje.
−
1
−
Članu Sveta mandat preneha v primeru, če to sam zahteva, če je kaznovan za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube poslovne sposobnosti za opravljanje svoje funkcije. IV. del: NADZOR
1
+
IV. del: NADZOR
2
·
1. Inšpekcijski nadzor
2
·
1. Inšpekcijski nadzor
1
−
Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvajajo inšpektorji, pristojni za vode, na vodovarstvenih območjih pa tudi inšpektorji, pristojni za zdravje.
1
+
Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvajajo inšpektorji, pristojni za vode, na notranjem območju vodovarstvenega območja neposredno ob zajetju pa zdravstveni inšpektorji.
1
·
(1) Poleg pooblastil, ki jih določa zakon, ima pristojni inšpektor, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali določbe predpisov, izdanih na njegovi podlagi, še naslednja pooblastila:
1
·
(1) Poleg pooblastil, ki jih določa zakon, ima pristojni inšpektor, če ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali določbe predpisov, izdanih na njegovi podlagi, še naslednja pooblastila:
2
−
1. preprečiti rabo vode, če se rabi brez vodnega dovoljenja ali koncesije, kadar sta predpisani,
2
+
1. prepovedati rabo vode, če se rabi brez vodnega dovoljenja, koncesije ali ta raba vode ni evidentirana, kadar je to predpisano,
3
·
2. prepovedati ali omejiti izvajanje vodne pravice, če se izvaja v nasprotju z vodnim dovoljenjem ali koncesijo,
3
·
2. prepovedati ali omejiti izvajanje vodne pravice, če se izvaja v nasprotju z vodnim dovoljenjem ali koncesijo,
4
−
3. ustaviti gradnjo ali izvedbo drugega posega v prostor, če se izvaja brez ali v nasprotju z vodnim soglasjem,
4
+
3. ustaviti gradnjo ali izvedbo drugega posega v prostor, če se izvaja brez ali v nasprotju z vodnim soglasjem, 3.a ustaviti postavitev ali odrediti odstranitev že postavljene fotonapetostne naprave, vetrne proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije, če se postavitev izvaja ali je naprava postavljena v nasprotju z določbami 37.a ali 76.a člena tega zakona,
5
·
4. odrediti začasno prekinitev opravljanja dejavnosti, če so kršena določila predpisa iz drugega odstavka 85. člena tega zakona,
5
·
4. odrediti začasno prekinitev opravljanja dejavnosti, če so kršena določila predpisa iz drugega odstavka 85. člena tega zakona,
6
·
5. prepovedati uporabo objekta in naprave, če se uporablja brez ali v nasprotju z vodnim dovoljenjem ali koncesijo,
6
·
5. prepovedati uporabo objekta in naprave, če se uporablja brez ali v nasprotju z vodnim dovoljenjem ali koncesijo,
7
·
6. prepovedati ali omejiti izpuščanje ali odvajanje snovi v vode, če poteka v nasprotju z določbami 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega zakona in odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje,
7
·
6. prepovedati ali omejiti izpuščanje ali odvajanje snovi v vode, če poteka v nasprotju z določbami 64., 65., 66., 67. in 68. člena tega zakona in odrediti vzpostavitev v prejšnje stanje,
8
·
7. prepovedati odvzem naplavin iz površinskih voda, če se odvzemajo v nasprotju z 72. členom tega zakona,
8
·
7. prepovedati odvzem naplavin iz površinskih voda, če se odvzemajo v nasprotju z 72. členom tega zakona,
9
·
8. odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje,
9
·
8. odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje,
10
·
9. odrediti druge nujne ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
10
·
9. odrediti druge nujne ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
11
−
(2) Če je to potrebno za odpravo virov in posledic čezmernega obremenjevanja voda, lahko pristojni inšpektor odredi sanacijske ukrepe ali predlaga ministrstvu odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa skladno s predpisi na področju varstva okolja.
11
+
(2) Vrnitev v prejšnje stanje iz 6. in 8. točke prejšnjega odstavka lahko inšpektor odredi v skladu s strokovnim mnenjem ministrstva.
12
−
(3) Pritožba zoper odločbo pristojnega inšpektorja ne zadrži izvršitve.
12
+
(3) Če je to potrebno za odpravo virov in posledic čezmernega obremenjevanja voda, lahko pristojni inšpektor odredi sanacijske ukrepe ali predlaga ministrstvu odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa skladno s predpisi na področju varstva okolja.
+
13
+
(4) Pritožba zoper odločbo pristojnega inšpektorja ne zadrži izvršitve.
1
−
Neposredni nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, izvaja v okviru pristojnega inšpektorata, poleg inšpektorjev, tudi rečni ali morski nadzornik (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzornik).
1
+
(1) Nadzor nad vodami, ki se nanaša na spoštovanje prepovedi, omejitev in varstvenih režimov iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzor), zagotavlja izvajalec javne službe urejanja voda.
+
2
+
(2) Vodovarstveni nadzor izvajajo rečni in morski nadzorniki (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveni nadzorniki) na podlagi podeljenega javnega pooblastila, organizirani pri izvajalcu javne službe urejanja voda na podlagi sklenjenih delovnih ali drugih ustreznih pogodb.
+
3
+
(3) Vodovarstveni nadzor se izvaja v zvezi s prekrški iz 8., 9., 11., 12., 13., 16. in 18. do 20. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če je prekršek storjen na vodnem ali priobalnem zemljišču, iz 24. in 25. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če gre za rabo vode brez vodnega dovoljenja ali koncesije, iz 26. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če gre za odvzem naplavin brez vodne pravice, in iz 32. točke prvega odstavka 181. člena tega zakona, če gre za poseg brez vodnega soglasja.
+
4
+
(4) Če vodovarstveni nadzornik pri vodovarstvenem nadzoru ugotovi, da so kršene določbe tega zakona ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki presegajo njegove pristojnosti, mora o ugotovljenih kršitvah obvestiti pristojnega inšpektorja.
1
−
(1) Naloge neposrednega nadzora iz prejšnjega člena so:
1
+
(1) Naloge vodovarstvenega nadzora iz prejšnjega člena so:
2
·
1. neposredno spremljanje stanja voda in vodnega režima,
2
·
1. neposredno spremljanje stanja voda in vodnega režima,
3
·
2. nadzor nad izvajanjem prepovedi,
3
·
2. nadzor nad izvajanjem prepovedi,
4
·
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in drugimi predpisi s področja varstva okolja, ki se nanašajo na obremenjevanje voda,
4
·
3. ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz tega zakona, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in drugimi predpisi s področja varstva okolja, ki se nanašajo na obremenjevanje voda,
5
·
4. opozarjanje oseb na predpisana ravnanja v zvezi z obremenjevanjem voda.
5
·
4. opozarjanje oseb na predpisana ravnanja v zvezi z obremenjevanjem voda.
6
−
(2) Minister podrobneje predpiše naloge iz prejšnjega odstavka.
6
+
(2) Minister podrobneje predpiše naloge iz prejšnjega odstavka in načine ter pogoje za organizacijsko, vsebinsko in ozemeljsko usklajeno izvajanje vodovarstvenega nadzora.
1
−
(1) Vodovarstveni nadzornik ima pravico do neoviranega dostopa na vodno ali priobalno zemljišče in vstopiti v vodne objekte ali naprave, namenjene posebni rabi vode in od lastnikov, drugih uporabnikov ali upravljavcev vodnih objektov ali naprav zahtevati in dobiti na vpogled dokument, s katerim lahko ugotovi istovetnost osebe, akte o pridobljeni vodni pravici in dokumentirati kršitev določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
1
+
(1) Vodovarstveni nadzornik ima pravico do neoviranega dostopa na vodno ali priobalno zemljišče in vstopiti v vodne objekte ali naprave, namenjene posebni rabi vode in od lastnikov, drugih uporabnikov ali upravljavcev vodnih objektov ali naprav zahtevati in dobiti na vpogled dokument, s katerim lahko ugotovi istovetnost osebe, akte o pridobljeni vodni pravici oziroma evidentirani posebni rabi vode in dokumentirati kršitev določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
2
−
(2) O sumu storitve prekrška mora vodovarstveni nadzornik takoj obvestiti pristojno inšpekcijo, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil. Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora vodovarstveni nadzornik zavarovati kraj storitve kaznivega dejanja in sledove ter takoj obvestiti policijo. Policistu mora takoj navesti vsa dejstva in druge okoliščine primera ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
2
+
(2) Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora vodovarstveni nadzornik zavarovati kraj storitve kaznivega dejanja in sledove ter takoj obvestiti policijo. Policistu mora takoj navesti vsa dejstva in druge okoliščine primera ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
3
−
(3) Vodovarstveni nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokument, s katerim lahko ugotovi istovetnost osebe ter na kraju samem izreči, izterjati ali izdati plačilni nalog za denarno kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz petega odstavka 181. člena tega zakona.
3
+
(3) Vodovarstveni nadzornik ima pravico zahtevati in dobiti na vpogled dokument, s katerim lahko ugotovi istovetnost osebe.
+
4
+
(4) Izjave vodovarstvenih nadzornikov in materialni dokazi, ki jih zberejo v zvezi z dejanji, na podlagi katerih se ukrepa v inšpekcijskem postopku, se v inšpekcijskem postopku štejejo za dokaz, pridobljen v skladu zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
+
5
+
(5) Vodovarstveni nadzornik pri opravljanju nalog vodovarstvenega nadzora samostojno vodi postopek in odloča o prekrških v prekrškovnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
1
−
(1) Vodovarstveni nadzornik je posebej usposobljena oseba, ki ima najmanj V. stopnjo izobrazbe in ima pooblastilo po tem zakonu, ki ga izda minister po opravljenem preizkusu znanja.
1
+
(1) Vodovarstveni nadzornik je posebej usposobljena oseba, ki ima pooblastilo za izvajanje vodovarstvenega nadzora po tem zakonu, ki ga izda minister, in je opravila preizkus znanja za vodenje oziroma odločanje v prekrškovnem postopku po predpisih, ki urejajo prekrške. Podlaga za pridobitev pooblastila za izvajanje vodovarstvenega nadzora je certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji »vodovarstveni nadzornik/vodovarstvena nadzornica« po predpisih, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.
2
−
(2) Preizkus znanja iz prejšnjega odstavka izvede ministrstvo na podlagi predpisanega programa preverjanja strokovnega znanja, ki zajema poznavanje predpisov s področja voda, varstva okolja in ohranjanja narave ter splošnega upravnega postopka v delu, ki se nanaša na izvajanje njegovih pooblastil.
2
+
(2) Podatek, da je posameznik pridobil poklicno kvalifikacijo iz prejšnjega odstavka, pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti iz zbirke nacionalnega informacijskega središča za poklicne kvalifikacije.
3
−
(3) Vodovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico ter predpisano uniformo.
3
+
(3) Vodovarstveni nadzornik ima službeni znak in izkaznico. Položaj uradne osebe se izkazuje z izkaznico.
4
−
(4) Vlada predpiše program strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja, podrobnejši način in postopek za izdajanje pooblastila po tem zakonu.
4
+
(4) Vlada predpiše podrobnejši način in postopek za izdajanje pooblastila po tem zakonu.
5
−
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, predpiše podrobnejše določbe o službenem znaku, izkaznici in uniformi vodovarstvenega nadzornika. V. del: KAZENSKE DOLOČBE
5
+
(5) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, podrobneje določi službeni znak in izkaznico vodovarstvenega nadzornika.
+
1
+
(1) Naloge vodovarstvenega nadzora iz 1. in 4. točke prvega odstavka 178. člena tega zakona lahko kot prostovoljno dolžnost opravlja vsaka polnoletna fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni nadzornik) po pridobitvi pooblastila in prijavi izvajalcu javne službe urejanja voda z območja, na katerem namerava izvajati prostovoljni vodovarstveni nadzor.
+
2
+
(2) Prostovoljni nadzornik mora o sumu storitve prekrškov iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona nemudoma obvestiti vodovarstvenega nadzornika, navesti vsa znana dejstva ter izročiti dokaze, ki jih je pridobil.
+
3
+
(3) Določbe drugega in tretjega odstavka 179. člena in 180. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za prostovoljne nadzornike.
+
4
+
3. Nadzor carinskega organa
+
1
+
(1) Carinski organ je pristojen za opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ter predpisi, izdanimi na podlagi 123. in 124. člena tega zakona.
+
2
+
(2) Carinski organ izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo carinsko službo, ter zakonom, ki ureja davčni postopek. V. del: KAZENSKE DOLOČBE
1
−
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
+
(1) Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če:
2
−
1. če izvaja splošno rabo voda na območju, kjer je prepovedana ali omejena ali v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji, kjer je tako določeno s predpisom vlade (četrti odstavek 21. člena),
2
+
1. izvaja splošno rabo voda na območju, kjer je prepovedana ali omejena ali v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji, kjer je tako določeno s predpisom vlade (četrti odstavek 21. člena);
3
−
2. če vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva (24. člen),
3
+
2. vzpostavi prejšnje stanje brez dovoljenja ministrstva (24. člen);
4
−
3. če ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča (25. člen),
4
+
3. ne dopusti začasne uporabe svojega zemljišča (25. člen); 3.a s postavitvijo ali delovanjem fotonapetostne naprave ovira izvajanje gospodarskih javnih služb (prva alineja prvega odstavka 37.a člena); 3.b fotonapetostne naprave ne čisti samo z vodo (drugi odstavek 37.a člena);
5
−
4. če ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena),
5
+
4. ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena);
6
−
5. če na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena),
6
+
5. na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena);
7
−
6. če izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče (prvi odstavek 39. člena),
7
+
6. izvajalcu javne službe ne dovoli izvajanja z javno službo povezanih del ali ne omogoča neškodljivega dostopa na vodno, priobalno ali drugo zemljišče (prvi odstavek 39. člena);
8
−
7. če ne dopusti uporabe svojih objektov in naprav, postavitve in obratovanja za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopnih in vrtalnih del, poskusnih črpanj, odvzema vzorcev tal in drugih del, povezanih s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi (prvi in drugi odstavek 40. člena),
8
+
7. ne dopusti uporabe svojih objektov in naprav, postavitve in obratovanja za izvedbo raziskav potrebnih merilnih naprav, izkopnih in vrtalnih del, poskusnih črpanj, odvzema vzorcev tal in drugih del, povezanih s sledilnimi preizkusi in širjenjem snovi (prvi in drugi odstavek 40. člena);
9
−
8. če rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda tako, da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje (četrti odstavek 64. člena),
9
+
8. rabi ali izkorišča vodo naravnih jezer, ribnikov, mlak in drugih naravnih vodnih zbiralnikov, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, tako da bi se lahko poslabšalo njihovo ekološko ali kemijsko stanje (četrti odstavek 64. člena);
10
−
9. če gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v nasprotju z določbami 65. člena,
10
+
9. gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v nasprotju z določbami 65. člena;
11
−
10. če po celinskih vodah prevaža tovor ali izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena,
11
+
10. po celinskih vodah prevaža tovor ali izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena;
12
−
11. če odvaja odpadne vode, ki nastajajo na plovilih, v vode neposredno iz plovil (četrti odstavek 66. člena),
12
+
11. pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom;
13
−
12. če pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom,
13
+
12. izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga ali odmetava odpadke, razen, če je s predpisi, ki urejajo varstva okolja, določeno drugače (prvi odstavek 68. člena);
14
−
13. če izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga ali odmetava odpadke (prvi odstavek 68. člena),
14
+
13. na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke (drugi odstavek 68. člena);
15
−
14. če na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke (drugi odstavek 68. člena),
15
+
14. ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz 74., 76., 77.a in 79.b člena; 14.a naprave postavi v nasprotju s pogoji za postavitev teh naprav na vodovarstvenem območju (prvi odstavek 76.a člena); 14.b naprave za shranjevanje energije na vodovarstvenem območju postavi brez izvedbe ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečitev onesnaženja okolja (drugi odstavek 76.a člena); 14.c naprave, postavljene na vodovarstvenem območju, ne čisti samo z vodo (tretji odstavek 76.a člena);
16
−
15. če gradi objekt ali napravo v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka 69. člena,
16
+
15. kot zavezanec v roku dveh mesecev po vložitvi zahtevka za izplačilo nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma po odobritvi sheme pomoči s strani Komisije, ne predloži v podpis pogodbe o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti upravičencu, ki izpolnjuje predpisane pogoje, v skladu s predpisom iz osmega odstavka tega člena (šesti odstavek 79. člena);
17
−
16. če odvzema naplavine v nasprotju z določbami drugega odstavka 72. člena,
17
+
16. na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84. členom;
18
−
17. če ravna v nasprotju z omejitvami in prepovedmi iz 74. in 76. člena,
18
+
17. izvaja dejavnost ali posega v prostor na ogroženem območju v nasprotju s pogoji, določenimi v aktu vlade (drugi odstavek 85. člena);
19
−
18. če krši določbe predpisa vlade iz drugega odstavka 77. člena,
19
+
18. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 87. člena;
20
−
19. če na vodnem ali priobalnem zemljišču izvaja dejavnosti ali posege v nasprotju s 84. členom,
20
+
19. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena;
21
−
20. če izvaja dejavnost ali posega v prostor na ogroženem območju v nasprotju s pogoji, določenimi v aktu vlade (drugi odstavek 85. člena),
21
+
20. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena;
22
−
21. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 87. člena,
22
+
21. ravna v nasprotju z določbami 100. člena;
23
−
22. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 88. člena,
23
+
22. ravna v nasprotju z določbami 101. člena;
24
−
23. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena,
24
+
23. ne dopusti splošne rabe v času, ko je presihajoče jezero prekrito z vodo (106. člen),
25
−
24. če ravna v nasprotju z določbami 100. člena,
25
+
24. krši predpisan način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo (drugi odstavek 107. člena);
26
−
25. če ravna v nasprotju z določbami 101. člena,
26
+
25. rabi vodo, ne da bi jo evidentiral ali brez vodnega dovoljenja ali koncesije ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega, za katerega je bila podeljena vodna pravica oziroma je bila ta evidentirana, ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico ali evidentirano posebno rabo uporablja nekdo drug ali redno ne spremlja odvzetih količin vode z merilno napravo in ne poroča elektronsko ministrstvu o odvzetih količinah vode, če je to predpisano (108. člen);
27
−
26. če ne dopusti splošne rabe v času, ko je presihajoče jezero prekrito z vodo (106. člen),
27
+
26. odvzema naplavine brez vodne pravice ali v nasprotju s pogoji, namenom, načinom ali zunaj obsega za katerega je bila podeljena vodna pravica ali pa dopusti, da podeljeno vodno pravico uporablja nekdo drug (prvi, tretji in četrti odstavek 108. člena);
28
−
27. če krši predpisan način in pogoje rabe vodnega ali morskega dobra za plovbo (drugi odstavek 107. člena),
28
+
27. krši začasne omejitve ali prekinitve izvajanja posebne rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena);
29
−
28. če rabi vodo ali naplavine brez vodnega dovoljenja ali koncesije (prvi odstavek 108. člena),
29
+
28. raziskuje podzemne vode brez dovoljenja za raziskave ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja ali če ne uporablja načrpane vode samo za raziskave ali če ne predaja pridobljenih podatkov ministrstvu (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 115. člena);
30
−
29. če krši predpisane omejitve ali ustavitve rabe vode (prvi in drugi odstavek 111. člena),
30
+
29. ne obvesti ministrstva o odkritju podzemne vode v predpisanem roku ali če ne dopusti izvedbe analiz ali zagotovi odrejenih ukrepov zavarovanja odkritih vodnih virov; če ne dopusti zavarovanja in izkoriščanja podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo; če ne dopusti del, ki so potrebna zaradi evidentiranja vodnega vira (prvi, drugi in peti odstavek 116. člena);
31
−
30. če raziskuje podzemne vode brez dovoljenja za raziskave ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja ali če ne uporablja načrpane vode samo za raziskave ali če ne predaja pridobljenih podatkov ministrstvu (prvi, tretji, četrti in peti odstavek 115. člena),
31
+
30. ne dopusti rabe vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pa to omogoča izdatnost vodnega vira (drugi odstavek 117. člena);
32
−
31. če ne obvesti ministrstva o odkritju podzemne vode v predpisanem roku ali če ne dopusti izvedbe analiz ali zagotovi odrejenih ukrepov zavarovanja odkritih vodnih virov; če ne dopusti zavarovanja in izkoriščanja podzemnih voda za oskrbo s pitno vodo; če ne dopusti del, ki so potrebna zaradi evidentiranja vodnega vira (prvi, drugi in peti odstavek 116. člena),
32
+
31. odvzema vodo v nasprotju z določbami 118. člena;
33
−
32. če ne dopusti rabo vode, ki se nahaja na njegovem zemljišču, za oskrbo s pitno vodo tudi drugi osebi z območja, kjer ni zagotovljeno izvajanje lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo, pa to omogoča izdatnost vodnega vira (drugi odstavek 117. člena),
33
+
32. izvede poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, brez vodnega soglasja ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 150. člena);
34
−
33. če odvzema vodo v nasprotju z določbami 118. člena.
34
+
33. v roku iz tretjega odstavka 199.g člena tega zakona ne posreduje ali posreduje napačne podatke iz prvega in drugega odstavka 199.g člena (199.g člen);
35
−
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
35
+
34. v roku iz tretjega odstavka 199.r člena tega zakona ne posreduje ali posreduje napačne podatke iz prvega in drugega odstavka 199.r člena (199.r člen).
36
−
(3) Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
36
+
(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
37
−
(4) Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
37
+
(3) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti.
38
−
(5) Pristojni inšpektor, vodovarstveni nadzornik ali policist takoj na kraju samem izreče, izterja ali izda plačilni nalog za denarno kazen 50.000 tolarjev posamezniku, ki ga zaloti pri dejanju samem, zaradi prekrška iz 1., 4., 6., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18. in 28. točke prvega odstavka tega člena.
38
+
(4) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
39
−
(6) Pristojni inšpektor, vodovarstveni nadzornik ali policist lahko v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona pred podajo za uvedbo predloga za uvedbo postopka o prekršku zasežejo predmete, ki so bili uporabljeni za prekršek ali namenjeni za prekršek ali so nastali iz prekrška. VI. del: PREHODNE DOLOČBE
39
+
(5) Pristojni inšpektor in vodovarstveni nadzornik smeta v okviru pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona zaseči predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so z njim nastali. Z zaseženimi predmeti se ravna skladno z določbami zakona, ki ureja prekrške.
40
−
1. Lastninjenje obstoječih vodnih zemljišč ter objektov in naprav
−
+
1
+
Osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega člena, se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe. VI. del: PREHODNE DOLOČBE
+
2
+
1. Lastninjenje obstoječih vodnih zemljišč ter objektov in naprav
1
−
(1) Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami sprejme začasni načrt upravljanja z vodami za območje celotne države.
1
+
(1) Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami pripravi začasni načrt upravljanja z vodami za območje celotne države.
2
·
(2) Načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje:
2
·
(2) Načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje:
3
·
1. opis stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda,
3
·
1. opis stanja vodnih teles površinskih in podzemnih voda,
4
·
2. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda,
4
·
2. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda,
5
·
3. prikaz varstvenih, ogroženih in zavarovanih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih vodah po predpisih o ribištvu,
5
·
3. prikaz varstvenih, ogroženih in zavarovanih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ter varstvenih vodah po predpisih o ribištvu,
6
·
4. prikaz mreže in rezultatov monitoringa stanja voda,
6
·
4. prikaz mreže in rezultatov monitoringa stanja voda,
7
·
5. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in rokov za njihovo doseganje,
7
·
5. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in rokov za njihovo doseganje,
8
·
6. ekonomsko vrednotenje rabe vode ali naplavin in varstva ter urejanja voda,
8
·
6. ekonomsko vrednotenje rabe vode ali naplavin in varstva ter urejanja voda,
9
−
7. določitev pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro,
9
+
7. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodno pogodbo, ki se nanaša na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
10
−
8. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodno pogodbo, ki se nanaša na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja.
−
11
·
(3) Načrt iz prvega odstavka tega člena sprejme vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona, v postopku sprejemanja pa se ne uporabljajo določbe o sodelovanju javnosti iz 58. člena tega zakona.
10
·
(3) Načrt iz prvega odstavka tega člena sprejme vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona, v postopku sprejemanja pa se ne uporabljajo določbe o sodelovanju javnosti iz 58. člena tega zakona.
12
·
(4) Do sprejetja začasnega načrta upravljanja z vodami iz prvega odstavka tega člena se za upravljanje z vodami uporabljajo obstoječe vodnogospodarske osnove.
11
·
(4) Do sprejetja začasnega načrta upravljanja z vodami iz prvega odstavka tega člena se za upravljanje z vodami uporabljajo obstoječe vodnogospodarske osnove.
13
·
(5) Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami lahko sprejemajo podrobnejši načrti upravljanja z vodami.
12
·
(5) Do sprejetja načrtov upravljanja z vodami se za upravljanje z vodami lahko sprejemajo podrobnejši načrti upravljanja z vodami.
14
·
6. Dovoljenje za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote
13
·
6. Dovoljenje za odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote
1
·
(1) Pravna ali fizična oseba, ki rabi vodno ali morsko dobro ali odvzema naplavine, pa je za takšno rabo predpisana pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije in teh aktov nima, mora v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona.
1
·
(1) Pravna ali fizična oseba, ki rabi vodno ali morsko dobro ali odvzema naplavine, pa je za takšno rabo predpisana pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije in teh aktov nima, mora v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona.
2
·
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe prejšnjega odstavka tudi za osebo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
2
·
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena veljajo določbe prejšnjega odstavka tudi za osebo iz drugega odstavka prejšnjega člena.
3
·
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati opis obsega in načina rabe vodnega ali morskega dobra ali odvzema naplavin in pravnomočno uporabno dovoljenje za objekt in napravo, s katero rabi ali izkorišča vodo ali naplavine, če je bilo to predpisano.
3
·
(3) Vloga iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati opis obsega in načina rabe vodnega ali morskega dobra ali odvzema naplavin in pravnomočno uporabno dovoljenje za objekt in napravo, s katero rabi ali izkorišča vodo ali naplavine, če je bilo to predpisano.
4
·
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda vodno dovoljenje, vlada pa podeli koncesijo brez javnega razpisa skladno z določbami tega zakona.
4
·
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka ministrstvo izda vodno dovoljenje, vlada pa podeli koncesijo brez javnega razpisa skladno z določbami tega zakona.
5
·
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne vloži vloge v predpisanem roku, inšpektor, pristojen za vode, prepove uporabo objekta in naprave iz tretjega odstavka tega člena ter odredi njeno odstranitev ob smiselni uporabi določb 122. člena tega zakona.
5
·
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne vloži vloge v predpisanem roku, inšpektor, pristojen za vode, prepove uporabo objekta in naprave iz tretjega odstavka tega člena ter odredi njeno odstranitev ob smiselni uporabi določb 122. člena tega zakona.
6
−
8. Druge prilagoditve določbam tega zakona
6
+
(6) Prepovedi uporabe ter odstranitve objekta in naprave iz prejšnjega odstavka se ne izreče, če gre za objekt ali napravo, ki se jo uporablja za oskrbo s pitno vodo.
+
1
+
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo na dan uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in ji ni bila podeljena koncesija, v treh mesecih od uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) dati pobudo za izdajo koncesijskega akta.
+
2
+
(2) Pobuda iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obseg in način rabe vode, ki vključuje hidrogeološko poročilo s prikazom vplivnega območja rabe vode.
+
3
+
(3) Vloge za izdajo koncesije in pobude za izdajo koncesijskega akta za vrste rabe vode iz prvega odstavka tega člena, vložene do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13), se štejejo za pobude v skladu s prvim odstavkom tega člena.
+
4
+
(4) Vloge za izdajo koncesije iz drugega odstavka 208. člena tega zakona se štejejo za pobude v skladu z prvim odstavkom tega člena.
+
5
+
(5) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada podeli koncesijo brez javnega razpisa v skladu z določbami tega zakona. Ne glede na drugi odstavek 208. člena tega zakona vlada podeli koncesijo brez javnega razpisa v skladu z določbami tega zakona v primerih iz prejšnjega odstavka.
+
6
+
(6) Če je za pridobitev koncesije iz prejšnjega odstavka vloženih več pobud oziroma vlog na istem vodnem telesu ali viru vode, vlada v koncesijskem aktu predpiše merila in pogoje, ki upoštevajo tudi skladnost obstoječe rabe vode s cilji upravljanja voda in načrtom upravljanja voda, razpoložljivost vodnega telesa in prednostno oskrbo s pitno vodo ter količino dejansko rabljene vode v letu 2012.
+
7
+
(7) Ne glede na določbo prejšnjega člena mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodo na dan uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, in vodnega dovoljenja nima, v treh mesecih od uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) podati vlogo za izdajo vodnega dovoljenja.
+
8
+
(8) Vloge za izdajo vodnega dovoljenja za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vode, vložene do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13), se štejejo za vloge v skladu s prejšnjim odstavkom.
+
9
+
(9) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena inšpektor, pristojen za vode, izreče ukrep iz 175. člena tega zakona, če pravna ali fizična oseba iz prvega oziroma sedmega odstavka tega člena ne vloži pobude iz prvega odstavka tega člena oziroma vloge iz sedmega odstavka tega člena v predpisanem roku.
+
10
+
(10) Če je pravna ali fizična oseba podala vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali podala pobudo za izdajo koncesijskega akta v primerih in v roku iz tega člena, pa ji je že bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi posebne rabe vode brez vodne pravice, se izvršba inšpekcijskega ukrepa odloži do dokončne odločitve organa o vloženi vlogi oziroma pobudi za izdajo koncesijskega akta.
+
11
+
(11) Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena in prejšnji odstavek se ukrep prepovedi uporabe objekta in naprave ne izreče, če gre za objekt ali napravo, pri kateri se voda uporablja tudi za oskrbo s pitno vodo ali ogrevanje stanovanjske stavbe.
+
12
+
(12) Vlada izda koncesijske akte, ministrstvo pa vodna dovoljenja na podlagi tega člena najpozneje do 31. decembra 2014.
+
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) rabila vodo, za katero je predpisana pridobitev koncesije za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, pa ji koncesija do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bila podeljena, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
+
2
+
(2) Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) pridobila koncesijo za proizvodnjo pijač, vendar je vodo rabila že pred podelitvijo koncesije, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
+
3
+
(3) Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) pridobila koncesijo za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda in je vodo rabila že pred podelitvijo koncesije, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
+
4
+
(4) Pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) rabila vodo, za katero je predpisana pridobitev vodnega dovoljenja za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, pa ji vodno dovoljenje do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bilo izdano, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
+
5
+
(5) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, ali vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne vode ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti in je vodo rabila že pred dokončnostjo vodnega dovoljenja, mora plačati nadomestilo za rabo vode.
+
6
+
(6) Nadomestilo za rabo vode se plača v primeru iz:
+
7
+
- prvega in četrtega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe vode do 31. decembra 2013 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2013;
+
8
+
- drugega in tretjega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe vode do podelitve koncesije in
+
9
+
- petega odstavka tega člena za obdobje dejanske rabe do dokončnosti vodnega dovoljenja.
+
10
+
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se nadomestilo za rabo vode iz prvega do petega odstavka tega člena ne plačuje za obdobje pred 1. januarjem 2005.
+
1
+
(1) O plačilu nadomestila za rabo vode v primeru vodnega dovoljenja odloči ministrstvo z odločbo, v primeru koncesije pa se plačilo nadomestila za rabo vode uredi s koncesijsko pogodbo. Če je bila za rabo vode, za katero se plača nadomestilo za rabo vode, pobuda oziroma vloga za izdajo koncesijskega akta ali vodnega dovoljenja umaknjena ali ni bila vložena, o plačilu nadomestila za rabo vode odloči po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo.
+
2
+
(2) Nadomestilo za rabo vode se plača v enkratnem znesku ali v največ 30 letnih obrokih oziroma v največ toliko letnih obrokih, kolikor znaša število let do izteka obdobja, za katero je vodna pravica podeljena. Če je znesek nadomestila za rabo vode nižji od 10.000 eurov, se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku. Pri obročnem plačilu se obračunajo referenčne obresti, ki so določene v višini referenčne obrestne mere za izračun državnih pomoči, ki velja na dan izdaje vsakokratne odločbe oziroma izdaje računa.
+
3
+
(3) Če se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku, obveznost plačila nadomestila za rabo vode nastopi v 60 dneh od dokončnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena oziroma v 60 dneh od izdaje računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.
+
4
+
(4) Če se nadomestilo za rabo vode plačuje obročno, zapade obveznost za plačilo posameznega obroka 31. decembra v letu, v katerem je treba plačati posamezen obrok nadomestila za rabo vode.
+
5
+
(5) Prihodki od plačila nadomestila za rabo vode so prihodek sklada za vode iz 162. člena tega zakona.
+
6
+
(6) Nadomestilo za rabo vode se plačuje na podračune, določene s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
+
7
+
(7) Za nepravočasno plačano nadomestilo za rabo vode je treba plačati zakonske zamudne obresti. 199.č člen (izračun višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač)
+
8
+
(1) Višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač se za posamezno leto izračuna za pivo kot zmnožek 5,9 eura na m³ prodanega piva in skupne količine prodanega piva v posameznem letu, izražene v m³, oziroma za vode in brezalkoholne pijače kot zmnožek 2 eurov na m³ prodane mineralne, izvirske, namizne vode ali brezalkoholne pijače ter skupne količine prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražene v m³.
+
9
+
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primerih iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona.
+
10
+
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša višina nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač 20 odstotkov za leto 2005, 40 odstotkov za leto 2006, za leto 2007 pa 80 odstotkov zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
+
1
+
(1) Višina nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se za posamezno leto izračuna po naslednji enačbi: P = 0,01 × C × Q × ΔT × 4,2 pri čemer so:
+
2
+
- P: višina nadomestila za rabo vode, izražena v eurih,
+
3
+
- C: cena povprečne prodajne vrednosti 1MJ toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja za posamezno leto znaša 0,015964 eurov,
+
4
+
- Q: letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode,
+
5
+
- ΔT: se izračuna na naslednji način:
+
6
+
a) če je T vir ≤ 30 °C: ΔT = T vir - 12 °C;
+
7
+
b) če je 30 °C < T vir ≤ 50 °C: ΔT = T vir - 18 °C;
+
8
+
c) če je T vir > 50 °C: ΔT = T vir - 35 °C.
+
9
+
(2) T vir iz prejšnjega odstavka je povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine.
+
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) že izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, ali ji je bilo izdano vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, pa ji do uveljavitve Zakona o dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 100/13) ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico, mora poravnati plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj.
+
2
+
(2) Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, se plača od dokončnosti vodnega dovoljenja do 31. decembra 2013 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2013. Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti se plača od dokončnosti vodnega dovoljenja do dokončnosti odločbe o določitvi koncesionarja na podlagi koncesijskega akta v skladu s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 57/12).
+
3
+
(3) O plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj odloči ministrstvo z odločbo.
+
4
+
(4) Za določitev načina plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 199.c člena tega zakona.
+
5
+
(5) Za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe 199.č in 199.d člena tega zakona.
+
1
+
(1) Pravne ali fizične osebe iz drugega in tretjega odstavka 199.b člena tega zakona, ki so pridobile koncesijo na podlagi 199. člena tega zakona ali 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 - ZGO-1, 2/04 - ZZdrl-A in 41/04 - ZVO-1) lahko zahtevajo vračilo razlike plačil med že plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode, izračunanim v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: razlika plačil).
+
2
+
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz pete alinee drugega odstavka 199.g člena tega zakona in se ga pošlje ministrstvu.
+
3
+
(3) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.g člena ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo višji od zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona, se razlika vrne na podlagi sklenjenega aneksa h koncesijski pogodbi.
+
4
+
(4) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.g člena tega zakona ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo nižji od zneska nadomestila za rabo vode, izračunanega v skladu s 199.č ali 199.d členom tega zakona, se plača razlika kot nadomestilo za rabo vode v skladu s 199.c členom tega zakona.
+
5
+
(5) Razlika plačil iz tretjega odstavka tega člena se vrne osebam iz prvega odstavka tega člena s podračuna državnega proračuna »Prihodki od podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo državi« brezobrestno v 30 letnih obrokih oziroma v največ toliko letnih obrokih, kolikor znaša število let do izteka obdobja, za katero je koncesija podeljena. Vračilo posameznega obroka zapade 31. decembra v letu, v katerem je treba vrniti posamezni obrok. Če je skupna višina razlike nižja od 10.000 eurov, se vrne v enkratnem znesku, in sicer v 60 dneh po izdanem dobropisu.
+
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba iz prvega do petega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona mora poslati ministrstvu v primeru koncesije oziroma Agenciji Republike Slovenije za okolje v primeru vodnih dovoljenj podatke, potrebne za izračun nadomestila za rabo vode in plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, oziroma lahko pošlje zahtevek za obračun razlike plačil v skladu s prejšnjim členom.
+
2
+
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka so za izračun:
+
3
+
- višine nadomestila za rabo vode za proizvodnjo pijač: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
+
4
+
- višine nadomestila za rabo vode za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ali za rabo termalne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti: povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine (Tvir) in letna količina izčrpane podzemne vode iz posameznega zajetja, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
+
5
+
- višine nadomestila za rabo vode in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³ ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
+
6
+
- razlike plačil v primeru izdane koncesije: podatki o dejanski rabi vode pred podelitvijo koncesije in podatki o številki koncesijske pogodbe ter podatke iz prve in druge alinee tega odstavka.
+
7
+
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti najpozneje do 31. januarja 2014 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva. Ne glede na prejšnji stavek je treba podatke iz tretje alinee drugega odstavka tega člena predložiti po pozivu Agencije Republike Slovenije za okolje na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
+
1
+
(1) Ministrstvo na podlagi podatkov iz prejšnjega člena preveri pravilnost posredovanih podatkov na podlagi:
+
2
+
- podatkov o vodnih povračilih iz evidenc, ki jih vodi ministrstvo,
+
3
+
- podatkov upravljavca objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo,
+
4
+
- podatkov iz opravljenega inšpekcijskega nadzora,
+
5
+
- podatkov iz vodne knjige in
+
6
+
- podatkov iz poslovnih knjig.
+
7
+
(2) Če na podlagi preverjanja iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti pravilnih podatkov o količini odvzete vode ali izčrpane podzemne vode, potrebnih za izračun nadomestila za rabo vode ali plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, se šteje, da je pravna ali fizična oseba rabila vodo obsegu, opredeljenem v vlogi oziroma pobudi za podelitev vodne pravice, če ta ni vložena, pa v obsegu, ugotovljenem v trenutku odločanja.
+
8
+
(3) Organi, ki vodijo centralni register prebivalstva in registre pravnih oseb, so dolžni dati ministrstvu za namen ugotavljanja pravilnosti podatkov iz prejšnjega člena podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane v registre, vključno s historičnimi podatki, in sicer: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo in EMŠO fizične osebe, podatke o umrlih fizičnih osebah oziroma ime, naslov sedeža in matično številko pravne osebe ter podatke o prenehanju pravnih oseb oziroma naziv pravne osebe, naslov sedeža, matično številko pravne osebe, podatek o prenehanju in o spremembah teh podatkov ter davčno številko, pa tudi podatke o letnih količinah podzemne vode in podatke o letnih količinah prodane mineralne, izvirske, namizne vode, brezalkoholne pijače ali piva, ki jo je pravna oseba dala v promet.
+
9
+
(4) Pravna ali fizična oseba iz drugega odstavka tega člena mora na zahtevo ministrstva za namen odločanja o plačilu nadomestila za rabo vode, plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj in obračuna razlike plačil, preverjanja posredovanih podatkov in nadzora zagotoviti:
+
10
+
- dostop in vpogled v podatke v svojih poslovnih knjigah in evidencah,
+
11
+
- izpis podatkov iz svojih poslovnih knjig in evidenc v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnje elektronsko obdelovanje podatkov, in
+
12
+
- dostop in vpogled v programsko in strojno opremo ter svoje zbirke podatkov.
+
1
+
(1) Če pravna ali fizična oseba iz prvega do tretjega odstavka 199.b člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode, se koncesija odvzame v skladu s 147. členom tega zakona.
+
2
+
(2) Če pravna ali fizična oseba iz četrtega in petega odstavka 199.b člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.
+
3
+
(3) Če pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka 199.e člena tega zakona ne poravna plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.
+
1
+
Ne glede na tretji odstavek 123. člena tega zakona in drugi odstavek 141. člena tega zakona se plačilo za vodno pravico v primerih iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona in prvega odstavka 199.e člena tega zakona začne plačevati po pridobitvi vodne pravice za obdobje od 1. januarja 2014 dalje.
+
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona, ki v letu 2014 in 2015 rabi vodo in ji ni podeljena vodna pravica, mora plačati nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015.
+
2
+
(2) Nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 mora plačati tudi pravna ali fizična oseba iz prvega in četrtega odstavka 199.b člena tega zakona, ki v letu 2014 in 2015 rabi vodo in ji je vodna pravica podeljena v obdobju med 22. decembrom 2013 in 31. decembrom 2015.
+
3
+
(3) Nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plača:
+
4
+
- v primeru iz prvega odstavka tega člena za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2015 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2015,
+
5
+
- v primeru iz prejšnjega odstavka za obdobje od 1. januarja 2014 do podelitve koncesije oziroma do dokončnosti vodnega dovoljenja.
+
1
+
(1) O plačilu nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 v primeru vodnega dovoljenja odloči ministrstvo z odločbo, v primeru koncesije pa se plačilo nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 uredi s koncesijsko pogodbo. Če je bila za rabo vode, za katero se plača nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015, pobuda oziroma vloga za izdajo koncesijskega akta ali vodnega dovoljenja umaknjena ali ni bila vložena, o plačilu nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 odloči po uradni dolžnosti ministrstvo z odločbo.
+
2
+
(2) Obveznost plačila nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plača v enkratnem znesku za vsako posamezno leto posebej in nastopi v 60 dneh od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka oziroma v 60 dneh od izdaje računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.
+
3
+
(3) Prihodki od plačila nadomestila za rabo vode so prihodek Sklada za vode iz 162. člena tega zakona.
+
4
+
(4) Nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plačuje na podračune, določene s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinačnih prihodkov.
+
5
+
(5) Za nepravočasno plačano nadomestilo za rabo vode za leti 2014 in 2015 je treba plačati zamudne obresti.
+
6
+
(6) Odločbo o plačilu nadomestila za rabo vode za leto 2014 je treba izdati najpozneje do 31. decembra 2015, za leto 2015 pa do 15. marca 2016.
+
1
+
Višina nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za proizvodnjo pijač se za posamezno leto izračuna za pivo kot zmnožek 6 eurov na m³ prodanega piva in skupne količine prodanega piva v posameznem letu, izražene v m³, oziroma za vode in brezalkoholne pijače kot zmnožek 2 eurov na m³ prodane mineralne, izvirske, namizne vode ali brezalkoholne pijače ter skupne količine prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražene v m³.
+
1
+
Višina nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se za posamezno leto izračuna po naslednji enačbi: P 2014, 2015 = 0,005×P čisti-prihodek + 0,03 × C × Q × ∆T × 4,2 pri čemer so:
+
2
+
- P 2014, 2015 : višina nadomestila za posamezno leto v obdobju 2014 in 2015, izražena v eurih;
+
3
+
- C: povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja ter izračuna iz spodnje kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja (ki je 42,6 MJ/kg) in cene ekstra lahkega kurilnega olja v maloprodaji v letu, za leti 2014 in 2015; povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih na 1 MJ toplote in znaša 0,02685;
+
4
+
- Q: letna količina izčrpane podzemne vode, izražena v 1.000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode;
+
5
+
- P čisti-prihodek : čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida upravljavca kopališča in naravnega zdravilišča za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo;
+
6
+
- ∆T: temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo podzemne vode na ustju vrtine iz vrtine in 12 °C.
+
1
+
(1) Pravna ali fizična oseba, ki ji je bilo že izdano vodno dovoljenje za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, ali ji je bilo izdano vodno dovoljenje za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, pa ji ni bilo odmerjeno plačilo za vodno pravico, mora poravnati plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015.
+
2
+
(2) Plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo, se plača za leti 2014 in 2015 oziroma do prenehanja dejanske rabe vode, če to nastopi pred 31. decembrom 2015.
+
3
+
(3) O plačilu za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 odloči ministrstvo z odločbo.
+
4
+
(4) Za določitev načina plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 se smiselno uporabljajo določbe 199.l člena tega zakona.
+
5
+
(5) Za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 se smiselno uporabljajo določbe 199.m in 199.n člena tega zakona.
+
6
+
(6) V primeru iz drugega stavka drugega odstavka 199.e člena tega zakona se ne glede na peti odstavek 199.e člena tega zakona za določitev višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 smiselno uporabljajo določbe 199.n člena tega zakona.
+
7
+
(7) Za nepravočasno plačano plačilo za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 je treba plačati zamudne obresti.
+
1
+
(1) Pravne ali fizične osebe iz drugega in tretjega odstavka 199.b člena tega zakona, ki so pridobile koncesijo na podlagi 199. člena tega zakona ali 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 - ZGO-1, 2/04 - ZZdrl-A in 41/04 - ZVO-1), lahko zahtevajo vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 med že plačanim zneskom plačila za koncesijo za leti 2014 in 2015 in zneskom nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, izračunanim v skladu s 199.m ali 199.n členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: razlika plačil za leti 2014 in 2015).
+
2
+
(2) Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke iz četrte alinee drugega odstavka 199.r člena tega zakona in se ga pošlje ministrstvu.
+
3
+
(3) Če ministrstvo na podlagi podatkov iz drugega odstavka 199.r člena tega zakona ugotovi, da je že plačani znesek plačila za koncesijo za leti 2014 in 2015 višji od zneska nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, izračunanega v skladu s 199.m ali 199.n členom tega zakona, se razlika vrne na podlagi sklenjenega aneksa h koncesijski pogodbi.
+
4
+
(4) Razlika plačil za leti 2014 in 2015 se vrne osebam iz prvega odstavka tega člena s podračuna državnega proračuna »Prihodki iz naslova podeljenih koncesij za vodno pravico, ki pripadajo državi«. Vračilo razlike plačil za leti 2014 in 2015 se vrne v enkratnem znesku za vsako posamezno leto posebej, in sicer v 60 dneh po izdanem dobropisu na podlagi sklenjenega aneksa iz prejšnjega odstavka.
+
1
+
(podatki za izračun višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 in za obračun razlike plačil za leti 2014 in 2015)
+
2
+
(1) Pravna ali fizična oseba iz 199.k člena tega zakona in prvega odstavka 199.o člena tega zakona mora poslati ministrstvu podatke, potrebne za izračun nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 in plačila za vodno pravico za leti 2014 in 2015 v primeru izdanih vodnih dovoljenj, oziroma lahko pošlje zahtevek za obračun razlike plačil v skladu s prejšnjim členom.
+
3
+
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka so za izračun:
+
4
+
- višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za proizvodnjo pijač: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, količina načrpane vode v m³ po posameznih vrtinah ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
+
5
+
- višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 za potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda ali za rabo termalne vode za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti: povprečna letna temperatura podzemne vode na ustju vrtine (T) in letna količina izčrpane podzemne vode iz posamezne vrtine, izražena v 1000 litrih, oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida upravljavca kopališča in naravnega zdravilišča za leti 2014 in 2015 ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
+
6
+
- višine nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 in izračun višine plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015 za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih za oskrbo s pitno vodo: količina prodanega piva v posameznem letu, izražena v m³, oziroma skupna količina prodane mineralne, izvirske, namizne vode in brezalkoholne pijače v posameznem letu, izražena v m³, ter podatek o začetku in morebitnem prenehanju izvajanja dejanske rabe vode;
+
7
+
- razlike plačil za leti 2014 in 2015 v primeru izdane koncesije: podatki o dejanski rabi vode pred podelitvijo koncesije za leti 2014 in 2015 in podatki o številki koncesijske pogodbe ter podatki iz prve in druge alinee tega odstavka.
+
8
+
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka je treba predložiti za leto 2014 najpozneje do 15. oktobra 2015, za leto 2015 pa do 31. januarja 2016 na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
+
1
+
Postopek ugotavljanja pravilnosti predloženih podatkov iz prejšnjega člena se izvede ob smiselni uporabi določb 199.h člena tega zakona. Za preveritev resničnosti podatkov se uporabijo tudi podatki, ki so jih pravne ali fizične osebe poslale na podlagi tretjega odstavka 199.g člena tega zakona. 199.š člen (odvzem vodne pravice)
+
2
+
(1) Če pravna ali fizična oseba iz prvega in drugega odstavka 199.k člena tega zakona ne plača nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015, se koncesija odvzame v skladu s 147. členom tega zakona oziroma se po uradni dolžnosti odvzame vodno dovoljenje v skladu s 133. členom tega zakona.
+
3
+
(2) Če pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka 199.o člena tega zakona ne poravna plačila za vodno pravico v primeru izdanih vodnih dovoljenj za leti 2014 in 2015, se vodno dovoljenje odvzame po uradni dolžnosti v skladu s 133. členom tega zakona.
+
4
+
8. Druge prilagoditve določbam tega zakona
1
−
(1) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
1
+
(1) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena tega zakona, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če:
+
2
+
1. se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
+
3
+
2. se s tem ne poslabšuje stanja voda,
+
4
+
3. je omogočeno izvajanje javnih služb,
+
5
+
4. se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
+
6
+
5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
+
7
+
6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
2
·
(2) Če je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo tega zakona izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom.
8
·
(2) Če je bilo na vodnem ali priobalnem zemljišču pred uveljavitvijo tega zakona izdano dovoljenje za poseg v prostor, ki ni dovoljen po določbah 37. člena tega zakona, lahko imetnik dovoljenja nadaljuje s posegom.
3
·
(3) Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
9
·
(3) Prostorski akti države ali lokalne skupnosti, ki na vodnem ali priobalnem zemljišču omogočajo izvedbo posegov, ki so po določbah 37. člena tega zakona prepovedani, se morajo uskladiti z določbo tega člena v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preide upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države na ministrstvo.
1
·
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preide upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države na ministrstvo.
2
·
(2) Osebe, ki upravljajo z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države, uredijo dokumentacijo o prenosu upravljanja teh zemljišč na ministrstvo v šestih mesecih od dne uveljavitve tega zakona.
2
·
(2) Osebe, ki upravljajo z vodnimi in priobalnimi zemljišči v lasti države, uredijo dokumentacijo o prenosu upravljanja teh zemljišč na ministrstvo v šestih mesecih od dne uveljavitve tega zakona.
3
−
9. Vodna knjiga in vodni kataster
−
+
1
+
(1) Do določitve plazljivih, plazovitih in erozijskih območij, razen območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, v skladu s 83. členom tega zakona in do uveljavitve predpisov iz 85. člena tega zakona, temelji odločitev o načrtovanju in dovoljevanju posegov na teh območjih na strokovnih podlagah, ki jih na podlagi javnega pooblastila potrdi javni zavod, ustanovljen za izvajanje opazovanja hidroloških ali erozijskih pojavov, s katerimi je izkazano, da se z izvedbo novih prostorskih ureditev ne poveča stopnja ogroženosti.
+
2
+
(2) Javni zavod iz prejšnjega odstavka ne sme izdelovati ali sodelovati pri izdelavi strokovnih podlag. Stroški potrditve strokovnih podlag bremenijo nosilca načrtovanega posega.
+
3
+
9. Vodna knjiga in vodni kataster
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 802-01/91-3/16 Ljubljana, dne 12. julija 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.
1
+
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Seznam voda 1. reda
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1F) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. aprila 2020. Št. 003-02-3/2020-22 Ljubljana, dne 7. maja 2020 Borut Pahor predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1F)
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 802-01/19-11/16 Ljubljana, dne 29. aprila 2020 EPA 959-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik
−