Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (MNKOZN)

# Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (MNKOZN) ## AKT O NOTIFIKACIJI NASLEDSTVA glede konvencij organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo Ob upoštevanju: * določb temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije; * določb deklaracije o neodvisnosti, s katerimi Republika Slovenija: – razglaša svojo samostojnost in neodvisnost, se kot mednarodnopravni subjekt v polnem pomenu besede ter v. skladu z načeli združevanja suverenih držav v Evropi povezuje z drugimi državami, želi postati članica OZN, se vključi v KEVS, Svet Evrope, v Evropsko skupnost in druge povezave držav; – spoštuje načela mednarodnega prava in v skladu s pravnim nasledstvom določbe mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila SFR Jugoslavija in se nanašajo na ozemlje Republike Slovenije; * določbe ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, da vlada Republike Slovenije predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb; * dejstva, da je Republika Slovenija mednarodno priznana. Skupščina Republike Slovenije ugotavlja, da je Republika Slovenija pravna naslednica naslednjih mednarodnih sporazumov, katerih članica je bila bivša SFR Jugoslavija: A. Konvencije OZN 1. Konvencija o privilegijih in imunitetah Združenih narodov; New York, 13. februar 1946, objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 20/50; 2. Konvencija o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij; New York, 21. november 1947, objavljena v Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, št. 4/52 in v Uradnem listu FLRJ, št. 8/59, 11/60, 10/64, 5/68, 36/70, M/79; Republika Slovenija bo uporabljala konvencijo za naslednje specializirane agencije: MOD, FAO, UNESCO, IMF, IBRD, WHO, UPU, ITU, WMO, 1FAD in WIPO. 3. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih; Dunaj, 18. april 1961, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 2/64; 4. Fakultativni protokol k Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih, ki se nanaša na obvezno reševanje sporov; Dunaj, 18. april 1961, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 2/64; 5. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih; Dunaj 24. april 1963, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/66; 6. Konvencija o specialnih misijah; New York, 8. 12. 1969, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 19/75; 7. Konvencija ö preprečevanju in kaznovanju zločinov proti mednarodno zaščitenim osebam, vključno z diplomatskimi agenti; New York; 14. december 1973, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 54/76; 8. Dunajska konvencija o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja; Dunaj, 14. 3. 1975, (še ni v veljavi), objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/77; 9. Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida; New York, 9. december 1948, objavljena v Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, št. 2/50; 10. Konvencija o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanje prostituiranja drugih; Lake Sucess, New York, 21. 3. 1950, objavljena v Uradnem vestniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, št. 2/51; 11. Konvencija o odpravi suženjstva, trgovine s sužnji, ustanov in prakse podobne suženjstvu; Ženeva, 7. 9. 1956, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/58; 12. Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije; New York, 7. marec 1966, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 6/67; 13. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah; New York, 16. december 1966, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/71; 14. Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah; New York, 16. december 1966, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/71; Skupščina Republike Slovenije daje naslednjo izjavo: Republika Slovenija priznava v skladu z 41. členom Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah pristojnost Komiteja za človekove pravice, da raziskuje pritožbe, ki jih država, ki je dala tako izjavo, vloži zoper drugo državo, ki mora tudi biti vezana z isto izjavo, za neizpolnjevanje obveznosti iz mednarodnega pakta. 15. Konvencija o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti; New York, 26. november 1968, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 50/70; 16. Mednarodna konvencija o zatiranju in kaznovanju zločina apartheida; New York, 30. 11. 1973, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 14/75; 17. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije proti ženskam; New York, 18. december 1979, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/81; 18. Konvencija o političnih pravicah žensk; New York, 31. 3. 1953, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/54; 19. Konvencija o državljanstvu poročenih žensk; New York, 20. 2. 1957, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/58; 20. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah; New York, 20: november 1989, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 15/90; Republika Slovenija daje ob deponiranju notifikacije o sukcesiji naslednjo izjavo: Republika Slovenija trenutno ne more sprejeti 1. točke 9. člena konvencije, ker veljavna zakonodaja Republike Slovenije določa, da pristojni organi (centri za socialno delo) lahko odločijo o odvzemu pravice staršev do varstva in vzgoje otroka brez poprejšnjega sodnega vpogleda. 21. Konvencija o statusu beguncev; Ženeva, 28. julij 1951. objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/60; 22. Protokol o statusu beguncev; New York, 31. januar 1967. objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 17/67; 23. Konvencija o statusu oseb brez državljanstva; New York, 28. september 1954, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 8/59: 24. Dunajska konvencija o pogodbenem pravu; Dunaj, 23. maj 1969, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 30/72; 25. Dunajska konvencija o nasledstvu držav v pogledu pogodb; Dunaj, 23. avgust 1978, (še ni v veljavi), objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/80; 26. Mednarodna konvencija proti jemanju talcev; New York, 17. december 1979. objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 9/84; 27. Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja; Ženeva, 13. november 1979, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86; 28. Protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz 1979 o dolgoročnem financiranju programa za opazovanje in ovrednotenje emisije onesnaževalcev zraka v Evropi; Ženeva. 28. september 1984, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 2/87; 29. Dunajska konvencija o zaščiti ozonskega plašča; Dunaj, 22. marec 1985. objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/90; 30. Montrealski protokol o substancah, ki škodujejo ozonskemu plašču: Montreal, 16. september 1987, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 16/90; 31. Enotna konvencija o mamilih iz 1961, spremenjena in dopolnjena s Protokolom z dne 25. marca 1972; New York, 8. avgust 1975, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 2/64, 3/78; 32. Konvencija o psihotropnih substancah; Dunaj, 21. februar 1971. objavljena v Uradnem listu SFRJ, št. 40/73; 33. Konvencija Združenih narodov proti prepovedani trgovini z mamili in psihotropnimi substancami; Dunaj, 20. december 1988, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 14/90; Ob notifikaciji nasledstva bo Republika Slovenija obvestila Generalnega sekretarja OZN. da je za izdajanje dovoljenj za promet z opojnimi drogami v Republiki Sloveniji pristojno Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo, za kontrolo prometa z opojnimi drogami pa Republiški sanitarni inšpektorat. 34. Konvencija o uveljavljanju alimentacijskih zahtevkov v tujini; New York. 20. junij 1956. objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/59; V skladu z 2. členom bo dolžnosti organa za zvezo opravljalo Ministrstvo za zdravstvo, socialno varstvo in družino. 35. Konvencija o carinskih olajšavah v turizmu: New York. 4: 6. 1954. objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/60; 36. Carinska konvencija o začasnem uvozu privatnih cestnih vozil; New York, 4. 6. 1954. objavljena v Uradnem listu. FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/60; 37. Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na osnovi TIR karneta (Konvencija TIR); Ženeva, 15. 1. 1959 in 14. 11. 1975. objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/61 (za besedilo iz 1959); za sedaj veljavno besedilo je SFRJ deponirala ratifikacijski instrument 20. 9. 1977, objavljeno pa je v Uradnem listu RS, št. 35/92 (Mednarodne pogodbe, št. 9): 38. Konvencija in statut o tranzitu; Barcelona. 20. 4. 1921. objavljena v Službenih novinah Kraljevine Jugoslavije, št. 148-1. V z dne 3. 7. 1930; 39. Deklaracija o graditvi velikih cest za mednarodni promet; Ženeva, 16. 9. 1950, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/60; 40. Sporazum o označevanju gradbišč na cestah; Ženeva, 16. 12. 1955, objavljen v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/57; 41. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR); Ženeva, 19. maj 1956, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/58, 1/59, 12/61, 1/63, 4/63 in 12/75; 42. Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR); Ženeva, 30. september 1957, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 61/70, 59/72; a) Protokol k zgornjemu sporazumu; New York, 21. 8. 1975, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 8/77; 43. Konvencija o cestnem prometu; Dunaj, 8. 11. 1968, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 6/78; V skladu s četrtim odstavkom 45. člena se za razločevanje Republike Slovenije v mednarodnem prometu vozil za vozila, ki so registrirana v Republiki Sloveniji določa znak SLO. 44. Evropski sporazum, ki dopolnjuje Konvencijo o cestnem prometu z dne 8. 11. 1968; Ženeva, 1. 5. 1971, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 8/77; 45. Evropski sporazum o glavnih mednarodnih prometnih žilah; Ženeva, 15. 11. 1975, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/80; 46. Evropski sporazum o najpomembnejših železniških progah; Ženeva, 31. 5. 1985, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/89; 47. Mednarodna konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga; Ženeva, 21. 10. 1982, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/85; 48. Sporazum o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in kulturnega značaja; Lake Success, New York, 22. 11. 1950, objavljen v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 17/52; 49. Protokol k sporazumu o uvozu predmetov prosvetnega, znanstvenega in. kulturnega značaja; Nairobi, 26. 11. 1976, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/81;. 50. Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu; Ženeva, 29. 4. 1958, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/65; 51. Konvencija o odprtem morju; Ženeva, 29. 4. 1958, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/65; 52. Konvencija o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katero se lahko šteje, da ima čezmerno travmatične učinke, ali da deluje brez razlike v pogledu ciljev; Ženeva, 10. 10. 1980, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/82; 53. Konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb; New York, 10. 6. 1958, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/81; Skupščina Republike Slovenije daje naslednjo izjavo: V skladu s tretjim odstavkom 1. člena bo Republika Slovenija na recipročni podlagi uporabljala konvencijo samo glede na tiste arbitražne odločbe, ki so bile izdane na ozemlju druge članice konvencije in za spore, ki izvirajo iz pogodbenih ali nepogodbenih pravnih razmerij, ki se po slovenski zakonodaji štejejo za trgovinske. 54. Evropska konvencija o mednarodni trgovinski arbitraži; Ženeva, 21. 4. 1961, objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/63; 55. Mednarodni sporazum o ustanovitvi Univerze za mir; New York, 5. 12. 1980, objavljen v Uradnem listu SFRJ -Mednarodne pogodbe, št. 8/83, 1/85. B. Konvencije sprejete v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo: 1. Sporazum o privilegijih in imunitetah Mednarodne agencije za atomsko energijo; Dunaj, 1. 7. 1960, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/64; 2. Dunajska konvencija o civilni odgovornosti za jedrsko škodo; Dunaj, 21. 5. 1963, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 5/77; 3. Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala; Dunaj, 1979, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 9/85; 4. Sistem za poročanje o incidentih IAEA (IAEA-IRS); Dunaj, 14. 5. 1986, objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/87; 5. Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah; Dunaj, 26. 9. 1986, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 15/89; 6. Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti; Dunaj, 26. 9. 1986, objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91. Ta akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V tej konvenciji razumemo: a) z izrazom »prevoz TIR« prevoz blaga od izhodiščne carinarnice do namembne carinarnice in sicer po režimu imenovanem »režim TIR«, o katerem govori ta konvencija; b) z izrazom »uvozne in izvozne dajatve in takse« carino in vse druge dajatve, takse, pristojbine, ki se zahtevajo ob ali v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, razen dajatev in taks, katerih višina je omejena na približen strošek opravljenih storitev; c) z izrazom »cestno vozilo« ne samo vsako motorno cestno vozilo, temveč tudi vsako prikolico ali polprikolico, ki se priklopi takšnemu vozilu; d) z izrazom »komplet vozil« sestavljena vozila, ki so udeležena v cestnem prometu kot eno samo vozilo; e) z izrazom »zabojnik« sredstvo za prevoz (okvir za prevoz pohištva, premična cisterna ali drugo podobno sredstvo): I. ki je v celoti ali delno zaprto kot zaboj, in se vanj lahko spravi blago; II. ki je trajno in zaradi tega dovolj trpežno za ponovno uporabo; III. ki je posebne izvedbe za lažji prevoz blaga z enim ali več prevoznimi sredstvi brez vmesnega prekladanja; IV. ki je takšne izvedbe, da se zlahka pretovarja z enega na drugo prevozno sredstvo; V. ki je takšne izvedbe, da se zlahka polni in prazni; VI. katerega notranja prostornina meri vsaj 1m3; »Demontažne karoserije« se obravnavajo kot zabojniki; f) z izrazom »izhodiščna carinarnica« vsako carinarnico podpisnice, kjer se prične mednarodni prevoz celotnega ali dela tovora blaga po režimu TIR; g) z izrazom »namembna carinarnica« vsako carinarnico podpisnice, kjer se konča mednarodni prevoz celotnega ali dela tovora blaga po režimu TIR; h) z izrazom »prehodna carinarnica« vsako carinarnico podpisnice, skozi katero se uvaža ali izvaža cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik med prevozom TIR; j) z izrazom »osebe« hkrati fizične in pravne osebe;. k) z izrazom »težko ali zajetno blago« vsak težak ali zajeten izdelek, ki ga zaradi njegove teže, velikosti ali vrste na splošno ni možno prevažati niti v zaprtem cestnem vozilu niti v zabojniku; l) z izrazom »jamstvena organizacija« organizacijo, s katero soglašajo carinski organi podpisnice kot porokom za osebe, ki uporabljajo režim TIR.

Ta konvencija se nanaša na prevoz blaga s cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki brez vmesnega prekladanja tovora čez eno ali več meja od izhodiščne carinarnice ene podpisnice do namembne carinarnice druge ali iste podpisnice, če je del prevoza med začetkom operacije TIR in njenim koncem opravljen po cesti.

Po določilih te konvencije: a) je treba prevoze opravljati I. s cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki, predhodno odobrenimi pod pogoji, navedenimi v poglavju III a); ali II. z drugimi cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki, če se prevoz opravlja pod pogoji iz poglavja III c); b) prevozi so možni le z jamstvom organizacij, določenih v skladu z določili 6. člena, ter na podlagi karneta TIR v skladu z vzorcem, ki je priloga 1 k tej konvenciji.

Za blago, ki se prevaža po režimu TIR, ne bo treba plačati prehodnim carinarnicam uvoznih ali izvoznih dajatev in taks oziroma depozita.

1. Blaga, ki se prevaža po režimu TIR s cestnimi vozili, kompleti vozil ali zabojniki, praviloma ne bo treba carinsko pregledati v prehodnih carinarnicah. 2. Zaradi preprečevanja zlorab lahko carinski organi izjemoma, zlasti če sumijo, da so se zgodile nepravilnosti, pregledajo blago v prehodnih carinarnicah.

1. Pod pogoji in jamstvi, kakor jih določi sama, vsaka podpisnica lahko neposredno ali preko korespondenčnih organizacij pooblasti organizacije, da izdajo karnete TIR in nastopajo kot poroki. 2. Kakšno organizacijo je možno pooblastiti v kakšni državi le, če njeno jamstvo obsega tudi odgovornosti, prevzete v tej državi, v zvezi s prevozi na podlagi karnetov TIR, ki so jih izdale tuje organizacije članice mednarodnega združenja, v katero je včlanjena tudi sama.

Obrazci karnetov TIR, ki jih korespondenčne tuje organizacije ali mednarodna združenja pošljejo jamstvenim organizacijam, bodo deležni franšize pri uvoznih ali izvoznih dajatvah in taksah in zanje ne bodo veljale uvozne in izvozne prepovedi in omejitve.

1. Jamstvena organizacija se zavezuje, da bo plačala zahtevane uvozne in izvozne dajatve in takse, povečane, če bo potrebno, za zamudne obresti, zapadle v plačilo v skladu s carinskimi zakoni in predpisi države, v kateri je bila opažena nepravilnost pri prevozu TIR. Ta organizacija je zavezana skupaj in solidarno z osebami, ki so dolžne poravnati omenjene zneske, za plačilo teh zneskov. 2. Če zakoni in predpisi neke podpisnice ne predvidevajo plačila uvoznih in izvoznih dajatev in taks, kakor je navedeno v 1. odstavku tega člena, se jamstvena organizacija zavezuje, da bo pod enakimi pogoji plačala znesek v višini uvoznih ali izvoznih dajatev in taks, povečan, če bo potrebno, za zamudne obresti. 3. Vsaka podpisnica bo določila najvišji znesek po karnetu TIR, ki ga je mogoče izterjati od jamstvene organizacije na podlagi določil l. in 2. odstavka tega člena. 4. Odgovornost jamstvene organizacije do oblasti države, v kateri je izhodiščna carinarnica, bo pričela takrat, ko bo carinarnica prevzela karnet TIR. V državah, čez katere se bo prevažalo blago po režimu TIR, bo ta odgovornost pričela, ko bo blago uvoženo oziroma; ob; prekinitvi prevoza TIR v skladu z določili 1. in 2. odstavka 26. člena, ko bo carinarnica, pri kateri se je prevoz TIR nadaljeval, prevzela, karnet TIR. 5. Jamstvena organizacija ne bo prevzela odgovornost le za blago, navedeno v karnetu TIR, temveč tudi za blago, ki bi bilo morebiti spravljeno v zapečatenem delu cestnega vozila ali v zapečatenem zabojniku, čeprav ne bo na seznamu karneta TIR. Odgovornost ne bo vključevala nobenega drugega blaga. 6. Za določanje dajatev in taks, omenjenih v 1. in 2. odstavku tega člena, se bodo podatki o blagu, vpisani v karnetu TIR, imeli za točne, dokler se ne dokaže nasprotno. 7. Ko bo plačilo zneskov, omenjenih v 1. in 2. odstavku tega člena, zapadlo, bodo pristojni organi morali, če bo to mogoče, izterjati plačilo od oseb(e), ki je (so) neposredno odgovorna(e) in bodo šele kasneje uvedli terjatev pri jamstveni organizaciji.

1. Jamstvena organizacija določi rok veljavnosti karneta TIR, tako da določi zadnji dan veljavnosti, po katerem karneta TIR ni več mogoče prevzeti pri izhodiščni carinarnici. 2. Če je izhodiščna carinarnica karnet TIR prevzela zadnji dan veljavnosti ali pred tem, kakor predvideva 1. odstavek tega člena, bo karnet TIR veljal vse do konca prevoza TIR pri namembni carinarnici.

1. Karnet TIR je mogoče razdolžiti pogojno ali brezpogojno; če gre za pogojno razdolžitev, se morajo pogoji nanašati na dejstva v. zvezi s prevozom TIR. Ta dejstva je treba jasno zapisati v karnet TIR. 2. Ko bodo carinski organi neke države brezpogojno razdolžili karnet TIR, ne bodo mogli več terjati, naj jamstvena organizacija plača zneske, omenjene v 1. in 2. odstavku 8. člena, razen če bo pri pridobitvi potrdila o razdolžitvi ugotovljena zloraba ali goljufija.

1. Kadar karnet TIR ni bil razdolžen ali je bil razdolžen pogojno, pristojni organi niso upravičeni od jamstvenih organizacij terjati plačila zneskov, omenjenih v 1. in 2. odstavku 8. člena, če niso v enem letu od dne. ko so prevzeli karnet TIR. pisno obvestili jamstvene organizacije, da razdolžitev še ni opravljena oziroma je pogojna. Enako velja za razdolžitev, doseženo z goljufijo ali zlorabo, le da je tedaj rok dve leti. 2. Zahtevek za plačilo zneskov, omenjenih v 1. in 2. odstavku 8. člena, je treba poslati jamstveni organizaciji v treh mesecih do najkasneje dveh let po datumu, ko je bila jamstvena organizacija obveščena, da karnet TIR še ni razdolžen ali je razdolžen pogojno oziroma je bilo potrdilo o razdolžitvi pridobljeno z zlorabo ali goljufijo. Ko terjatev v omenjenem roku dveh let postane predmet sodnega postopka, je treba za plačilo poslati v enem letu po datumu, ko začne veljati sklep sodišča. 3. Jamstvena organizacija je dolžna poravnati terjatev v treh mesecih od datuma, ko je prejela terjatev. Če se v dveh letih po plačilu ugotovi in se carinski organi s tem strinjajo, da kljub vsemu ni prišlo do nepravilnosti v zvezi z zadevnim prevozom, dobi jamstvena organizacija plačilo povrnjeno.

Odstavka a) in b) tega poglavja veljata le, če vsa cestna vozila glede na izvedbo in opremo ustrezajo pogojem, ki so določeni v prilogi 2 te konvencije in so bili odobreni v skladu s postopkom, določenim v prilogi 3 te konvencije. Potrdilo o soglasju (potrdilo carinarnice o carinski neoporečnosti vozila) mora ustrezati vzorcu priloge 4.

1. Odstavka a) in b) tega poglavja veljata, če so bili zabojniki izdelani v skladu s pogoji, določenimi v prilogi 7, I. del, in odobreni v skladu s postopkom, določenim v II. delu omenjene priloge. 2. Pri zabojnikih, odobrenih za prevoz blaga s carinsko plombo v skladu s carinsko konvencijo o zabojnikih iz leta 1956, je treba v skladu z dogovori, ki so bili v zvezi s tem sklenjeni v Združenih narodih, v skladu s carinsko konvencijo o zabojnikih iz leta 1972 ali v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki jih v danem primeru nadomeščajo ali spreminjajo, izhajati iz tega, da ustrezajo predpisom 1. odstavka: treba jih je priznati za prevoz po režimu TIR brez ponovnega potrdila o soglasju.

1. Vsaka podpisnica si pridržuje pravico, da ne prizna veljavnosti potrdila o soglasju k cestnim vozilom ali zabojnikom, ki ne ustrezajo predpisom po 12. in 13. členu. Podpisnice pa prevoza ne bodo zavlačevale, če ugotovljene pomanjkljivosti niso bistvenega pomena in ni nevarnosti za tihotapljenje. 2. Cestna vozila ali zabojniki, ki ne ustrezajo več pogojem, zahtevanim za njihovo soglasje, se smejo uporabiti za prevoz blaga s carinsko plombo šele takrat, ko so bili vrnjeni v prvotno stanje ali pa je bilo vozilo oziroma zabojnik znova odobren.

1. Za začasen uvoz cestnih vozil, komplet vozil ali zabojnikov, ki se uporabljajo za prevoz blaga po režimu TIR, ni potreben poseben carinski dokument. Jamstvo za plačilo oziroma varščina se ne zahteva za cestna vozila, komplete vozil ali zabojnike. 2. Prvi odstavek ne ovira podpisnice pri njeni zahtevi, da bi namembna carinarnica opravila formalnosti po notranjepravnih predpisih, da bi na ta način zagotovila, da bodo cestna vozila, komplet vozil ali zabojnik po končanem prevozu TIR zopet izvoženi.

Cestna vozila ali kompleti vozil, ki opravljajo prevoz TIR, morajo imeti na prednji in zadnji strani pravokotno tablo z napisom »TIR«, ki ustreza značilnostim, navedenim v prilogi 5. Te table morajo biti nameščene tako, da so dobro vidne in jih je možno sneti.

1. Za vsako cestno vozilo ali vsak zabojnik je treba izdati poseben karnet TIR. En sam karnet pa je možno izdati za en komplet vozil ali za več zabojnikov; ki so naloženi na enem samem cestnem vozilu ali na enem kompletu vozil. V tem primeru je treba v seznamu blaga na karnetu TIR posebej navesti vsebino vsakega vozila, ki spada h kompletu vozil, ali vsakega zabojnika. 2. Karnet TIR velja le za eno vožnjo. Vsebovati mora vsaj toliko odrezkov/kuponov za prevzem in ureditev na carini, kot jih je potrebnih za prevoz.

Prevoz TIR se sme opravljati preko več izhodiščnih in namembnih carinarnic, vendar skupno število izhodiščnih in namembnih carinarnic ne sme biti večje od štiri. Dovoljeno je pokazati karnet TIR na namembni carinarnici le, če so ga sprejele vse izhodiščne carinarnice.

Blago in cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik je treba pokazati izhodiščni carinarnici s karnetom TIR. Carinski organi izhodne države sprejmemo potrebne ukrepe, da bi se prepričali o pravilnosti seznama blaga ali pritrdili carinske plombe ali da bi osebe, ki so za to pooblaščene, preverile pritrjene plombe.

Carinski organi lahko za vožnje skozi njihovo državo določijo rok in zahtevajo, da se cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik držijo predpisane tranzitne poti.

Cestno vozilo, komplet vozil ali zabojnik je treba s tovorom in pripadajočim karnetom TIR zaradi nadzora pokazati vsaki tranzitni carinarnici in namembnim carinarnicam.

1. Tranzitne carinarnice vsake podpisnice praviloma priznavajo nedotaknjene carinske plombe, ki so jih pritrdili carinski organi drugih podpisnic, razen če se opravi revizija blaga v skladu z 2. odst. 5. člena. Carinski organi pa lahko, če to zahteva nadzor, dodatno pritrdijo svoje lastne carinske plombe. 2. Takšne carinske plombe, ki jih je ena podpisnica priznala, uživajo na svojem območju enako pravno varstvo kot narodne carinske plombe.

Carinski organi smejo le izjemoma: – spremljati cestna vozila, komplete vozil ali zabojnike v lastni državi na stroške prevoznega podjetja; – med vožnjo opraviti nadzor in revizijo tovora na cestnih vozilih, kompletih vozil ali v zabojnikih.

Če carinski organi opravijo revizijo tovora na cestnem vozilu, ha kompletu vozil ali zabojniku pri tranzitni carinarnici ali med vožnjo, morajo na kuponih karneta TIR, ki so v uporabi v njihovi državi, na ustreznih talonih in na kuponih, ki ostanejo v karnetu TIR, zaznamovati novo pritrjene carinske plombe in način opravljenega nadzora.

Če se med vožnjo carinske plombe poškodujejo, in to v primerih, ki niso navedeni v 24. in 35. členu, ali pa se blago uniči ali poškoduje, ne da bi bile plombe poškodovane, se ravna v skladu z navodilom za uporabo karneta TIR, ki je vsebovano v prilogi 1. in sprejme v zapisnik, ki je prav tako v karnetu TIR; notranjepravni predpisi države ostanejo nespremenjeni.

1. Če se prevoz s karnetom TIR na delu proge dotika ozemlja države, ki ni podpisnica te konvencije, se prevoz TIR med tranzitom čez to ozemlje prekine. V takšnem primeru priznajo carinski organi podpisnic, čez ozemlja katerih se nato blago prepelje, zaradi nadaljevanja prevoza TIR, karnet TIR, če so carinske plombe in/ali znak istovetnosti ostali nepoškodovani. 2. Enako velja za del prevozne poti, na kateri lastnik karneta TIR na ozemlju ene podpisnice ne uporablja karneta, ker se ponujajo enostavnejši postopki za tranzitno carinjenje ali pa takšen postopek ni potreben. 3. V takšnih primerih veljajo carinarnice, pri katerih je bil prevoz TIR prekinjen ali se je zopet vzpostavil, kot tranzitne carinarnice pri izhodu oziroma tranzitne carinarnice pri vhodu.

S pridržkom glede določb te konvencije, zlasti 18. člena je možno prvotno navedeno namembno carinarnico nadomestiti z drugo namembno carinarnico.

Po prihodu tovora na namembno carinarnico je treba karnet TIR namudoma urediti, če je za blago veljal drug carinski postopek ali je carinjeno za prosti promet.

1. Ta odstavek velja le za prevoz izredno težkega blaga ali blaga v razsutem stanju v smislu 1. člena, črke k). 2. Po tem odstavku je možno izredno težko blago ali blago v razsutem stanju glede na odločitev izhodiščne carinarnice prepeljati z vozili ali zabojniki brez carinske plombe. 3. Ta odstavek se uporablja, le če se po mnenju izhodiščne carinarnice identiteta izredno težkega tovora ali tovora v razsutem stanju kot tudi dodatne opreme, ki se v danem primeru prevaža skupaj z blagom, lahko brez nadaljnjega določi na podlagi obstoječega opisa ali pa je možno to blago opremiti s carinskimi plombami ali znaki identitete, in sicer tako da jih ni možno niti nadomestiti niti odstraniti, ne da bi to pustilo opazne sledove.

Vse določbe te konvencije, od katerih posebni predpisi te konvencije ne odstopajo, veljajo tudi za prevoz izredno težkega blaga ali blaga v razsutem stanju po režimu TIR.

Jamstvo združenja se ne nanaša le na blago, navedeno v karnetu TIR, temveč tudi na blago, ki sicer ni navedeno v karnetu TIR, vendar pa je na nakladalni ploščadi ali med blagom, ki je navedeno v karnetu TIR.

Karnet TIR mora biti na ovitku in na vseh kuponih opremljen z zaznamkom »izredno težko blago ali blago v razsutem stanju,« in sicer z mastnimi črkami v angleškem in francoskem jeziku.

Izhodiščna carinarnica lahko zahteva, da se karnetu TIR priložijo pakirne liste, fotografije, načrti itd., ki so potrebni za zagotovitev identitete blaga med prevozom. V tem primeru opremi carinarnica te papirje z žigom pripne po en izvod na hrbtno stran ovojnega lista karneta TIR in to zabeleži na vseh seznamih blaga.

Tranzitne carinarnice vseh podpisnic priznavajo carinske plombe oziroma znake identitete, ki so jih pritrdili pristojni organi drugih podpisnic. Vendar pa lahko pritrdijo dodatne carinske plombe oziroma znake identitete, vendar morajo na kuponih karneta TIR, ki se uporabljajo v njihovi državi, na ustreznih talonih in na kuponih, ki ostanejo v karnetu TIR, zaznamovati, da so bile carinske plombe oziroma znaki identitete na novo pritrjene.

Če morajo carinski organi pri tranzitni carinarnici ali med vožnjo odstraniti carinske plombe ali znake identitete zaradi revizije tovora, zaznamujejo te na novo pritrjene carinske plombe oziroma znake identitete na kuponih karneta TIR, ki se uporabljajo v njihovi državi, na ustreznih talonih in na kuponih, ki ostanejo v karnetu TIR.

Kdor krši določbe te konvencije, stori kaznivo dejanje po pravnih predpisih države, v kateri je bilo storjeno, protipravno dejanje.

Če ni možno ugotoviti, kje je bila nepravilnost storjena, se šteje, kot da je bila storjena na ozemlju podpisnice, na katerem je bila ta nepravilnost ugotovljena.

1. Vsaka podpisnica je upravičena, da osebo, ki je zakrivila težko protipravno dejanje zoper carinske zakone, ki veljajo za mednarodni prevoz blaga, ali zoper druge carinske predpise, začasno ali trajno izključi pri olajšavah po tej konvenciji. 2. To izključitev je treba takoj sporočiti carinskim organom podpisnice, na ozemlju katere ima ta oseba svoje prebivališče ali sedež poslovanja, kot tudi jamstveni organizaciji (združenju) države, v katerem je bilo storjeno protipravno dejanje.

Če so prevozi TIR opravljeni v skladu s predpisi, velja naslednje: 1. Podpisnice ne bodo upoštevale manjših odstopanj pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z datumom in prevozno potjo. 2. Tudi odstopanja med podatki, ki so vsebovani v seznamu blaga v karnetu TIR, in med vsebino cestnega vozila, kompleta vozil ali zabojnika, se ne štejejo za protipravna dejanja lastnika karneta TIR po tej konvenciji, če je predložen dokaz, ki pristojne organe prepriča, da ta odstopanja niso posledica napak, storjenih namerno ali iz malomarnosti pri natovarjanju ali odpremi blaga ali pri izpolnjevanju seznama blaga.

Carinske uprave izhodiščne in namembne države ne krivijo lastnika karneta TIR ob morebitnih ugotovljenih odstopanjih, če se ta odstopanja nanašajo na carinske postopke, ki so bili opravljeni pred ali po prevozu TIR in pri katerih lastnik karneta TIR ni bil udeležen.

Če je bil predložen sprejemljiv dokaz za carinske organe, da je bilo blago, navedeno v seznamu blaga v karnetu TIR, uničeno zaradi nesreče ali višje sile ali pa se je nenadomestljivo izgubilo ali pa manjka zaradi naravnega/fizičnega kala na podlagi svoje svojskosti, je dano dovoljenje za oprostitev plačila carin in dajatev, ki se jih sicer običajno plačajo.

Na utemeljeno prošnjo podpisnice ji pristojni organi podpisnic, ki jih zadeva prevoz TIR, dajo vse razpoložljive informacije, potrebne za uporabo 39., 40. in 41. člena.

V prilogah 6 in 7. III. del so pojasnjene posamezne določbe te konvencije in njenih prilog. Prav tako so navedeni posamezni praktični primeri, ki jih priporočamo.

Vsaka podpisnica zagotavlja udeleženim jamstvenim organizacijam oziroma združenjem olajšave za nakazilo potrebnih sredstev: a) za poravnavo zneskov, ki jih zahtevajo organi podpisnic na podlagi 8. člena, in b) za plačilo formularjev karneta TIR, ki jih tuja združenja ali mednarodne organizacije pošljejo jamstvenim organizacijam oziroma združenjem, ki so z njimi v zvezi.

Vsaka podpisnica objavi seznam izhodiščnih carinarnic, tranzitnih carinarnic in namembnih carinarnic, ki imajo soglasje za opravljanje prevozov TIR. Sosednje pogodbenice se sporazumno obveščajo o ustreznih obmejnih carinarnicah in njihovem času poslovanja.

1. Za uradno poslovanje carinskih organov, ki je predvideno v tej konvenciji, ni treba plačevati pristojbin, razen če poteka uradno poslovanje zunaj običajnih dni, ur ali mest, ki so za to predvidena. 2. Podpisnice bodo, če bo to mogoče, pri carinarnicah olajšale carinjenje hitro pokvarljivega blaga.

1. Določbe te konvencije ne izključujejo niti omejitev, predvidenih v skladu z notranjepravnimi predpisi, ali nadzora iz razlogov javne morale, javne varnosti, higiene ali javnega zdravja kot tudi veterinarsko-nadzorstvenih ukrepov in ukrepov, ki se nanašajo na varstvo rastlin, niti pobiranja pristojbin, ki jih je treba v skladu s temi predpisi pobirati. 2. Ta konvencija ni v nasprotju z uporabo drugih notranjepravnih predpisov ali mednarodnih konvencij o prevozu.

Ta konvencija ne izključuje, da ne bi podpisnice, ki so združene v carinsko ali gospodarsko unijo, sprejele posebnih predpisov o prevozih blaga, ki se začnejo in končajo na njihovih ozemljih ali pa potekajo čeznje, in to pod pogojem, da ti predpisi ne omejujejo olajšav, predvidenih v tej konvenciji.

Ta sporazum ni v nasprotju z nadaljnjimi olajšavami, ki jih podpisnice zdaj ali v prihodnje bodisi odobrijo z enostranskimi predpisi ali z dvo- ali večstranskimi konvencijami, in to pod pogojem, da olajšave, ki so bile na ta način odobrene, ne ovirajo uporabe te konvencije in zlasti ne opravljanja prevozov TIR.

Na prošnjo si podpisnice medsebojno izmenjujejo informacije, ki so potrebne za uporabo te konvencije, zlasti še o odobritvi cestnih vozil in zabojnikov ter o njihovih konstrukcijskih značilnostih.

Priloge te konvencije so sestavni del konvencije.

Podpis, ratifikacija, potrditev, odobritev in pristop 1. Vse države članice Združenih narodov ali članice katere koli specializirane organizacije ali Mednarodne organizacije za jedrsko energijo ali podpisnice statuta Mednarodnega sodišča ali katera koli druga država, ki jo je povabila Generalna skupščine Združenih narodov, lahko postanejo države članice te konvencije, tako da: a) jo podpišejo brez pridržkov glede ratifikacije, sprejema ali potrditve; b) vložijo listine o ratifikaciji, sprejemu ali odobritvi, potem, ko so jo podpisale s pridržkom ratifikacije, sprejema ali odobritve, ali c) vložijo listino o pristopu. 2. Ta konvencija bo na razpolago za podpisovanje od 1. januarja 1976 do vključno 31. decembra 1976 na sedežu Združenih narodov v Ženevi. Državam, navedenim v prvem odstavku tega člena je v tem času konvencija na voljo za podpis. Po tem roku bodo lahko h konvenciji pristopile. 3. Carinske ali gospodarske zveze lahko skupaj z vsemi svojimi državami članicami ali kadar koli potem, ko so njihove države članice postale podpisnice te konvencije, tudi postanejo podpisnice te konvencije v skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena. Vendar pa te zveze ne bodo imele pravice do glasovanja. 4. Listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu je treba shraniti pri generalnem sekretarju Združenih narodov.