← Nazaj na seznam
Splošni akt o razčlenjenem računu
AKT_278
# Splošni akt o razčlenjenem računu
Na podlagi četrtega odstavka 121. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) izdaja direktor Agencije za telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije
o razčlenjenem računu
Ta splošni akt določa vsebino razčlenjenega računa ter pogoje za njegovo izdajo.
Razčlenjen račun je specifikacija z razčlenjenimi klici, ki je tako podrobna, da omogoči preverjanje računa za uporabo telefonskih storitev ali posameznih klicev.
(1) Operater fiksnih javnih telefonskih storitev in mobilnih javnih radijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: operater) mora razčlenjeni račun izdati naročniku na njegovo pisno zahtevo.
(2) Če je po podatkih operaterja uporabnik fiksnih javnih telefonskih storitev ali mobilnih javnih radijskih storitev oseba, ki ni naročnik, mora biti zahtevi priloženo pisno soglasje naročnika. Vsebino soglasja določi operater.
(1) Razčlenjen račun se lahko zahteva za pretekli mesec ali za določeno obdobje največ 3 mesecev.
(2) Če se zahteva razčlenjen račun za pretekli mesec, se mora pisna zahteva podati v 15 dneh po prejemu računa za pretekli mesec.
(3) Razčlenjen račun za tekoče obdobje lahko nadomesti račun za opravljene storitve.
(1) Operater mora za pretekli mesec pisno poslati razčlenjen račun v 15 dneh po prejemu zahteve, razčlenjen račun za tekoče obdobje pa na način in v rokih kot sicer pošilja račun za opravljene storitve.
(2) Po prejemu razčlenjenega računa za pretekli mesec, začne ponovno teči rok, ki je določen za ugovor zoper odločitev ali ravnanje operaterja.
(1) Operater v svojih splošnih pogojih poslovanja opredeli stopnje razčlenjenosti.
(2) Najnižja stopnja razčlenjenosti, ki jo morajo zagotoviti vsi operaterji, mora vsebovati naslednje podatke o vseh storitvah (odhodnih in dohodnih klicih), ki jih operater zaračuna uporabniku.
(3) Najnižja stopnja razčlenjenosti vsebuje poleg priključnine in mesečne naročnine tudi:
– datum vzpostavitve posameznega klica,
– čas vzpostavitve posameznega klica,
– trajanje posameznega klica,
– številka klicanega za odhodni klic in številka kličočega za dohodni klic,
– skupno število obračunskih enot med trajanjem storitve,
– plačilo za storitev.
(4) Če operater nudi možnost prikaza identitete kličočega, pa je pri posameznem dohodnem klicu kličoči izključil prikaz številke, razčlenjen račun pri takem dohodnem klicu ne sme navajati številke kličočega.
(5) Operater lahko določi tudi višje stopnje razčlenjenosti, ki vsebujejo dodatne podatke ali statistično obdelane podatke o klicih in storitvah.
(6) Če uporabnik v svoji zahtevi ne določi stopnje razčlenjenosti, se šteje, da zahteva najnižjo stopnjo razčlenjenost.
(1) Razčlenjen račun operater pošilja uporabnikom v tiskani obliki.
(2) Operater lahko zagotovi uporabnikom tudi elektronsko obliko razčlenjenega računa. Operater v splošnih pogojih določi postopek in način dostopa do elektronske oblike razčlenjenega računa.
(1) Najnižjo stopnjo razčlenjenosti mora operater zagotavljati brezplačno.
(2) Cene višjih stopenj razčlenjenosti morajo biti v sorazmerju z dejanskimi stroški, ki jih ima operater pri izdelavi računa in morajo biti zajete v ceniku operaterja.
Operater mora pri pripravi razčlenjenega računa upoštevati določbe zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št, 59/99, 57/01 in 59/01).
Operater mora zagotoviti razčlenjen račun v skladu z določbami tega splošnega akta najkasneje v treh mesecih od njegove uveljavitve.
Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.