Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o varstvu novih sort rastlin

ZVNSR

Osnovna

13. 6. 2006

ZVNSR-A · sprememba in dopolnitev

Nova

28. 1. 2013

ZVNSR-NPB2 · neuradno prečiščeno besedilo

21spremenjenih členov
+1dodano
+2odstranjeno
+18spremenjeno
dodano 323odstranjeno 393besed
9odstavkov
1
−
Ta zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin, pridobitev in varstvo žlahtniteljske pravice ter pristojni organ za varstvo novih sort rastlin in njegova pooblastila, izvajanje prepovedi kopičenja varstva, dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice za dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte in globe za prekrške za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L št. 227 z dne 1. 9. 1994, str. 1, z vsemi spremembami).
1
+
Ta zakon določa postopek zavarovanja novih sort rastlin, pridobitev in varstvo žlahtniteljske pravice ter pristojni organ za varstvo novih sort rastlin in njegova pooblastila, izvajanje prepovedi kopičenja varstva, dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice za dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte in globe za prekrške za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL L št. 227 z dne 1. 9. 1994, str. 1, z vsemi spremembami). Zavarujejo se lahko sorte vseh rastlinskih rodov in vrst, vključno s križanci med rodovi in vrstami.
1
·
Pomen izrazov v tem zakonu:
1
·
Pomen izrazov v tem zakonu:
2
·
1. Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami.
2
·
1. Žlahtnitelj je fizična oseba, ki rastlinsko sorto vzgoji, odkrije ali razvije sama ali skupaj z drugimi fizičnimi osebami.
3
·
2. Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do vložitve prijave za varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: prijava).
3
·
2. Upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do vložitve prijave za varstvo sorte (v nadaljnjem besedilu: prijava).
4
·
3. Prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila prijavo.
4
·
3. Prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila prijavo.
5
·
4. Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna oseba, ki je z zavarovanjem sorte pridobila žlahtniteljsko pravico.
5
·
4. Imetnik žlahtniteljske pravice je fizična ali pravna oseba, ki je z zavarovanjem sorte pridobila žlahtniteljsko pravico.
6
·
5. Žlahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. člena tega zakona.
6
·
5. Žlahtniteljska pravica je skupni izraz za pravice iz 15. člena tega zakona.
7
·
6. Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, če se iz njih lahko spet pridobijo popolne rastline, znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je ne glede na to, ali izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje, mogoče:
7
·
6. Sorta je skupina rastlin ali delov rastlin, če se iz njih lahko spet pridobijo popolne rastline, znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je ne glede na to, ali izpolnjuje druge pogoje za zavarovanje, mogoče:
8
·
- določiti po lastnostih, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
8
·
- določiti po lastnostih, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
9
·
- ločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od teh lastnosti in
9
·
- ločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od teh lastnosti in
10
·
- obravnavati kot sistematsko enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.
10
·
- obravnavati kot sistematsko enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.
11
·
7. Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana odločba o varstvu sorte. Določena je z uradnim opisom sorte, z varstvenim vzorcem in je poimenovana na način, kot ga določa ta zakon.
11
·
7. Zavarovana sorta je sorta, za katero je bila izdana odločba o varstvu sorte. Določena je z uradnim opisom sorte, z varstvenim vzorcem in je poimenovana na način, kot ga določa ta zakon.
12
·
8. Material zavarovane sorte je kakršen koli semenski material oziroma pridelek zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmnoževanje te sorte.
12
·
8. Material zavarovane sorte je kakršen koli semenski material oziroma pridelek zavarovane sorte, ki bi se lahko uporabil za nadaljnje razmnoževanje te sorte.
13
·
9. Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega materiala zavarovane sorte.
13
·
9. Varstveni vzorec je uradni vzorec semenskega materiala zavarovane sorte.
14
·
10. Izvoz pomeni izvoz iz Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
14
·
10. Izvoz pomeni izvoz iz Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
15
·
11. Uvoz pomeni uvoz v Skupnost.
15
·
11. Uvoz pomeni uvoz v Skupnost.
16
+
10. Izvoz pomeni izvoz iz Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
+
17
+
11. Uvoz pomeni uvoz v Skupnost.
+
+
1
+
Pravice vseh sort rastlin, zavarovanih po sistemu žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, se obravnavajo enako kakor pravice sort rastlin, zavarovane po tem zakonu, vključno z ukrepi za zagotavljanje njihovega izvajanja.
1
−
Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo nove sorte (v nadaljnjem besedilu: register prijav) in register zavarovanih sort vodi Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: urad) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE
1
+
Postopek za varstvo nove sorte, register prijav za varstvo novih sort (v nadaljnjem besedilu: register prijav) in register zavarovanih sort rastlin vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, kot organ, pristojen za upravne, strokovne in razvojne naloge na področju varstva in registracije sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). II. POGOJI ZA VARSTVO SORTE
1
·
Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je:
1
·
Sorta se zavaruje s pridobitvijo žlahtniteljske pravice. Zavaruje se lahko vsaka sorta, ki je:
2
·
- nova,
2
·
- nova,
3
·
- razločljiva,
3
·
- razločljiva,
4
·
- izenačena,
4
·
- izenačena,
5
·
- nespremenljiva in
5
·
- nespremenljiva in
6
−
- poimenovana v skladu z določbami tega zakona.
6
+
- poimenovana v skladu z določbami tega zakona. Sorta, ki je prijavljena za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ali je zavarovana po sistemu žlahtniteljske pravice v Skupnosti, se po tem zakonu ne more dodatno zavarovati.
1
−
Šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je prodajala ali gospodarsko izkoriščala z dovoljenjem upravičenca v Republiki Sloveniji največ eno leto pred dnem vložitve prijave, zunaj Skupnosti pa največ štiri leta pred dnem vložitve prijave; v primeru večletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa največ šest let pred dnem vložitve prijave. Kot prodaja ali gospodarsko izkoriščanje sorte v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo:
1
+
Šteje se, da je sorta na dan prijave nova, če se je prodajala ali gospodarsko izkoriščala z dovoljenjem upravičenca v Skupnosti največ eno leto pred dnem vložitve prijave, zunaj Skupnosti pa največ štiri leta pred dnem vložitve prijave; v primeru večletnih lesnatih rastlin in vinske trte pa največ šest let pred dnem vložitve prijave. Kot prodaja ali gospodarsko izkoriščanje sorte v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo:
2
·
- uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene brez dovoljenja ali vednosti upravičenca;
2
·
- uporaba oziroma oddaja sorte v pridobitne namene brez dovoljenja ali vednosti upravičenca;
3
·
- pogodbeni prenos pravice do sorte;
3
·
- pogodbeni prenos pravice do sorte;
4
·
- pogodbeno pridelovanje, razmnoževanje, dodelava ali skladiščenje semenskega materiala ali pridelkov sorte za upravičenca, pod pogojem, da upravičenec ohrani izključno lastninsko pravico do razmnoženega semenskega materiala, pridelkov sorte ali izdelkov iz le-teh;
4
·
- pogodbeno pridelovanje, razmnoževanje, dodelava ali skladiščenje semenskega materiala ali pridelkov sorte za upravičenca, pod pogojem, da upravičenec ohrani izključno lastninsko pravico do razmnoženega semenskega materiala, pridelkov sorte ali izdelkov iz le-teh;
5
·
- preizkušanje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v poskusni pridelavi z namenom ugotovitve uporabne vrednosti sorte, če to dela upravičenec ali od njega pooblaščena oseba;
5
·
- preizkušanje sorte na polju in v laboratoriju oziroma v poskusni pridelavi z namenom ugotovitve uporabne vrednosti sorte, če to dela upravičenec ali od njega pooblaščena oseba;
6
·
- uradno preskušanje sorte zaradi vpisa v sortno listo oziroma presoje tveganja pri gensko spremenjenih sortah;
6
·
- uradno preskušanje sorte zaradi vpisa v sortno listo oziroma presoje tveganja pri gensko spremenjenih sortah;
7
·
- prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti oziroma presežki pri razvoju nove sorte, pod pogojem, da so ti pridelki namenjeni končni uporabi in da sorta pri tem ni navedena. Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgojo določene druge sorte oziroma hibrida, se šteje za oddanega v pridobitne namene, ko so bile oddane rastline ali rastlinski deli druge sorte.
7
·
- prodaja pridelkov, ki so nastali kot stranski produkti oziroma presežki pri razvoju nove sorte, pod pogojem, da so ti pridelki namenjeni končni uporabi in da sorta pri tem ni navedena. Semenski material sorte, ki se stalno uporablja za vzgojo določene druge sorte oziroma hibrida, se šteje za oddanega v pridobitne namene, ko so bile oddane rastline ali rastlinski deli druge sorte.
1
·
Sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan vložitve prijave jasno razločevati od katerekoli druge do tedaj splošno znane sorte. Sorta velja za splošno znano, zlasti če:
1
·
Sorta je razločljiva, če jo je mogoče na dan vložitve prijave jasno razločevati od katerekoli druge do tedaj splošno znane sorte. Sorta velja za splošno znano, zlasti če:
2
−
- je bila do tega dne v katerikoli državi zavarovana ali vpisana v sortno listo;
2
+
- je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti zavarovana ali vpisana v sortno listo;
3
·
- je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti vložena prijava za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek konča z zavarovanjem sorte oziroma z vpisom sorte v sortno listo;
3
·
- je bila do tega dne v katerikoli državi ali v Skupnosti vložena prijava za varstvo sorte ali za vpis sorte v sortno listo in se postopek konča z zavarovanjem sorte oziroma z vpisom sorte v sortno listo;
4
·
- se je semenski material sorte ali pridelek sorte do tega dne že tržil ali uporabil v pridobitne namene.
4
·
- se je semenski material sorte ali pridelek sorte do tega dne že tržil ali uporabil v pridobitne namene.
1
−
Žlahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravičenec iz prejšnjega člena, ki je državljan Republike Slovenije, druga fizična oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji in pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. Tuja pravna oziroma fizična oseba uživa glede varstva žlahtniteljske pravice v Republiki Sloveniji enake pravice kot domača pravna ali fizična oseba, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti. Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje. V postopku pred uradom uveljavlja tuja pravna ali fizična oseba pravice iz tega zakona po pooblaščencu, ki je fizična oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji. IV. ŽLAHTNITELJSKA PRAVICA
1
+
Žlahtniteljsko pravico lahko uveljavlja upravičenec iz prejšnjega člena s stalnim prebivališčem ali sedežem v državi članici Skupnosti. Pravna ali fizična oseba s sedežem ali stalnim prebivališčem zunaj Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: tuja pravna ali fizična oseba) uživa glede varstva žlahtniteljske pravice v Republiki Sloveniji enake pravice kot upravičenec iz prejšnjega člena, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki jih je podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija oziroma pod pogojem dejanske vzajemnosti. Vzajemnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje. Tuja pravna ali fizična oseba vloži prijavo po pooblaščencu, ki je pravna ali fizična oseba s sedežem ali stalnim prebivališčem v državi članici Skupnosti. IV. ŽLAHTNITELJSKA PRAVICA
1
−
- ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,
1
+
Dovoljenje imetnika žlahtniteljske pravice je potrebno za naslednja dejanja v zvezi s semenskim materialom zavarovane sorte:
2
·
- pridelovanje ali razmnoževanje,
2
·
- pridelovanje ali razmnoževanje,
3
·
- priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje,
3
·
- priprava materiala zavarovane sorte za razmnoževanje,
4
·
- ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,
4
·
- ponujanje v prodajo, prodaja ali druge oblike trženja,
5
·
- izvoz in uvoz ter
5
·
- izvoz in uvoz ter
6
·
- shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v prejšnjih alineah. Za dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, je dovoljenje imetnika potrebno tudi v primeru pridelkov zavarovane sorte, vendar le:
6
·
- shranjevanje materiala zavarovane sorte v namene, ki so navedeni v prejšnjih alineah. Za dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, je dovoljenje imetnika potrebno tudi v primeru pridelkov zavarovane sorte, vendar le:
7
·
- če je pridelek posledica nepooblaščene uporabe semenskega materiala zavarovane sorte in
7
·
- če je pridelek posledica nepooblaščene uporabe semenskega materiala zavarovane sorte in
8
·
- če imetnik ni imel primerne priložnosti za uveljavljanje žlahtniteljske pravice pri semenskem materialu te sorte. Dovoljenje imetnika za dejanja iz prvega odstavka tega člena je potrebno tudi, če gre za:
8
·
- če imetnik ni imel primerne priložnosti za uveljavljanje žlahtniteljske pravice pri semenskem materialu te sorte. Dovoljenje imetnika za dejanja iz prvega odstavka tega člena je potrebno tudi, če gre za:
9
·
- iz zavarovane sorte izpeljane sorte, razen če je zavarovana sorta sama izpeljana sorta;
9
·
- iz zavarovane sorte izpeljane sorte, razen če je zavarovana sorta sama izpeljana sorta;
10
·
- sorte, ki jih ni mogoče jasno razločevati od zavarovane sorte;
10
·
- sorte, ki jih ni mogoče jasno razločevati od zavarovane sorte;
11
·
- sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane sorte. Šteje se, da je določena sorta izpeljana sorta, če:
11
·
- sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane sorte. Šteje se, da je določena sorta izpeljana sorta, če:
12
·
- izhaja pretežno iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne sorte,
12
·
- izhaja pretežno iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne sorte,
13
·
- je razločljiva od izvirne sorte in
13
·
- je razločljiva od izvirne sorte in
14
·
- je razen v razlikah, ki so posledica izpeljave, podobna izvirni sorti po izraženih bistvenih lastnostih, ki jih da genotip ali kombinacija genotipov izvirne sorte.
14
·
- je razen v razlikah, ki so posledica izpeljave, podobna izvirni sorti po izraženih bistvenih lastnostih, ki jih da genotip ali kombinacija genotipov izvirne sorte.
1
−
Urad ima naslednje pristojnosti in naloge:
1
+
Pristojni organ ima naslednje pristojnosti in naloge:
2
·
- vodi upravni postopek za varstvo nove sorte in registracijo imena nove sorte v skladu s tem zakonom in zakonom o splošnem upravnem postopku,
2
·
- vodi upravni postopek za varstvo nove sorte in registracijo imena nove sorte v skladu s tem zakonom in zakonom o splošnem upravnem postopku,
3
·
- vodi register prijav in register zavarovanih sort,
3
·
- vodi register prijav in register zavarovanih sort,
4
·
- objavlja v uradnem glasilu podatke o prijavah vključno s predlogom za poimenovanje sorte, zavrnitev prijave, vpis in morebitne spremembe vpisov v register prijav, umik prijav, odločbe o zavarovanju sorte in njene morebitne spremembe ter druga uradna obvestila,
4
·
- objavlja v uradnem glasilu podatke o prijavah vključno s predlogom za poimenovanje sorte, zavrnitev prijave, vpis in morebitne spremembe vpisov v register prijav, umik prijav, odločbe o zavarovanju sorte in njene morebitne spremembe ter druga uradna obvestila,
5
·
- sodeluje z mednarodnimi organizacijami in združenji ter državnimi organi oziroma nevladnimi organizacijami s področja varstva novih sort,
5
·
- sodeluje z mednarodnimi organizacijami in združenji ter državnimi organi oziroma nevladnimi organizacijami s področja varstva novih sort,
6
·
- tehnično in strokovno sodeluje s pooblaščenimi uradi tujih držav na področju preizkušanja sort in preverjanja vzdrževanja sort,
6
·
- tehnično in strokovno sodeluje s pooblaščenimi uradi tujih držav na področju preizkušanja sort in preverjanja vzdrževanja sort,
7
·
- izmenjuje rezultate preizkušanja sort in druge informacije iz svoje pristojnosti s pristojnimi organi v drugih državah,
7
·
- izmenjuje rezultate preizkušanja sort in druge informacije iz svoje pristojnosti s pristojnimi organi v drugih državah,
8
·
- preverja izpolnjevanje obveznosti imetnika varstva in
8
·
- preverja izpolnjevanje obveznosti imetnika varstva in
9
−
- opravlja druge naloge s področja varstva sort. Minister določi uradno glasilo za objave urada in podrobnejšo vsebino objav.
9
+
- opravlja druge naloge s področja varstva sort. Minister določi uradno glasilo za objave pristojnega organa in podrobnejšo vsebino objav.
1
−
Minister imenuje strokovno komisijo za varstvo sort (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja pet članov, ki izmed sebe izberejo predsednika in njegovega namestnika. Komisija deluje po poslovniku, ki ga potrdi urad. Komisija ima položaj izvedenca v postopku za varstvo sorte ter na podlagi proučitve prijave in priložene dokumentacije predlaga uradu odločitev glede zavarovanja sorte.
1
+
Minister imenuje strokovno komisijo za varstvo sort (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavlja pet članov, ki izmed sebe izberejo predsednika in njegovega namestnika. Komisija deluje po poslovniku, ki ga potrdi pristojni organ. Komisija ima položaj izvedenca v postopku za varstvo sorte ter na podlagi proučitve prijave in priložene dokumentacije predlaga pristojnemu organu odločitev glede zavarovanja sorte.
2
·
2. Registra
2
·
2. Registra
1
−
Urad vodi register prijav in register zavarovanih sort v skladu s predpisi. V registrih se vodijo podatki iz listin, na podlagi katerih se izvaja vpis v oba registra. Listine se vzamejo v zbirko listin, ki je priloga obeh registrov. Register prijav vsebuje zlasti:
1
+
Pristojni organ vodi register prijav in register zavarovanih sort v skladu s predpisi. V registrih se vodijo podatki iz listin, na podlagi katerih se izvaja vpis v oba registra. Listine se vzamejo v zbirko listin, ki je priloga obeh registrov. Register prijav vsebuje zlasti:
2
·
- podatke o prijavitelju, žlahtnitelju ter o morebitnem zastopniku,
2
·
- podatke o prijavitelju, žlahtnitelju ter o morebitnem zastopniku,
3
·
- datum popolne prijave,
3
·
- datum popolne prijave,
4
·
- navedbo rastlinske vrste,
4
·
- navedbo rastlinske vrste,
5
·
- predlog začasne oznake sorte oziroma predlog poimenovanja sorte,
5
·
- predlog začasne oznake sorte oziroma predlog poimenovanja sorte,
6
·
- v primeru zahteve prednostne pravice državo, v kateri je že bila vložena prijava, in datum prejema popolne prijave v tej državi,
6
·
- v primeru zahteve prednostne pravice državo, v kateri je že bila vložena prijava, in datum prejema popolne prijave v tej državi,
7
·
- predlog za ustavitev oziroma prekinitev postopka,
7
·
- predlog za ustavitev oziroma prekinitev postopka,
8
·
- zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi s pravico do vložitve prijave. Register zavarovanih sort vsebuje zlasti:
8
·
- zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi s pravico do vložitve prijave. Register zavarovanih sort vsebuje zlasti:
9
·
- rastlinsko vrsto in registrirano ime sorte, pri imenu se vpišejo tudi vsi sinonimi,
9
·
- rastlinsko vrsto in registrirano ime sorte, pri imenu se vpišejo tudi vsi sinonimi,
10
·
- uradni opis sorte ali sklicevanje na listine, ki vsebujejo uradni opis sorte in so sestavni del registra,
10
·
- uradni opis sorte ali sklicevanje na listine, ki vsebujejo uradni opis sorte in so sestavni del registra,
11
·
- v primeru sort, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo določenih sestavin za proizvodnjo semenskega materiala zavarovane sorte, navedbo teh sestavin,
11
·
- v primeru sort, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo določenih sestavin za proizvodnjo semenskega materiala zavarovane sorte, navedbo teh sestavin,
12
·
- ime in priimek imetnika žlahtniteljske pravice, žlahtnitelja in kateregakoli zastopnika v postopku,
12
·
- ime in priimek imetnika žlahtniteljske pravice, žlahtnitelja in kateregakoli zastopnika v postopku,
13
·
- datum pridobitve in prenehanja varstva sorte skupaj z razlogi za prenehanje,
13
·
- datum pridobitve in prenehanja varstva sorte skupaj z razlogi za prenehanje,
14
·
- ime in naslov osebe, na katero je bila z licenčno pogodbo prenesena pravica do gospodarskega izkoriščanja sorte,
14
·
- ime in naslov osebe, na katero je bila z licenčno pogodbo prenesena pravica do gospodarskega izkoriščanja sorte,
15
·
- ime in naslov osebe, ki ji je bila dodeljena prisilna licenca, z navedbo pogojev, pod katerimi je bila dodeljena, in datuma prenehanja te pravice,
15
·
- ime in naslov osebe, ki ji je bila dodeljena prisilna licenca, z navedbo pogojev, pod katerimi je bila dodeljena, in datuma prenehanja te pravice,
16
−
- zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi z žlahtniteljsko pravico. Urad mora hraniti zbirko listin o posameznih zadevah v originalu ali kopijah najmanj še pet let po umaknitvi ali zavrnitvi prijave oziroma pet let po prenehanju žlahtniteljske pravice. Minister podrobneje določi vsebino in način vodenja registrov.
16
+
- zaznambe o odločitvah sodišč v zvezi z žlahtniteljsko pravico. Pristojni organ mora hraniti zbirko listin o posameznih zadevah v originalu ali kopijah najmanj še pet let po umaknitvi ali zavrnitvi prijave oziroma pet let po prenehanju žlahtniteljske pravice. Minister podrobneje določi vsebino in način vodenja registrov.
1
−
Register prijav in register zavarovanih sort sta javna. Urad je dolžan omogočiti vsakomur, ki izkaže pravni interes, vpogled v naslednje listine iz zbirke listin:
1
+
Register prijav in register zavarovanih sort sta javna. Pristojni organ je dolžan omogočiti vsakomur, ki izkaže pravni interes, vpogled v naslednje listine iz zbirke listin:
2
·
- listine, ki se nanašajo na prijave,
2
·
- listine, ki se nanašajo na prijave,
3
·
- listine, ki se nanašajo na pridobljene žlahtniteljske pravice,
3
·
- listine, ki se nanašajo na pridobljene žlahtniteljske pravice,
4
·
- dokumentacijo o uradnih preizkusih sort. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko prijavitelj v primeru hibridov zahteva, da dokumentacija o sestavinah sorte, ki je v postopku varstva oziroma je zavarovana, ni dostopna javnosti.
4
·
- dokumentacijo o uradnih preizkusih sort. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko prijavitelj v primeru hibridov zahteva, da dokumentacija o sestavinah sorte, ki je v postopku varstva oziroma je zavarovana, ni dostopna javnosti.
5
·
3. Stroški postopka
5
·
3. Stroški postopka
1
−
Postopek za varstvo sorte se začne na podlagi prijave, ki jo prijavitelj vloži pri uradu. Urad odloča o prijavi v upravnem postopku. Zoper upravne akte urada je dopustna pritožba na ministrstvo. Pritožbo se vloži v roku 30 dni od vročitve akta.
1
+
Postopek za varstvo sorte se začne na podlagi prijave, ki jo prijavitelj vloži pri pristojnem organu. Pristojni organ odloča o prijavi v upravnem postopku.
1
−
Urad pregleda ali je prijava popolna in pravilno izpolnjena in ali je prijavi priloženo dokazilo o plačani pristojbini. Če prijava ni popolna ali je nepravilno izpolnjena ali če ni bila plačana predpisana pristojbina, urad pozove prijavitelja, da jo v roku 30 dni od dneva prejema poziva dopolni oziroma da plača pristojbino. Če prijavitelj ne izpolni zahtev urada v roku, se taka prijava šteje kot da ni bila vložena in jo urad zavrže s sklepom. O popolni prijavi se prijavitelju izda potrdilo. Popolna prijava se vpiše v register prijav in objavi v uradnem glasilu. Kot datum prejema popolne prijave se vpiše datum prejema prijave oziroma datum prejema dopolnitve, s katero je postala prijava popolna. Izvleček iz popolne prijave se objavi v uradnem glasilu po preteku treh mesecev od njene vložitve.
1
+
Pristojni organ pregleda, ali je prijava popolna in pravilno izpolnjena in ali je prijavi priloženo dokazilo o plačani pristojbini. Če prijava ni popolna ali je nepravilno izpolnjena ali če ni bila plačana predpisana pristojbina, pristojni organ pozove prijavitelja, da jo v roku 30 dni od dneva prejema poziva dopolni oziroma da plača pristojbino. Če prijavitelj ne izpolni zahtev pristojnega organa v roku, se taka prijava šteje kot da ni bila vložena in jo pristojni organ zavrže s sklepom. O popolni prijavi se prijavitelju izda potrdilo. Popolna prijava se vpiše v register prijav in objavi v uradnem glasilu. Kot datum prejema popolne prijave se vpiše datum prejema prijave oziroma datum prejema dopolnitve, s katero je postala prijava popolna. Izvleček iz popolne prijave se objavi v uradnem glasilu po preteku treh mesecev od njene vložitve.
1
−
Tožba se vloži pri sodišču, pristojnem za spore o pravicah iz intelektualne lastnine.
1
+
Tožba zaradi kršenja žlahtniteljske pravice se lahko vloži v roku treh let od dneva, ko je tožnik zvedel za kršitelja oziroma za kršitev. Po preteku petih let od dneva kršitve se tožba ne more več vložiti. Tožba se vloži pri sodišču, pristojnem za spore o pravicah iz intelektualne lastnine. IX. NADZOR
1
−
Nadzor nad izvajanjem določb 11., 15., 16. in 46. člena tega zakona izvajajo kmetijski in gozdarski inšpektorji. Kadar kmetijski ali gozdarski inšpektor pri opravljanju nadzora utemeljeno sumi, da je storjen prekršek, začasno zaseže predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so s prekrškom nastali. Kmetijski ali gozdarski inšpektor preda predmete, ki jih začasno zaseže, takoj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu organu za postopek o prekrških.
1
+
Nadzor nad izvajanjem določb 11., 15., 16. in 46. člena tega zakona izvajajo fitosanitarni in gozdarski inšpektorji v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakoni, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, gozdni reprodukcijski material in zdravstveno varstvo rastlin. Kadar fitosanitarni in gozdarski inšpektor pri opravljanju nadzora utemeljeno sumi, da so kršene določbe zakona, prepove pridelovanje, razmnoževanje, prodajo in drugo obliko trženja materiala zavarovane sorte in odredi druge ustrezne ukrepe.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če brez dovoljenja imetnika žlahtniteljske pravice prideluje ali razmnožuje semenski material po tem zakonu zavarovane sorte, če pripravlja material zavarovane sorte za razmnoževanje, če da v promet, uvozi ali izvozi semenski material zavarovane sorte ali če hrani material zavarovane sorte za prej navedene namene (15. člen). Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
+
Z globo od 500.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če brez dovoljenja imetnika žlahtniteljske pravice opravlja dejanja iz prvega odstavka 15. člena tega zakona. Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1
+
Z globo od 350.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik:
2
−
- če v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena spravi v promet material zavarovane sorte, če pri tem ni navedeno registrirano ime sorte ali če ime ni pravilno navedeno;
2
+
- če v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena tega zakona spravi v promet material zavarovane sorte, če pri tem ni navedeno registrirano ime sorte ali če ime ni pravilno navedeno;
3
−
- če v nasprotju s petim odstavkom 11. člena uporabi ime po tem zakonu zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem imenom, za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste;
3
+
- če v nasprotju s petim odstavkom 11. člena tega zakona uporabi ime po tem zakonu zavarovane sorte ali ime, ki ga je mogoče zamenjati s tem imenom, za neko drugo sorto iste ali sorodne vrste;
4
−
- če v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena oziroma s 46. členom ne da imetniku zahtevanih podatkov. Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki stori ta prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
4
+
- če v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena oziroma s 46. členom tega zakona ne da imetniku zahtevanih podatkov. Z globo od 70.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 70.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
1
−
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-A) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu novih sort rastlin (ZVNSR-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2006. Št. 001-22-86/06 Ljubljana, dne 7. junija 2006 dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU NOVIH SORT RASTLIN (ZVNSR-A)
−
1
−
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 801-12/98-3/2 Ljubljana, dne 30. maja 2006 EPA 734-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.
−