← Nazaj na seznam
Zakon o Vladi Republike Slovenije
ZVRS
42spremenjenih členov
+2dodano
+11odstranjeno
+29spremenjeno
dodano 2461odstranjeno 2765besed
88odstavkov
Zgodovina različic
1
−
Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru. Vlada izvršuje svoje funkcije v okviru ustave in v skladu z zakonom. II. FUNKCIJE VLADE
1
+
Vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države. Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države. S proračunskim memorandumom predstavi vlada Državnemu zboru temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto. Proračunski memorandum vsebuje tudi globalne cilje politike javnih financ za naslednja leta kot izhodišče za sestavo predloga državnega proračuna.
1
−
Vlada vodi, usmerja in usklajuje izvajanje politike države, ki jo določa Državni zbor, ter zagotavlja izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Državnega zbora s sprejemanjem in predlaganjem političnih, pravnih, ekonomskih, finančnih, organizacijskih in drugih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje nalog iz državne pristojnosti na posameznih področjih.
1
+
Vlada je samostojna pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave in zakonov, državnega proračuna ter načelnih in dolgoročnih usmeritev Državnega zbora.
1
−
Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, druge predpise in splošne akte ter določitev politike za posamezna družbena področja.
1
+
Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države; odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov Državnega zbora ter za celotno delovanje državne uprave. Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister.
1
−
Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Vlada upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno.
1
+
Vlada usmerja državno upravo prek ministrov. Vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje smernice za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje naloge. Vlada lahko zadrži izvršitev predpisa ministra, če oceni, da ni v skladu z ustavo, z zakonom ali z drugim predpisom Državnega zbora ali z njenim predpisom. Vlada odloča o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil. Vlada ureja delovni čas v državni upravi ter sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade in ministrstev.
1
−
Vlada vodi in usmerja državno upravo prek ministrov. Vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje politične usmeritve za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje funkcije. Vlada v skladu z zakonom ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v državni upravi, ureja delovni čas ter sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade, ministrov in uprave.
1
+
Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
1
−
Vlada zadrži izvršitev predpisa ministra, če oceni, da ni v skladu z ustavo, zakonom, drugim predpisom Državnega zbora ali njenim predpisom. Enako pooblastilo ima tudi predsednik vlade. Če minister meni, da odločitev predsednika ni utemeljena, lahko zahteva, da vlada obravnava sporni predpis in predsednikovo odločitev.
1
+
Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Vlada upravlja z nepremičninami in z drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka z nepremičninami in drugim premoženjem, ki je v uporabi Državnega zbora, upravlja Državni zbor. II. SESTAVA IN DELO VLADE
1
·
V vladi so ministrice ali ministri (v nadaljnjem besedilu: ministri) za:
1
·
V vladi so ministrice ali ministri (v nadaljnjem besedilu: ministri) za:
2
·
- finance,
2
·
- finance,
3
·
- gospodarstvo, delo in šport,
3
·
- gospodarstvo, delo in šport,
4
·
- notranje zadeve in javno upravo,
4
·
- notranje zadeve in javno upravo,
5
·
- infrastrukturo in energetiko,
5
·
- infrastrukturo in energetiko,
6
·
- izobraževanje, znanost in mladino,
6
·
- izobraževanje, znanost in mladino,
7
·
- zdravje,
7
·
- zdravje,
8
·
- okolje in prostor,
8
·
- okolje in prostor,
9
·
- demografijo, družino in socialne zadeve,
9
·
- demografijo, družino in socialne zadeve,
10
·
- pravosodje,
10
·
- pravosodje,
11
·
- kmetijstvo,
11
·
- kmetijstvo,
12
·
- kulturo,
12
·
- kulturo,
13
·
- lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj,
13
·
- lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj,
14
·
- obrambo,
14
·
- obrambo,
15
−
- zunanje in evropske zadeve.
−
16
−
- finance,
−
17
−
- gospodarstvo, delo in šport,
−
18
−
- notranje zadeve in javno upravo,
−
19
−
- infrastrukturo in energetiko,
−
20
−
- izobraževanje, znanost in mladino,
−
21
−
- zdravje,
−
22
−
- okolje in prostor,
−
23
−
- demografijo, družino in socialne zadeve,
−
24
−
- pravosodje,
−
25
−
- kmetijstvo,
−
26
−
- kulturo,
−
27
−
- lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj,
−
28
−
- obrambo,
−
29
·
- zunanje in evropske zadeve. Vlada ima v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Poleg ministra brez resorja iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Predsednik vlade lahko da pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru. Funkcijo podpredsednika vlade opravlja eden ali več ministrov, ki jih na predlog predsednika vlade imenuje vlada. Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitev ministrov.
15
·
- zunanje in evropske zadeve. Vlada ima v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Poleg ministra brez resorja iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Predsednik vlade lahko da pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru. Funkcijo podpredsednika vlade opravlja eden ali več ministrov, ki jih na predlog predsednika vlade imenuje vlada. Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitev ministrov.
1
−
Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanovitelju zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. III. RAZMERJA DO DRŽAVNEGA ZBORA
1
+
Število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov določa zakon.
1
−
Vlada poroča Državnemu zboru o svojem delu, ob sprejemanju proračuna pa mora predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu. Vlada in vsak njen član mora na zahtevo Državnega zbora poročati o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejel Državni zbor, ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
1
+
Predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.
1
−
Vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov, ki jih da Državni zbor ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti. Vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanja poslancev. Vlada ima pravico predlagati Državnemu zboru, da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališče.
1
+
Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi. Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko Državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, Državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti Državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, Državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
1
−
Vlada mora sodelovati pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov, ki jih je sama predlagala. Vlada ima pravico dati mnenje k zakonu ali drugemu predpisu, ki ga ni sama predložila.
1
+
Predsednik vlade in posamezen minister lahko odstopi; predsednik mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade. Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti v Državnem zboru.
1
−
Če je v Državnem zboru vložena interpelacija o delu vlade ali posameznega ministra, ima vlada pravico, da pred razpravo o interpelaciji v petnajstih dneh da svoje stališče o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija, in da sodeluje v razpravi. IV. SESTAVA IN DELO VLADE
1
+
Predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra.
1
−
Vlado sestavljajo predsednik in ministri. V vladi so ministri za:
1
+
Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritev vlade lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje. Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.
2
−
- delo, družino in socialne zadeve,
−
3
−
- ekonomske odnose in razvoj,
−
4
−
- finance,
−
5
−
- gospodarske dejavnosti,
−
6
−
- kmetijstvo in gozdarstvo,
−
7
−
- kulturo,
−
8
−
- notranje zadeve,
−
9
−
- obrambo,
−
10
−
- okolje in prostor,
−
11
−
- pravosodje,
−
12
−
- promet in zveze,
−
13
−
- šolstvo in šport,
−
14
−
- zdravstvo,
−
15
−
- znanost in tehnologijo,
−
16
−
- zunanje zadeve. V vladi sta lahko tudi največ dva ministra brez resorja. Funkcijo podpredsednika opravlja minister, ki ga določi predsednik vlade.
−
1
−
Število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov določa zakon.
1
+
Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitve ministrov.
1
−
Predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.
1
+
Vlada dela in odloča na sejah. Vlada sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru sodega števila članov vlade je ob polovici prisotnih članov ta sklepčna, če je prisoten tudi predsednik vlade, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade. Način dela in odločanja vlade ter morebitne drugačne kvorume ali postopek ponovnega obravnavanja in odločanja o že sprejeti odločitvi v primeru nestrinjanja predsednika vlade ali posameznega ministra z njo, lahko za posamezne vrste vprašanj določi poslovnik vlade.
1
−
Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi. Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko Državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, Državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevata ministra brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti Državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
1
+
Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje odločitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti.
1
−
Predsednik vlade in posamezen minister lahko odstopi; predsednik mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade. Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti v Državnem zboru.
1
+
Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
1
−
Predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra.
−
1
−
Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritev vlade lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje. Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.
1
+
Vlada ima Svet za nacionalno varnost kot svoje posvetovalno in usklajevalno telo za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti. Za podporo Svetu za nacionalno varnost deluje sekretariat Sveta za nacionalno varnost, ki operativno usklajuje aktivnosti za delovanje Sveta za nacionalno varnost in zagotavlja usklajeno izvedbo njegovih stališč. V kompleksni krizi lahko vlada odloči, da sekretariat Sveta za nacionalno varnost opravlja tudi naloge usklajevanja odziva na kompleksno krizo med ministrstvi, vladnimi službami in podsistemi sistema nacionalne varnosti ter pripravlja predloge ukrepov za odzivanje na kompleksno krizo. Operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost, razen v primeru iz osmega odstavka tega člena, zagotavlja analitično in strokovno podporo delovanju sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost pripravlja celovito analizo stanja nacionalne varnosti po posameznih področjih in izvaja dejavnosti, ki so potrebne za učinkovito delovanje teles iz tega člena. V kompleksnih krizah in ob drugih pojavih ali dogodkih v državi oziroma v regionalnem ali mednarodnem okolju, ki lahko pomembno ogrozijo nacionalno varnost, ter v drugih primerih v skladu s predpisi Nacionalni center za krizno upravljanje za delovanje vlade in teles iz tega člena zagotavlja prostorske, tehnične, informacijske in telekomunikacijske pogoje. Nacionalni center za krizno upravljanje pripravlja tudi redna poročila o stanju na področju nacionalne varnosti za sekretariat Sveta za nacionalno varnost in operativno skupino sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Za zagotavljanje analitične in strokovne podpore pri izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi se vzpostavi medresorska analitična skupina. Medresorska analitična skupina v kompleksni krizi spremlja in ocenjuje varnostne razmere ter potek dogodkov, pripravlja zbirne ocene stanja in prihodnjega razvoja dogodkov. V primeru iz osmega odstavka tega člena se v delovanje medresorske analitične skupine vključijo posamezni člani operativne skupine sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Za kompleksno krizo po tem členu se šteje pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot in hujše naravne ali druge nesreče ter s tem povezane velike negotovosti in razmeroma kratek čas za ukrepanje, ki presega odzivne zmožnosti posameznih ministrstev, vladnih služb in podsistemov sistema nacionalne varnosti. Pri tem temeljne družbene vrednote vključujejo ohranjanje neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno demokracijo, učinkovito delovanje pravne in socialne države, zagotavljanje javnega reda in miru, učinkovito delovanje gospodarstva, zaščito zdravja in življenja prebivalcev ter visoko stopnjo varnosti, učinkovito varovanje okolja, ohranjanje naravnih in zagotavljanje strateških virov ter ohranjanje kulturne dediščine. Krizno upravljanje in vodenje po tem členu pomeni organizacijo in ukrepe, katerih cilj sta učinkovito odzivanje na kompleksno krizo in njeno obvladovanje. Odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazložen predlog pristojnega ministra. Vlada podrobneje uredi sestavo, imenovanje, naloge in delovanje teles iz tega člena ter krizno upravljanje in vodenje iz sedmega odstavka tega člena. III. PRAVNI AKTI
1
−
Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati v pravicah, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov.
1
+
Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu. Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom. Svojo notranjo organizacijo in delo ureja vlada s poslovnikom in sklepi. O imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti izdaja vlada odločbe. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme vlada sklep. Za izvrševanje predpisov Evropske unije vlada izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti. IV. ORGANIZACIJA VLADE
1
−
Vlada dela in odloča na sejah. Vlada sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru sodega števila članov vlade je ob polovici prisotnih članov ta sklepčna, če je prisoten tudi predsednik vlade, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade. Način dela in odločanja vlade ter morebitne drugačne kvorume ali postopek ponovnega obravnavanja in odločanja o že sprejeti odločitvi v primeru nestrinjanja predsednika vlade ali posameznega ministra z njo, lahko za posamezne vrste vprašanj določi poslovnik vlade.
−
1
−
Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje odločitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti.
1
+
Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in delovno področje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja ter svetujejo in pripravljajo mnenja za predsednika vlade. Člane strateškega sveta imenuje predsednik vlade. Z ustanovitvijo strateškega sveta se seznani vlada na prvi naslednji seji po ustanovitvi.
1
−
Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
1
+
Vlada lahko na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državno sekretarko ali državnega sekretarja (v nadaljevanju: državni sekretar), ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. V kabinetu predsednika vlade se imenuje državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud. Minister brez resorja ima lahko največ enega državnega sekretarja. Državnemu sekretarju preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje.
1
−
Strokovno delo na širših zaokroženih področjih v okviru ministrstva vodijo državni sekretarji; imenuje in razrešuje jih vlada na predlog ministra. Državni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru. Organe v sestavi ministrstev vodijo predstojniki, ki jih določa zakon. Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru. Državnemu sekretarju in predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo. Z dnem prisege ministra morata državni sekretar in predstojnik organa v sestavi ministrstva ponuditi svoj odstop novemu ministru. V. PRAVNI AKTI
1
+
Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev lahko vlada ustanavlja vladne službe. Predsednik vlade lahko za te naloge pooblasti tudi resorno ministrstvo. Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekretar ali direktorica oziroma direktor (v nadaljevanju: direktor). Direktor vladne službe je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalni sekretarki oziroma generalnemu sekretarju (v nadaljevanju: generalni sekretar) vlade. Kot vladna služba deluje tudi generalni sekretariat vlade. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Generalni sekretar vlade ima največ dva namestnika, ki generalnega sekretarja vlade nadomeščata pri opravljanju posameznih njegovih nalog. Na predlog generalnega sekretarja vlade njegova namestnika imenuje in razrešuje vlada. Namestniku generalnega sekretarja vlade preneha funkcija z razrešitvijo, odstopom ali prenehanjem funkcije generalnega sekretarja vlade. Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Če je predstojnik kabineta predsednika vlade direktor, ga imenuje in razreši predsednik vlade. Položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade, za postopek njegove izbire pa se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence.
+
1
+
Vlada z ustrezno teritorialno organizacijo ministrstev in drugih organov državne uprave preko območnih enot in izpostav zagotavlja enakomerno dostopnost upravnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
+
1
+
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
−
Z uredbo vlada podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom ali drugim aktom Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona. Na podlagi pooblastila iz zakona lahko vlada z uredbo ureja tudi način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov ter drugih oseb. Svojo notranjo organizacijo in delo ureja vlada s poslovnikom in sklepi. O imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti izdaja vlada odločbe. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme vlada sklep. VI. URAD PREDSEDNIKA VLADE IN DRUGE VLADNE SLUŽBE
1
+
Organizacijo in delovno področje ministrstev in drugih upravnih organov je treba prilagoditi določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.
1
−
Za koordinacijske in strokovne naloge za predsednika vlade ustanovi vlada urad predsednika vlade. Urad predsednika vlade vodi generalni sekretar vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi tudi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. V odnosu do vladnih služb, razen do Varnostno informativne službe, Zavoda Republike Slovenije za statistiko in Službe vlade za zakonodajo, ima generalni sekretar enaka pooblastila, kot jih ima minister do organov v sestavi ministrstva. Generalni sekretar vlade je za svoje delo odgovoren vladi. Generalnega sekretarja vlade imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo oziroma z dnem prenehanja funkcije vladi.
1
+
Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
+
2
+
- Ministrstvo za notranje zadeve,
+
3
+
- Ministrstvo za zunanje zadeve,
+
4
+
- Ministrstvo za finance,
+
5
+
- Ministrstvo za obrambo,
+
6
+
- Ministrstvo za promet in zveze,
+
7
+
- Ministrstvo za kulturo,
+
8
+
- Ministrstvo za šolstvo in šport,
+
9
+
- Ministrstvo za znanost in tehnologijo,
+
10
+
- Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,
+
11
+
- Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,
+
12
+
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,
+
13
+
- Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,
+
14
+
- Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,
+
15
+
- Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravje,
+
16
+
- Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
1
−
Za strokovne naloge, ki so potrebne za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti, lahko vlada ustanovi tudi druge vladne službe. K aktu o ustanovitvi vladnih služb iz prejšnjega odstavka daje soglasje Državni zbor. Za organizacijske, tehnične in druge naloge za svoje potrebe in za potrebe drugih državnih organov lahko vlada ustanovi servise, centre in druge oblike služb.
1
+
Do uveljavitve predpisov, s katerimi bo vlada določila organizacijo in delovno področje posameznih vladnih služb, nadaljujejo z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
+
2
+
- Ministrstvo za zakonodajo kot Služba vlade za zakonodajo,
+
3
+
- Ministrstvo za informiranje kot Urad vlade za informiranje,
+
4
+
- Republiška uprava za kadre, kot Kadrovska služba vlade,
+
5
+
- Republiška uprava skupnih služb, kot Servis skupnih služb vlade,
+
6
+
- Republiški zavod za informatiko, kot Center vlade za informatiko. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal državno statistiko, nadaljuje Zavod Republike Slovenije za statistiko z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91). Predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Zavoda Republike Slovenije za statistiko sta neposredno odgovorna vladi in predsedniku vlade:
1
−
Ministrstvo za finance opravlja poleg nalog po zakonu o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), tudi strokovne naloge, ki se nanašajo na skupne naloge republiških upravnih organov in vladnih služb pri opravljanju finančno računovodskih služb.
−
1
−
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi gospodarske zadeve, ki se nanašajo na sistem ekonomskih odnosov s tujino ter na zunanjetrgovinski režim; na zunanjetrgovinsko poslovanje, promet blaga in storitev s tujino in opravljanje gospodarske dejavnosti v tujini; na vlaganje sredstev tujih oseb v domača podjetja in druge organizacije; na dolgoročno proizvodno kooperacijo in poslovno tehnično sodelovanje ter na obmejno gospodarsko sodelovanje.
−
1
−
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi zadeve, ki se nanašajo na položaj in celovito družbeno zaščito invalidov, mladine in družine; na socialno varstvo in socialno skrbstvo, na družbeno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva; na usposabljanje otrok z motnjami v razvoju; na varstvo oseb, ki niso zmožne skrbeti zase; na varstvo družinskih članov; katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
−
1
−
Ministrstvo za šolstvo in šport opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi zadeve, ki se nanašajo na položaj in družbeno zaščito otrok.
−
1
−
Predstojnike služb iz prejšnjega člena imenuje in razrešuje vlada. Predstojnikom služb preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo. Z dnem prisege nove vlade morajo predstojniki služb iz prvega odstavka prejšnjega člena ponuditi svoj odstop.
1
+
Ministrstva, ki prevzamejo na podlagi prejšnjih členov naloge, ki so jih do uveljavitve tega zakona opravljali drugi upravni organi, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. Prehod delavcev iz upravnega organa oziroma vladne službe v ministrstva se opravi na podlagi dogovora ministrov oziroma predstojnikov služb najkasneje 30 dni po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.
1
−
Za službe iz 28. člena tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za upravne organe v sestavi ministrstev. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
−
1
−
Organizacijo in delovno področje ministrstev in drugih upravnih organov je treba prilagoditi določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.
1
+
Z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade. Določba četrtega odstavka 25. člena tega zakona velja tudi za predstojnike organov v sestavi ministrstev in predstojnike vladnih služb, ki opravljajo to funkcijo na dan uveljavitve tega zakona.
1
−
Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
1
+
Za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92). Za pravice državnih sekretarjev in predstojnikov organov v sestavi ministrstev ter predstojnikov vladnih služb do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I). (prenehal veljati) Generalni sekretar vlade, namestnik generalnega sekretarja vlade ter predstojnik vladne službe, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja, pravice v zvezi s prenehanjem mandata pa mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za člane vlade, ki jim je prenehala funkcija z dnem konstituiranja državnega zbora, in za funkcionarje, ki jim preneha funkcija po 40. členu tega zakona. Pravice po prenehanju mandata jim gredo od naslednjega dne po dnevu prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, oziroma po dnevu imenovanja drugih funkcionarjev.
2
−
- Ministrstvo za notranje zadeve,
−
3
−
- Ministrstvo za zunanje zadeve,
−
4
−
- Ministrstvo za finance,
−
5
−
- Ministrstvo za obrambo,
−
6
−
- Ministrstvo za promet in zveze,
−
7
−
- Ministrstvo za kulturo,
−
8
−
- Ministrstvo za šolstvo in šport,
−
9
−
- Ministrstvo za znanost in tehnologijo,
−
10
−
- Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,
−
11
−
- Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,
−
12
−
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,
−
13
−
- Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,
−
14
−
- Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,
−
15
−
- Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravstvo,
−
16
−
- Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
−
1
−
Z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
1
+
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
2
−
- Ministrstvo za zakonodajo kot Služba vlade za zakonodajo,
2
+
- določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), ki se nanašajo na Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, razen določb 244. in 245. člena;
3
−
- Ministrstvo za informiranje kot Urad vlade za informiranje,
3
+
- določbe zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), ki so v nasprotju s tem zakonom.
4
−
- Republiška uprava za kadre, kot Kadrovska služba vlade,
−
5
−
- Republiška uprava skupnih služb, kot Servis skupnih služb vlade,
−
6
−
- Republiški zavod za informatiko, kot Center vlade za informatiko. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal državno statistiko, nadaljuje Zavod Republike Slovenije za statistiko z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91). Predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Zavoda Republike Slovenije za statistiko sta neposredno odgovorna vladi in predsedniku vlade.
−
1
−
Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-K)
−
1
−
Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23 in 83/25 - ZOUL; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državni upravi) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v dveh mesecih od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu. Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom kot isti proračunski uporabnik:
−
2
−
- Ministrstvo za notranje zadeve kot Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z delovnim področjem Ministrstva za notranje zadeve, kot ga določa 34. člen Zakona o državni upravi, delovnim področjem Ministrstva za digitalno preobrazbo, kot ga določa 28.a člen Zakona o državni upravi in delovnim področjem Ministrstva za javno upravo, kot ga določa 34.a člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja lokalne samouprave,
−
3
−
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kot Ministrstvo za okolje in prostor z delovnim področjem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, kot ga določa 38.b člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja energetike, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu, delovnim področjem Ministrstva za naravne vire in prostor, kot ga določa 38.a člen Zakona o državni upravi in delom delovnega področja Ministrstva za solidarno prihodnost, ki se nanaša na stanovanjsko politiko,
−
4
−
- Ministrstvo za infrastrukturo kot Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko z delovnim področjem Ministrstva za infrastrukturo, kot ga določa iz 38. člen Zakona o državni upravi in delom delovnega področja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki se nanaša na energetiko, oskrbo z naftnimi derivati in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, trajnostno mobilnost, celostno prometno načrtovanje in javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu,
−
5
−
- Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje kot Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino z delovnim področjem Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot ga določa 39. člen Zakona o državni upravi in delovnim področjem Ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije, kot ga določa 38.č člen Zakona o državni upravi,
−
6
−
- Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport kot Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport z delovnim področjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, kot ga določa 30. člen Zakona o državni upravi in delom delovnega področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se nanaša na delovna razmerja in pravice iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje,
−
7
−
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Ministrstvo za kmetijstvo z delovnim področjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot ga določa 32. člen Zakona o državni upravi,
−
8
−
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve z delovnim področjem demografije, delovnim področjem Ministrstva za delo, družno, socialne zadeve in enake možnosti, kot ga določa 28. člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja delovnih razmerij, pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, in delovnim področjem Ministrstva za solidarno prihodnost iz 38.c člena Zakona o državni upravi, razen delovnega področja stanovanjske politike,
−
9
−
- Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj kot Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj z delovnim področjem Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, kot ga določa 32.b člen Zakona o državni upravi in delom delovnega področja Ministrstva za javno upravo, ki se nanaša na lokalno samoupravo. Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe. Kandidati za ministra za gospodarstvo, delo in šport, ministra za notranje zadeve in javno upravo, ministra za infrastrukturo in energetiko, ministra za izobraževanje, znanost in mladino, ministra za okolje in prostor, ministra za demografijo, družino in socialne zadeve in ministra za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj se predstavijo delovnim telesom Državnega zbora Republike Slovenije za tista delovna področja, na katerih bodo v skladu z Zakonom o državni upravi in določbami drugega odstavka tega člena opravljali funkcijo ministra. Minister za notranje zadeve, minister za javno upravo, minister za solidarno prihodnost, minister za okolje, podnebje in energijo, minister za vzgojo in izobraževanje, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, minister za gospodarstvo, turizem in šport, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrica za infrastrukturo, minister za naravne vire in prostor, minister za kohezijo in regionalni razvoj in ministrica za digitalno preobrazbo nadaljujejo z opravljanjem tekočih poslov do zaprisege nove Vlade Republike Slovenije.
−
1
−
Do začetka uporabe rebalansa proračuna države ali sprememb proračuna države ali novega proračuna države se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij ministrstev zagotavljajo v okviru ministrstev, katerih del so bila ta delovna področja do uveljavitve tega zakona.
−
1
−
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 020-12/26-42/23 Ljubljana, dne 29. aprila 2026 EPA 33-X EDA 2026-5022924000-0008 Državni zbor Republike Slovenije Zoran Stevanović predsednik
−