Akt o nasledstvu Sporazumov nekdanje Jugoslavije z Madžarsko, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko

# Akt o nasledstvu Sporazumov nekdanje Jugoslavije z Madžarsko, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko ## A K T O NASLEDSTVU SPORAZUMOV NEKDANJE JUGOSLAVIJE Z MADŽARSKO, KI NAJ OSTANEJO V VELJAVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MADŽARSKO Na podlagi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v zvezi z določbami 1. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije odloča, da notificira nasledstvo Republike Slovenije glede naslednjih mednarodnih pogodb, ki jih je z Madžarsko sklenila nekdanja Jugoslavija in naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko: 1. Sporazum med Vlado FLRJ in Vlado LR Madžarske o vodnogospodarskih vprašanjih; Beograd, 8. 8. 1955; objavljen v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 15/56. 2. Sporazum med FLRJ in LR Madžarsko o znanstveno-tehničnem sodelovanju; Beograd, 29. 5. 1956; objavljen v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/57. 3. Sporazum med Vlado FLRJ in Vlado LR Madžarske o ribištvu v mejnih vodah; Beograd, 25. 5. 1957. 4. Konvencija med Vlado FLRJ in Vlado LR Madžarske o urejanju vprašanj socialnega zavarovanja njunih državljanov; Budimpešta, 7. 10. 1957; objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 8/58. 4.a Sporazum o izvajanju konvencije z dne 7. 10. 1957; Beograd, 20. 4. 1973; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 33/75. 5. Konvencija med Vlado FLRJ in Vlado LR Madžarske o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni; Beograd, 20. 11. 1957; objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 9/58. 6. Sporazum med FLRJ in LR Madžarsko o poštni službi in telekomunikacijah in Protokol o ukrepih za razširitev telefonskih in telegrafskih končnih in tranzitnih zvez; Beograd, 24. 3. 1958; objavljena v Uradnem listu FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/58. 7. Konzularna konvencija med FLRJ in LR Madžarsko; Beograd, 20. 2. 1963; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 13/63. 7.a Konvencija o dopolnitvi konvencije z dne 20. 2. 1963; Budimpešta, 5. 6. 1980; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/81. 8. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o sodelovanju na področju mirnodobnega izkoriščanja nuklearne energije; Budimpešta, 6. 12. 1965; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 12/66. 9. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o sodelovanju na področju turizma; Beograd, 11. 5. 1966; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/67. 10. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o sodelovanju na področju zdravstva; Budimpešta, 26. 9. 1966; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/67. 11. Pogodba med SFRJ in LR Madžarsko o vzajemnem pravnem prometu; Beograd, 7. 3. 1968; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/68. 11.a Pogodba o spremembah in dopolnitvah pogodbe z dne 7. 3. 1968; Budimpešta, 25. 4. 1986; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/87. 12. Sporazum med SFRJ in LR Madžarsko o klavzuli nacije največjih ugodnosti; Budimpešta, 24. 5. 1968; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 1/69. 13. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o malem obmejnem prometu oseb; Budimpešta, 5. 11. 1975; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 8/77. 14. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o unifikaciji listin za prehod čez jugoslovansko-madžarsko mejo v službene namene; Budimpešta, 27. 11. 1975; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 9/77. 15. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado Madžarske o menjavi blaga in storitev ter gospodarskem sodelovanju v obmejnem prometu; Budimpešta, 20. 3. 1976; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 6/78. 15.a Sporazum o spremembah in dopolnitvah sporazuma z dne 20. 3. 1976; Budimpešta, 5. 6. 1986. 16. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o sodelovanju pri obrambi pred točo; Beograd, 2. 3. 1978; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/79. 17. Sporazum med Vlado SFRJ in Vlado LR Madžarske o sodelovanju in vzajemni pomoči pri carinskih vprašanjih; Beograd, 29. 3. 1978; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 14/79. 18. Sporazum o vzajemnem priznavanju enakovrednosti šolskih spričeval in diplom, izdanih v SFRJ in LR Madžarski; Budimpešta, 7. 3. 1980; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/81. 19. Veterinarska konvencija med ZIS Skupščine SFRJ in Vlado LR Madžarske; Héviz, 14. 3. 1981; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 6/84. 20. Sporazum med ZIS Skupščine SFRJ in Vlado LR Madžarske o omogočanju brezcarinskega dovoza blaga iz LR Madžarske za potrebe madžarskih pomorskih ladij in njihovih posadk v jugoslovanskih lukah, če gre za madžarske proizvode; Budimpešta, 29. 12. 1982; objavljen v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 9/84. 21. Konvencija med ZIS Skupščine SFRJ in Vlado LR Madžarske o obnavljanju, označevanju in vzdrževanju mejne črte in mejhnih oznak na jugoslovansko-madžarski državni meji; Beograd, 20. 10. 1983; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 10/85. 22. Pogodba med SFRJ in LR Madžarsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom; Budimpešta, 17. 10. 1985; objavljena v Uradnem listu SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 7/87. Sporazuma, navedena v aktu pod številkama 3. in 15.a, se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije v prevodih v slovenskem jeziku hkrati z aktom. Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.

Pogodbenici dovoljujeta na podlagi svojih pravnih predpisov uporabiti pravico do ribolova v mejnih vodah, ki pripadajo ozemlju posamezne pogodbenice.

Kot mejne vode se po tem sporazumu štejejo: vse tekoče ali stoječe vode na mejni črti. Za ribe in ribolov se štejejo tudi vse preostale koristne vodne živali, njihov ulov in njihova gojitev.

Pogodbenici sta dolžni upoštevati vse ukrepe za ohranitev, razvijanje in pravilno uporabljanje rib v mejnih vodah.

Pogodbenici se obvezujeta, da se na mejnih vodah urejujeta lovopust in najmanjša velikost rib in preostalih koristnih vodnih živali: ---------------------------------------------------------------- ribja vrsta najmanjša čas lovopusta velikost ---------------------------------------------------------------- šaran/Cyprinus Carpio/ 25cm od 1. V. do 15. VI. smuč/Lucioperca lucioperca/ 30cm od 15. III. do 30. IV. kečiga/Acipenser ruthenus/ 40cm od 1. IV. do 31. V. sulec/Salmo hucho/ 70cm od 15. II. do 30. IV. som/Silurus glanis/ 50cm brez lovopusta rak/Astacus fluviatilis/ in 9cm od 15. XI. do 15. V. /Astacus leptodactylus/ školjka /Unio pictorum/ 8cm brez lovopusta ---------------------------------------------------------------- Velikost ribe se računa od vrha glave do konca repa, za rake pa od oči do konca iztegnjenega repa. Navedeni lovopust in najmanjša možna velikost se lahko spremenita na podlagi odločitve pristojnih organov pogodbenic.

V mejnih vodah je prepovedano potapljati lan in kodeljo, dovajati neprečiščene odpadne vode in snovi, ki škodljivo vplivajo na ribe, ne glede na to, kako in iz kakšne oddaljenosti pridejo te snovi v mejne vode. Če ena od pogodbenic tega ne bo upoštevala, se obvezuje, da bo poravnala nastalo škodo.

1. V mejnih vodah se poleg tradicionalnega ribiškega orodja dovoljuje tudi lov z električnimi napravami, če električni tok ne uničuje rib. 2. V mejnih vodah se prepovedujejo ribolov z uporabo kemičnih sredstev, ki omamljajo ali uničujejo ribe, ribolov s strelnim orožjem, eksplozivom ali ostrimi predmeti kot tudi uporaba mreže, katerih okenca so manjša od 25mm, merjeno v mokrem stanju od vozla do vozla. 3. Prepoveduje se uporaba stalne ali premične naprave za ribolov, katere dolžina presega polovico širine glavnega toka tiste mejne vode in ki po svoji naravi omejuje svobodno gibanje rib. Istočasno se dovoljuje uporaba več takih naprav, če njihova dolžina ne presega polovice reke in so nameščene v razdalje najmanj 50m ena od druge v smeri vodotoka zadevne mejne vode.

1. Za uresničevanje in razlago tega sporazuma bo ustanovljena stalna mešana jugoslovansko-madžarska komisija (v nadaljnjem besedilu: mešana komisija) šestih članov, z vsake strani po trije člani. Mešana komisija se bo sestajala po potrebi. 2. Manj pomembna sporna vprašanja v zvezi z ribolovom v mejnih vodah bodo reševali predstavniki pristojnih lokalnih oblasti pogodbenic. 3. Pristojnost in naloge stalne mešane komisije in predstavniki lokalnih organov bodo določeni na prvem sestanku mešane komisije s posebnim pravilnikom. 4. Imena članov delegacij v mešani komisiji bodo sporočena pogodbenici po diplomatski poti.

1. Pogodbenici delita mejne vode na sektorje. Delitev mejnih voda na sektorje opravijo pristojni organi pogodbenic. Pogodbenici se sporazumeta, na katerih sektorjih bo možen ribolov od obale do obale. 2. Pristojni organi so dolžni, da osebam, ki imajo pravico do ribolova v mejnih vodah, izdajo dovoljenja s fotografijo za ribolov v teh vodah v jezikih pogodbenic. Ta dovoljenja morajo vsebovati tudi oznako tistega ribolovnega sektorja, na katerih ima imetnik takega dovoljenja pravico do ribolova. Podrobnosti za izdajanje dovoljenja za ribolov bo določila mešana komisija. 3. Osebe pogodbenic, ki imajo pravico do ribolova, se lahko izkrcajo na ozemlju druge države samo ob havariji plovila ali življenjski nevarnosti.

Znanstvene in druge ustanove pogodbenic, ki se ukvarjajo z ribolovom, se bodo medsebojno obveščale o izkušnjah in izsledkih raziskovalnih del.

Pristojni organi pogodbenic bodo izdelali večletni načrt razvoja in racionalnega izkoriščanja rib v mejnih vodah. Načrte bo usklajevala mešana komisija pogodbenic.

Pogodbenici bosta druga drugo obveščali o pravnih predpisih o ribištvu, na zahtevo druge pogodbenice pa si bosta posredovali tudi natančnejše podatke in njihove overjene prepise.

Ta sporazum morata potrditi vladi pogodbenic. Sporazum bo začel veljati dne, ko se bosta pogodbenici medsebojno po diplomatski poti obvestili, da sta ga vladi potrdili.

Sporazum velja pet let od dneva, ko začne veljati. Če najmanj šest mesecev pred iztekom tega roka nobena od pogodbenic sporazuma ne odpove, se njegova veljavnost podaljša vsakih pet let, dokler ena od pogodbenic v navedenem odpovednem roku sporazuma ne odpove pisno drugi pogodbenici. Sestavljeno v Beogradu 25. maja 1957 v dveh izvodih, vsak v srbohrvaškem in madžarskem jeziku. Besedili sta enako veljavni. V potrditev navedenega sta pooblaščena predstavnika sporazum podpisala in ga opremila s pečatom. Za Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije dr. Z. Alnaj l. r. Za Vlado Ljudske republike Madžarske Máté János l. r.

V tretjem odstavku 1. člena za besedo “Senta” je treba črtati besedi: “Srpska Crnja”, za besedo “Sobota” črtati črko “i” in postaviti vejico kakor tudi za besedo “Radgona” namesto pike postaviti vejico in dodati besede: “Ormož, Ivanec, Novi Marof, Bačka Topola in Ada.”

6. člen se spremeni in se glasi: “Vsa plačila, ki izvirajo iz tega sporazuma, bodo potekala preko posebnih brezobrestnih računov v konvertibilnih valutah. Posebne račune bodo medsebojno odprle pooblaščene jugoslovanske in madžarske banke in na podlagi Plačilnega sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Madžarsko, podpisanega 27. junija 1977 leta, sklenili medsebojne bančne aranžmaje v zvezi z uporabo tega člena.”

Ta sporazum bo začel veljati na dan izmenjave ratifikacijskih listin, začasno se bo uporabljal od dneva podpisa. Sestavljeno v Budimpešti 5. junija 1986 v dveh izvodih, vsak v srbohrvaškem in madžarskem jeziku, od katerih sta besedili enako veljavni. Za Zvezni izvršni svet Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije podpis nečitljiv Za Vlado Ljudske republike Madžarske podpis nečitljiv