Splošni akt o metodologiji nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev, radijskih programov in platform za izmenjavo videov

# Splošni akt o metodologiji nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev, radijskih programov in platform za izmenjavo videov Na podlagi 98. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25) ter 40. in 42. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11, 84/15 in 204/21) Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) izdaja platform za izmenjavo videov I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE

Ta splošni akt podrobneje določa: – metodologijo nadzorstva, s katero podrobneje določa način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev, ki po zakonu, ki ureja medije, veljajo za radijske programe, televizijske programe, avdiovizualne medijske storitve in platforme za izmenjavo videov, ki izhajajo iz zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve; – obliko in način hrambe posnetkov ter tehnične značilnosti in opremo posnetkov po zakonu, ki ureja medije, in zakonu, ki ureja avdiovizualne medijske storitve; – vsebino podatkov iz tretjega, četrtega in petega odstavka 40. člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve; – klasifikacijo vsebin avdiovizualnih komercialnih sporočil ter drugih vsebin, kot izhajajo iz zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve; – oblike televizijskega oglaševanja.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo naslednji pomen: 1. Glasba za namene tega splošnega akta pomeni predvajanje posameznih glasbenih del (skladb), katerih primarni namen je samostojni glasbeni izraz in ki so namenjena poslušanju kot celovita glasbena dela. Glasba zajema: vokalna glasbena dela, vokalno-instrumentalna glasbena dela in instrumentalna glasbena dela. Za glasbo v smislu te opredelitve se ne šteje avtorska in produkcijska glasba, namenjena izključno programski identifikaciji ali spremljavi (na primer špice, džingli, glasbene podlage), glasbene podlage pod govorjenimi vsebinami, kadar nimajo samostojne programske vrednosti, zvočni učinki, šumi ali tehnični signali, govorjene vsebine (tudi kadar so ritmično ali zvočno oblikovane), če njihov primarni namen ni glasbeni. 2. Oddaja je informativna, kulturno-umetniška, izobraževalna, otroška ali mladinska, verska, športna, kulturno-zabavna ali zabavna programska vsebina določenega žanra. Oddaja se lahko opredeli le enotno, v celoti kot ena vrsta programske vsebine, enega žanra. Vsaka oddaja mora imeti jasno prepoznaven začetek in konec, pri čemer je dolžina trajanja med njima poljubna. Oddaja je tudi dalj časa trajajoč programski pas v radijskem programu, v katerem voditelj povezuje glasbo z različnimi govornimi vsebinami ter drugimi rubrikami in prispevki, ki so del vnaprej pripravljenega scenarija, in so namenjeni zlasti informiranju, izobraževanju ali zabavi poslušalca (na primer magazinska oddaja). 3. Slovenska glasba izven programske vsebine pomeni slovensko glasbo kot jo določa zakon, ki ureja medije, predvajano izven programskih vsebin. 4. Slovenska glasba v programski vsebini pomeni slovensko glasbo kot jo določa zakon, ki ureja medije, predvajano znotraj programske vsebine, in se všteva v trajanje programske vsebine. 5. Tuja glasba izven programske vsebine pomeni glasbo, ki ni slovenska, predvajano izven programske vsebine, in se ne všteva v trajanje programske vsebine. 6. Tuja glasba v programski vsebini pomeni glasbo, ki ni slovenska, predvajana znotraj programske vsebine, in se všteva v trajanje programske vsebine. 7. Žanr ali oblika programske vsebine je značilna in splošno prepoznavna kategorija ali tip vsebine, ki programsko vsebino ali oddajo opredeljuje glede na njene značilnosti, oblikovne in tematske elemente ter namen. Določa pričakovane stile, strukturo, način podajanja vsebine ali informiranja in omogoča razvrščanje glede na prepoznavne lastnosti in funkcijo (na primer Informiranje, zabavo). (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot ga določata zakon, ki ureja medije, in zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, ter na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi. II.POGLAVJE NAČIN UGOTAVLJANJA IZPOLNJEVANJA ZAHTEV IN OMEJITEV

(1) Izpolnjevanje programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe, ter zahtev in omejitev, ki veljajo za avdiovizualne medijske storitve in za storitve platform za izmenjavo videov, preverja agencija z analizo posnetkov, podatkov o predvajanih vsebinah in na podlagi drugih podatkov, ki so potrebni za ugotovitev dejanskega stanja, ter v skladu s klasifikacijo iz tega splošnega akta. (2) Agencija izvaja analize vsebin na podlagi lastnih posnetkov in podatkov, posnetkov in podatkov, ki jih naroči pri zunanjih izvajalcih, ali posnetkov in podatkov, ki jih pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika. (3) Izdajatelji televizijskih in radijskih programov ter ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo so dolžni vse programske in neprogramske vsebine opredeljevati skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta. III. POGLAVJE OBVEZNA HRAMBA PODATKOV IN POSNETKOV TER TEHNIČNE ZNAČILNOSTI IN OPREMA POSNETKOV

(1) Izdajatelji televizijskih in radijskih programov, ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo in ponudniki platform za izmenjavo videov morajo hraniti podatke in posnetke predvajanih programov oziroma programskih vsebin na načine, kot so določeni v tem poglavju. (2) Izdajatelji in ponudniki so dolžni agenciji na njeno zahtevo in v roku, ki ne sme biti krajši od petnajst (15) dni, posredovati podatke in posnetke objavljenih vsebin. (3) Izdajatelji in ponudniki so dolžni od naslednjega dne po prejemu poziva zagotoviti, da ne pride do izbrisa zahtevanih posnetkov ali podatkov. 1. oddelek Posnetki in podatki o radijskih programih

(1) Izdajatelj radijskega programa mora hraniti posnetke vsakega posameznega dneva programa z vsemi objavljenimi programskimi, oglaševalskimi in drugimi vsebinami, kakor so bile zaporedno predvajane v 24 urah na digitalnem nosilcu podatkov. Če agencija od izdajatelja zahteva več dni predvajanega programa, mora biti vsak dan programa zapisan v svoji datoteki. Če posnetka zaradi dolžine trajanja ali drugih razlogov ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka predvajane programske vsebine. Če agencija od izdajatelja zahteva več zaporednih dni predvajanega programa, si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve do sekunde natančno. (2) Posnetek za vsak posamezni dan oziroma za vsako posamezno uro predvajanega programa mora biti opremljen z naslednjimi podatki (v nadaljnjem besedilu: oprema posnetka): ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata, v katerem je posnetek zapisan, in sicer na način: ime_datum(llll.mm.dd)_začetek(uu:mm:ss)_konec(uu:mm:ss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov kot tistih, ki so navedeni v opremi posnetka. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih 30 dni predvajanega programa. (3) Posnetek radijskega programa iz prejšnjih odstavkov mora biti zapisan s sledečo kakovostjo: – stereo: MP3 vsaj 96 kbit/s ali AAC vsaj 64 kbit/s; – mono: MP3 vsaj 56 kbit/s ali AAC vsaj 48 kbit/s; – vzorčenje: vsaj 44.1 kHz.

(1) Izdajatelji radijskih programov so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 14. do 22. člena, 24. in 25. člena tega splošnega akta in jih opredeliti skladno s klasifikacijo iz tega splošnega akta. (2) Izdajatelji, za katere zakon, ki ureja medije, določa obveznost doseganja deleža predvajane slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev v radijskih programih, so dolžni voditi tudi podatke o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta. (3) Predvajanim vsebinam iz 14. do 21. člena tega splošnega akta je treba določiti naslednje spremenljivke: datum, začetek, konec, trajanje, naslov, zvrst, produkcijo in predvajanje. (4) Vsebinam iz 22., 24. in 25. člena tega splošnega akta je treba določiti naslednje spremenljivke: datum predvajanja, začetek, naslov, navedbo ali gre za slovensko skladbo ali tujo, in trajanje. (5) Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss). 2. oddelek Posnetki in podatki o televizijskih programih

(1) Izdajatelj televizijskega programa mora shranjevati posnetke vsakega posameznega dneva predvajanega programa z vsemi objavljenimi programskimi, neprogramskimi in ostalimi vsebinami, kakor so bile predvajane v 24 urah od 0. do 24. ure na digitalnem nosilcu podatkov. Če posnetka zaradi dolžine trajanja ali drugih razlogov ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka predvajanega programa. V tem primeru si morajo posnetki predvajanega programa časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno. (2) Posnetek za vsak posamezni dan oziroma za vsako posamezno uro predvajanega programa mora biti opremljen z naslednjimi podatki: ime programa, datum posnetka z navedbo leta, meseca in dneva, začetni in končni čas posnetka z navedbo ure, minute ter sekunde posnetka ter ime formata v katerem je posnetek zapisan, in sicer na način: ime_datum(llll.mm.dd)_začetek(uu:mm:ss)_konec(uu:mm:ss).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v opremi posnetka. Izdajatelj je dolžan voditi seznam shranjenih datotek za zadnjih šest mesecev predvajanega programa. (3) Posnetek televizijskega programa iz prejšnjih odstavkov mora biti zapisan s sledečo kakovostjo: – video kodek: MPEG4, MKV,TS, MOV, DivX ali Xvid; – bitna hitrost za video: 8Mbit/s ali več; – razločljivost slike: vsaj 1920x1080 pik; – število slik v sekundi: vsaj 24; – na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku; – noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).

(1) Izdajatelji televizijskih programov so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Izdajatelji so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 14. do 22. člena, 24. in 25. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega splošnega akta. (2) Izdajatelji, za katere zakon, ki ureja medije določa obveznost doseganja deleža predvajane slovenske glasbe v televizijskih programih, so dolžni voditi tudi podatke o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta. (3) Predvajanim vsebinam iz 14. do 21. člena tega splošnega akta je treba določiti naslednje spremenljivke: datum, začetek, konec, trajanje, naslov, zvrst, produkcija, predvajanje, producent, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov. (4) Vsebinam iz 22., 24. in 25. člena tega splošnega akta se določi le datum predvajanja, začetek, konec, trajanje in zvrst. (5) Izdajatelji morajo hraniti tudi podatek o obsegu dnevnega oddajnega časa za vsak dan predvajanega programa v urah, minutah in sekundah (v uu:mm:ss). 3. oddelek Posnetki in podatki o avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo

(1) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora hraniti posnetek vsake posamezne ponujene programske, oglaševalske ali druge vsebine v eni datoteki na digitalnem nosilcu podatkov. Če posnetka zaradi dolžine trajanja ali drugih razlogov ni mogoče zapisati v eno datoteko, je lahko zapisan v več datotekah, od katerih mora vsaka z izjemo zadnje vsebovati najmanj eno uro posnetka ponujene programske vsebine. V tem primeru si morajo posnetki ponujene programske vsebine časovno slediti brez prekinitve na sekundo natančno. (2) Vsak posamezni posnetek ponujene programske ali druge vsebine mora biti opremljen z naslednjimi podatki: ime ponudnika avdiovizualne medijske storitve, naslov vsebine, datum, ko je bila vsebina prvič ponujena (z navedbo leta, meseca in dneva), zaporedno številko datoteke, v primeru, ko je zapisana v več datotekah, in ime formata, v katerem je posnetek zapisan, in sicer na način: ponudnik_naslov_datum(llll.mm.dd)_zap.št.(###).ime formata. Posnetek, ki se nahaja v datoteki, ne sme vsebovati nobenih drugih posnetkov, kot tistih, ki so navedeni v opremi posnetka. Ponudnik je dolžan voditi seznam shranjenih datotek šest mesecev od zadnje ponudbe za ogled. (3) Posnetek iz prejšnjih odstavkov mora biti zapisan v identični obliki, kot je bila vsebina ponujena uporabnikom. Če ni zapisan v taki obliki, pa mora biti zapisan v kakovosti:video kodek: MPEG4, MKV,TS, MOV, DivX ali Xvid; – bitna hitrost za video: 8Mbit/s ali več; – razločljivost slike: vsaj 1920x1080 pik; – število slik v sekundi: vsaj 24; – na posnetku morajo biti jasno vidni vsi elementi slike (na primer besedilo, napisi, znaki), ki so bili vidni v izvornem posnetku; – noben del posnetka/slike ne sme manjkati (na primer posnetek formata 16:9 je lahko zapisan v formatu 4:3 s črnim robom, ne sme pa biti porezan v format 4:3, kar velja enako tudi za drugačne formate zapisa).

(1) Ponudniki so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi podatke o objavljenih vsebinah. Ponudniki so dolžni hraniti le podatke o objavljenih vsebinah iz 14. do 21. člena tega splošnega akta in jih opredeljevati skladno s klasifikacijo vsebin iz tega akta. (2) Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta ponudnikom ni treba voditi. (3) Vsaki vsebini, ki je bila na voljo za ogled, je treba določiti naslednje spremenljivke: datum od, datum do, naslov, trajanje, zvrst, producent, slovensko avdiovizualno delo in evropsko avdiovizualno delo. 4. oddelek Posnetki vsebin storitev platform za izmenjavo videov

(1) Ponudnik storitev platform za izmenjavo videov mora hraniti posnetke vsake posamezne ponujene programske, oglaševalske ali druge vsebine na digitalnem nosilcu podatkov. (2) Ime datoteke za vsak posamezni posnetek ponujene programske ali druge vsebine mora vsebovati ime ponudnika platforme za izmenjavo videov, naslov vsebine, datum, ko je bila vsebina prvič ponujena na ogled (z navedbo leta, meseca in dneva).

Ponudniki storitev platform za izmenjavo videov so za potrebe izvajanja nadzora agencije poleg posnetkov iz prejšnjega člena dolžni hraniti v elektronski obliki tudi pravila iz 38.b člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve, splošne pogoje in izjavo iz 38.č člena zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. IV. POGLAVJE KLASIFIKACIJA VSEBIN

(1) Agencija, izdajatelji radijskih programov in ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev uporabljajo klasifikacijo vsebin, kot je določena v tem splošnem aktu. Klasifikacija se uporablja za hrambo podatkov in v postopkih ugotavljanja izpolnjevanja zahtev in omejitev, ki veljajo za radijske programe in za avdiovizualne medijske storitve v skladu z zakonom, ki ureja medije in zakonom, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. (2) Programske vsebine se opredeljujejo z naslednjimi spremenljivkami: 1. »Datum« označuje datum predvajane programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v dnevih, mesecih in letih ter zapisan z dd.mm.llll. 2. »Datum od« in »datum do« označuje časovni interval, ko je bila vsebina na voljo uporabnikom v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, in je določen v dnevih, mesecih in letih ter zapisan z dd.mm.llll. 3. »Začetek« označuje čas začetka predvajanja programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uu:mm:ss. 4. »Konec« označuje končni čas predvajane programske vsebine v radijskih in televizijskih programih in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uu:mm:ss. 5. »Trajanje« označuje čas trajanja predvajane programske vsebine in je določen v urah, minutah, sekundah ter zapisan z uu:mm:ss. 6. »Naslov« označuje naslov predvajane programske vsebine. 7. »Zvrst« označuje zvrst vsebine. 8. »Produkcija« označuje nastanek programske vsebine. 9. »Predvajanje« označuje premierno (prvo) ali kasnejše predvajanje programske vsebine. 10. »Producent« označuje ime in naslov producenta vsebine. 11. »Slovensko avdiovizualno delo« označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo ali ne. 12. »Slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov« označuje, ali je programska vsebina slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne. 13. »Evropsko avdiovizualno delo« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo ali ne. 14. »Evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov ali ne. 15. »Evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih« označuje, ali je programska vsebina evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih ali ne. (3) V televizijskih programih se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum, začetek, konec, trajanje, naslov, zvrst, produkcija, predvajanje, producent, slovensko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo, evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov in evropsko avdiovizualno delo neodvisnih producentov, nastalo v zadnjih petih letih. V 1. in 2. televizijskem programu Radiotelevizije Slovenija je treba določiti tudi spremenljivko slovensko avdiovizualno delo neodvisnih producentov. (4) V avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo se programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum od, datum do, naslov, trajanje, zvrst, producent, evropsko avdiovizualno delo. (5) V radijskih programih se predvajanim programskim vsebinam določijo vrednosti naslednjih spremenljivk: datum, začetek, konec, trajanje, naslov, zvrst, produkcija, predvajanje. (6) Zvrstem programskih vsebin kot so glasba izven programskih vsebin, ločila, obvestila, opozorila, avdiovizualna komercialna sporočila in druge oglaševalske vsebine, se določijo le vrednosti naslednjih spremenljivk: datum, začetek, konec, trajanje in zvrst. (7) Če se v nadzoru televizijskega ali radijskega programa ugotavljajo povprečja deležev programskih vsebin za dva ali več dni predvajanega programa, se najprej izračunajo deleži vsebin v dnevnem oddajnem času za vsak dan posebej, nato pa povprečni deleži programskih vsebin vseh dni skupaj. Pri ugotavljanju tedenskega povprečja deležev produkcije programskih vsebin v dnevnem oddajnem času se v obravnavan teden vštevajo vse programske vsebine, ki se predvajajo vsak zaporedni dan med 0. in 24. uro, razen vsebine iz 29. člena tega splošnega akta. 1. oddelek Zvrsti programskih in neprogramskih vsebin

(1) Informativne programske vsebine so vsebine, ki so namenjene obveščanju o aktualnih političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih, verskih in drugih področjih splošnega interesa. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med informativne programske vsebine sodijo predvsem naslednje oblike programskih vsebin: – dnevnoinformativne oddaje, vesti, poročila, dnevniki, kratke radijske novice; – informativni magazini (tedenske ali periodične oddaje, v katerih so preko različnih prispevkov aktualne teme splošnega interesa (poltika, gospodarstvo in druge zadeve) predstavijo bolj poglobljeno); – daljše oddaje, ki poglobljeno obravnavajo aktualne teme splošnega interesa (intervjuji, omizja, razprave, pogovori, komentarji, lahko tudi v obliki reportaž); – vremenska poročila in napovedi; – poslovne vesti; – prometne informacije. (3) Vremenska poročila in napovedi ter prometne informacije sodijo med servisne vsebine, če niso del poročil ali drugih informativnih programskih vsebin ali če ne vsebujejo takšnih vsebin, ki so sicer sestavni del poročil ali drugih informativnih programskih vsebin. (4) Če se vsebine iz prvega in drugega odstavka tega člena v radijskih in televizijskih programih, ki se predvajajo večkrat dnevno in služijo ažurnemu informiranju poslušalcev, predvajajo med predvajanjem druge programske vsebine in jo prekinejo, se opredelijo ločeno, kot samostojne informativne vsebine, in ne štejejo v trajanje prekinjene vsebine.

(1) Izobraževalne programske vsebine so programske vsebine, ki so namenjene izobraževanju na področjih umetnosti, znanosti, književnosti, tehnike, religije in na drugih področjih družbenega življenja in dela. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med izobraževalne programske vsebine sodijo predvsem naslednje oblike programskih vsebin: – znanstvene in poljudno-znanstvene oddaje in serije; – dokumentarne oddaje in serije; – reportaže in potopisi; – svetovalne oddaje. (3) Svetovalna oddaja je oddaja, ki na način posebnega navajanja izdelka, storitve oziroma znamke z namenom obveščanja in izobraževanja gledalcu posreduje informacijo, mnenje, nasvet ali oceno o njihovem nakupu. Predstavljanje izdelkov, storitev oziroma znamk za njihovo označevanje v svetovalnih oddajah ni namenjeno promociji in ne sme vsebovati oglaševalskih elementov (kot na primer podatek o konkretni ponudbi, to je ceni, dobavitelju, njegovemu kontaktu).

(1) Kulturno-umetniške programske vsebine so programske vsebine, ki uprizarjajo kulturne ali umetniške dogodke, zvrsti, trende, avtorje in podobno ali jih strokovno in kritično obravnavajo, ter druga avdio ali avdiovizualna avtorska dela kulturno-umetniškega značaja. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med kulturno-umetniške programske vsebine sodijo predvsem naslednje oblike programskih vsebin: – avtorske oddaje s področja različnih umetniških zvrsti ali o njih, na primer avtorske oddaje o posameznih kulturno-umetniških dogodkih, pojavih, vsebinah, umetniška reportaža, portret; – oddaje, ki s poudarkom na strokovni obravnavi, kritiki ali komentarju predstavljajo različne oblike kulturno-umetniškega ustvarjanja; – oddaje, namenjene posredovanju in varovanju kulturnih vrednot in kulturne dediščine; – pogovor, omizje o kulturi; – literarni prispevki (lirika, odlomki iz proze, eseji); – prenosi kulturno-umetniških dogodkov – neposredni ali odloženi (prireditve, koncerti, opera, balet, gledališke igre), kadar ne sodijo med katero drugo programsko vsebino. (3) Avtorska dela kulturno-umetniškega značaja v radijskih programih so poleg zgoraj naštetih še radijske igre in druge radijske dramske programske vsebine, ki samostojno ali v nadaljevanjih, v igrani izvedbi, s prepoznavno sporočilnostjo obravnavajo neko temo oziroma posredujejo zgodbo ali z istim nosilnim naslovom posredujejo več samostojnih zgodb ali tem. (4) Avdiovizualna avtorska dela kulturno-umetniškega značaja so celovečerni in televizijski filmi, drame, serije, nadaljevanke ali nanizanke ter druge dramske programske vsebine, ki samostojno ali v nadaljevanjih, v igrani, animirani ali lutkovni izvedbi, s prepoznavno estetiko in sporočilnostjo obravnavajo neko temo oziroma posredujejo zgodbo ali z istim nosilnim naslovom posredujejo več samostojnih zgodb ali tem.

(1) Verske vsebine so programske vsebine, ki posredujejo verska sporočila ali obravnavajo dogajanje znotraj posameznih verskih skupnosti in njihovih ustanov. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med verske programske vsebine sodijo predvsem naslednje oblike programskih vsebin: – oddaje, zasnovane na posameznih oblikah verovanja ali duhovnosti; – prenosi verskih obredov (neposredni ali odloženi in redakcijsko obdelani).

(1) Otroške ali mladinske programske vsebine so programske vsebine, ki so prvenstveno namenjene otrokom in mladini. Običajno imajo poudarek na informativnih, izobraževalnih, kulturnih vsebinah ali razvedrilu za otroke ali mladino. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med otroške ali mladinske programske vsebine sodijo predvsem naslednje programske vsebine: – otroške ali mladinske tematske oddaje; – otroški ali mladinski filmi in nadaljevanke (igrani ali risani); – kvizi in tekmovanja, namenjene otrokom ali mladini; – literarne delavnice, namenjene otrokom ali mladini; – pravljice; – prenosi prireditev za otroke ali mladino (neposredni ali odloženi); – športne oddaje za otroke ali mladino.

(1) Športne programske vsebine so programske vsebine, ki obveščajo, neposredno ali odloženo posredujejo športni dogodek in ga komentirajo ter so namenjene izključno obravnavi športnih dogodkov in niso del oddaj, ki so namenjene obveščanju o zadevah splošnega interesa. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med športne programske vsebine sodijo predvsem naslednje programske vsebine: – komentirani prenosi ali posnetki športnih dogodkov; – samostojne športne oddaje, ki vsebujejo izključno informacije o športu in obravnavajo športni(e) dogodek(e) – pregledi športnih dogodkov; – samostojne športne oddaje, ki obravnavajo izključno športno tematiko – portreti športnikov, predstavitve športnih panog, športni dokumentarci, reportaže s športnih dogodkov. (3) Med športne vsebine ne štejejo informacije o športu, ki so del informativnih oddaj.

(1) Kulturno-zabavne vsebine so programske vsebine, ki na poljuden način posredujejo kulturne, izobraževalne in informativne vsebine. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med kultorno-zabavne programske vsebine sodijo predvsem naslednje programske vsebine: – oddaje o glasbi, filmu ter drugih področjih in praksah sodobne kulture, v katerih so poljudno predstavljeni različni vidiki popularne kulture s kombinacijo informacij, zabave in trendov (na primer komentirane aktualne lestvice, zanimivosti svetovne pop glasbe oziroma filma, predstavitve novih popkulturnih trendov); – satirične oddaje; – magazinske oddaje. (3) Magazinska oddaja je preplet enakovredno zastopanih zabavnih ter na poljuden način posredovanih kulturnih, izobraževalnih, informativnih, otroških, verskih, športnih oziroma drugih vsebin v obliki zaporedno sledečih se aktualnih prispevkov ali stalnih oziroma prepoznavnih rubrik, pripravljenih na podlagi vnaprej pripravljenega scenarija, ki skupaj tvorijo medsebojno povezano celoto.

(1) Zabavne programske vsebine so namenjene predvsem zabavi. (2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena med zabavne programske vsebine sodijo predvsem naslednje programske vsebine: – igrane ali animirane oddaje zabavnega značaja, kot so celovečerni in televizijski filmi, serije, nadaljevanke ali nanizanke zabavnega značaja v avdiovizualnih medijskih storitvah; – zabavni kvizi, tekmovanja, igre na srečo; – zabavne pogovorne oddaje; – kontaktne oddaje; – prenosi koncertov zabavne glasbe (neposredni ali odloženi); – glasbene lestvice, v kolikor gre zgolj za podajanje lestvice brez vključevanja drugih elementov v oddajo (kot so napovedi koncertov, novice o glasbenih dogodkih, pojasnjenjevanje glasbenih žanrov in podobno); – glasba po željah; – oddaje z zanimivostmi iz sveta industrije zabave, filmskih in glasbenih zvezd; – resničnostne oddaje; – moderiran program (v radijskem programu). (3) Moderiran program je radijska programska vsebina, v kateri prevladuje glasba, ki jo moderator povezuje z različnimi krajšimi govornimi vsebinami, in je namenjen zlasti zabavi oziroma lahkotnejšemu ter manj pozornemu poslušanju z občasnim vzbujanjem pozornosti poslušalcev (na primer z zanimivostmi, komentarji, nasveti, napovedmi).

(1) Tuja glasba, ki se predvaja izven ostalih programskih vsebin, je samostojna programska vsebina. V tujo glasbo izven programskih vsebin v radijskih programih se uvrščajo samostojno predvajane skladbe, v avdiovizualnih programskih vsebinah pa samostojno predvajani glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe. (2) Slovenska glasba, ki se predvaja izven ostalih programskih vsebin, je samostojna programska vsebina. V slovensko glasbo izven programskih vsebin v radijskih programih se uvrščajo samostojno predvajane skladbe, v avdiovizualnih programskih storitvah pa samostojno predvajani glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe. (3) Glasba je del druge programske vsebine, če skupaj z ostalim delom vsebine tvori tematsko in vsebinsko smiselno povezano in zaključeno programsko celoto, prepoznavno kot določen žanr, in če se predvaja: – tako, da ustvarja premor znotraj ali med posameznimi deli ene programske vsebine (krajši glasbeni vložki) ali – v glasbenih programskih vsebinah (glasbene lestvice, glasba po željah, komentirane glasbene oddaje in prenosi ali posnetki glasbenih koncertov), v katerih je glasba temeljni del programske vsebine. (4) Glasba, ki je del druge programske vsebine v skladu s prejšnjim odstavkom, se v celoti všteva v to programsko vsebino. (5) V slovensko ali tujo glasbo, ki je del druge avdiovizualne programske vsebine, se vštevajo neposredni prenosi ali posnetki nastopov glasbenih ustvarjalcev ali poustvarjalcev, neposredni prenosi ali posnetki glasbenih koncertov ter videospoti.

(1) Slovenska glasba je glasba, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja medije. (2) Delež predvajane slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih je razmerje med številom predvajanih slovenskih skladb, glasbenih videospotov in drugih avdiovizualnih oblik posredovanja glasbe in številom vseh predvajanih skladb, glasbenih videospotov in drugih avdiovizualnih oblik posredovanja glasbe. (3) Pri izračunu deleža slovenske glasbe po zakonu, ki ureja medije, se v vso predvajano glasbo vštevajo skladbe, glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe, ki so predvajane: – kot samostojna programska vsebina izven ostalih programskih vsebin; – znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta. (4) Glasba, ki je del vsebin iz 24. do 28. člena tega splošnega akta (ločila, obvestila, oglaševalske vsebine, opozorila), se ne všteva v delež slovenske glasbe. (5) Skladbe, glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe se upoštevajo pri izračunu deleža predvajane slovenske glasbe, če so predvajani v celoti, v skrajšani obliki pa izjemoma in samo v primeru, da za to obstaja uredniško upravičen razlog. Uredniško upravičen razlog za predvajanje skladbe, glasbenega videospota in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe v skrajšani obliki je lahko predvajanje programske vsebine, katere začetek predvajanja je vezan na določeno uro (na primer poročila, servisne informacije ali druge oddaje), obveščanje o nujnih, nepredvidenih oziroma izrednih dogodkih (na primer prometni, športni dogodki v živo), za katere je v interesu javnosti, da je o njih čimprej obveščena, ali drugi podobni uredniško upravičeni razlogi. (6) Skladbe, glasbeni videospoti in druge avdiovizualne oblike posredovanja glasbe, ki so predvajani kot glasbena podlaga znotraj programskih vsebin iz 14. do 21. člena tega splošnega akta, se vštevajo v izračune deležev slovenske glasbe, če so slišni, prepoznavni in predvajani v skladu s petim odstavkom tega člena splošnega akta.

(1) Obvestila so napovedniki in neodplačne objave. (2) Napovedi v televizijskih programih so napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v svojem programu v zvezi s svojimi programskimi vsebinami istega izdajatelja oziroma subjekta, ki je del iste skupine za razširjanje programov, napovedi sponzorstva in napovedi promocijskega umeščanja izdelkov. (3) Napovedi v radijskih programih so napovedi, ki jih izdajatelj radijskega programa predvaja v svojem programu v zvezi s svojimi programskimi vsebinami istega izdajatelja oziroma subjekta, napovedi sponzorstva in napovedi promocijskega umeščanja izdelkov. (4) Med neodplačne objave sodijo vsebine, kot ju določata zakon, ki ureja medije, in zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. (5) Neodplačne objave z živo sliko so vsebine, pri katerih je slika sestavljena iz dveh ločenih delov, iz statične slike (grafično in tekstovno besedilo v obliki videostrani) in iz žive slike (logotip programa, panoramska kamera in podobno). Če se kot živa slika predvaja programska vsebina, se celotni predvajan program opredeli kot ta programska vsebina. (6) Neodplačne objave brez žive slike so neodplačne objave v obliki videostrani.

(1) Med komercialna sporočila in oglaševalske vsebine v avdiovizualnih in radijskih medijskih storitvah, med drugim sodijo: oglas, informativno oglaševanje, samooglas, televizijska prodaja oziroma televizijsko prodajno okno, plačana video obvestila, delno zaslonsko oglaševanje in druge podobne oblike. (2) Oglas je krajša oglaševalska vsebina v obliki radijskega spota oziroma avdiovizualno komercialno sporočilo v obliki avdiovizualnega spota. (3) Informativno oglaševanje je odplačno predvajanje programskih vsebin, ki prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašujejo določeno podjetje, storitve ali izdelke. (4) Televizijsko prodajno okno je definirano tako, kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. (5) Samooglas je definiran tako, kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. (6) Televizijska prodaja oziroma televizijsko prodajno okno je opredeljeno tako kot to določa zakon, ki ureja avdiovizualne medijske storitve. (7) Plačana video obvestila so avdiovizualna komercialna sporočila s statično sliko v obliki videostrani. (8) Plačana video obvestila z živo sliko so vsebine, pri katerih je slika predvajanega programa sestavljena iz dveh ločenih delov, iz statične slike (grafično in tekstovno besedilo v obliki videostrani) in iz žive slike (logotip programa, panoramsko kamero in podobno). Če se kot živa slika predvaja programska vsebina, se celotni predvajan program opredeli kot ta programska vsebina. (9) Delno zaslonsko oglaševanje je avdiovizualno komercialno sporočilo, ki se predvaja sočasno s programsko vsebino, jasno prepoznavno in popolnoma ločeno na svojem delu zaslona.

(1) Ločilo v televizijskih programih je zvočni, vidni ali kombinirani znak oziroma simbol ali krajša zvočna, vizualna ali avdiovizualna vsebina, namenjena ločevanju programskih vsebin med seboj, ločevanju oglaševalskih vsebin oziroma avdiovizualnih komercialnih sporočil od drugih programskih vsebin ali identifikaciji oziroma objavi imena programa radijskega programa oziroma avdiovizualne medijske storitve. (2) Ločilo v radijskih programih je zvočni znak, melodija ali govorni vložek, ki služi ločevanju programskih vsebin med seboj, ločevanju oglaševalskih vsebin od drugih programskih vsebin, identifikaciji radijskega programa (na primer zvočni vložek z imenom radijskega programa), ali kot samostojno govorno oziroma glasbeno mašilo izven programskih vsebin (na primer napoved časa, napoved naslova ali izvajalca pesmi, slogani za vzdrževanje pozornosti poslušalcev in podobno).

Opozorilo je avdiovizualno ali avdio opozorilo, s katerim ponudnik avdiovizualne medijske storitve ali izdajatelj radijskega programa gledalca oziroma poslušalca opozarja, da vsebine, ki sledijo, niso primerne za določeno starostno skupino gledalcev.

Neprogramski elementi oziroma neprogramske avdiovizualne vsebine so deli predvajanega programa, ki niso oddaje ali deli oddaj in nimajo uredniško programske zasnove, in se ne vštevajo v oddajni čas programa. Med neprogramske elemente po tej definiciji sodijo identifikacijski elementi (stalni ali celozaslonski logotip programa), časovno zapolnitveni elementi (panoramska kamera, ambientalni posnetki), tehnično-informativni elementi (testni signal, informacija o tehnični motnji, obvestilo o prekinitvi oddajanja, programska ura) ali druga mašila. 2. oddelek Produkcije programske vsebine

(1) Vrsta produkcije programske vsebine se določi na podlagi obvezno objavljenih podatkov izdajatelja oziroma ponudnika programske vsebine (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj oziroma ponudnik) ali na katerikoli drug način. Če vrste produkcije programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika ali na druge načine (javni registri, spletni podatki in podobno). (2) Programske vsebine se glede na njihov nastanek delijo na programske vsebine lastne produkcije, koprodukcije, kupljene produkcije in na vsebine, pri katerih vrsta produkcije ni opredeljena. (3) Za lastno produkcijo štejejo hišna produkcija, naročena produkcija in koprodukcija (sorazmeren delež).

Pri programski vsebini hišne produkcije je izdajatelj oziroma ponudnik producent programske vsebine.

Pri programski vsebini naročene produkcije je izdajatelj oziroma ponudnik izdelavo vsebine naročil pri zunanjem producentu, ki jo je izdelal izključno za uporabo naročnika.

(1) Pri programski vsebini, nastali v koprodukciji, je producent vsebine izdajatelj oziroma ponudnik skupaj z enim ali več koproducenti. (2) Izdajatelju radijskega programa oziroma ponudniku avdiovizualne medijske storitve se v obseg lastne produkcije programske vsebine všteva sorazmeren delež vložka glede na število vseh producentov te vsebine, razen če izdajatelj oziroma ponudnik ne izkaže drugače (predvsem na podlagi pogodb in podobno). (3) Če ni drugih podatkov, se v primeru, da sta pri izdelavi programske vsebine sodelovala 2 koproducenta (vključno z izdajateljem programa), v lastno produkcijo izdajatelja šteje petdeset (50) odstotni delež te vsebine; če so pri izdelavi programske vsebine sodelovali trije (3) koproducenti (vključno z izdajateljem programa), se v lastno produkcijo izdajatelja šteje tretjinski delež te vsebine in tako naprej.

Programske vsebine kupljene produkcije so vse programske vsebine, ki ne nastanejo v lastni produkciji ali koprodukciji izdajatelja oziroma ponudnika z drugimi izdajatelji oziroma ponudniki. 3. oddelek Predvajanje programske vsebine

Predvajanje programske vsebine se določi na podlagi obvezno objavljenih podatkov izdajatelja oziroma ponudnika programske vsebine. Če predvajanja programske vsebine na naveden način ni mogoče ugotoviti, se podatke pridobi od izdajatelja oziroma ponudnika ali na drug način.

Premierno predvajanje je prvo predvajanje radijske ali televizijske oddaje.

Prva ponovitev pomeni prvo predvajanje radijske oziroma televizijske oddaje po premiernem predvajanju.

Kasnejša ponovitev pomeni drugo ali kasnejše predvajanje radijske oziroma televizijske oddaje po premiernem predvajanju. V. POGLAVJE PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI

(1) Postopki upravnega in inšpekcijskega nadzora, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega splošnega akta in do njegove uveljavitve niso bili končani, se končajo po metodologiji, ki je veljala do uveljavitve tega splošnega akta. (2) Z dnem uveljavitve tega splošnega akta preneha veljati Splošni akt o metodolgoji nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev, radijskih programov in platform za izmenjavo videov (Uradni list RS, št. 87/22).

Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.