Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o pomorskem prometu

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o pomorskem prometu Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## UKAZ o razglasitvi Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o pomorskem prometu Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o pomorskem prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. julija 1993.

Ratificira se sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o pomorskem prometu, podpisan v Tirani 21. decembra 1992.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:

Posamezni v tem sporazumu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. »ladja ene pogodbene stranke« označuje vsako ladjo, ki pluje pod zastavo ene ali druge države; Ta izraz ne obsega: a) vojnih ladij in ladij, ki oskrbujejo oborožene sile ene ali druge pogodbene stranke in drugih ladij, izključno v sestavi oboroženih sil, b) znanstveno raziskovalnih ladij (s področja hidrogradnje, oceanografije in znanstvenih raziskav), reševalnih ladij in drugih ladij za posebne netrgovinske namene, na primer: bolniške ladje, šolske ladje in druge ladje z vojaškim osebjem, c) ribiških ladij, jaht itd.; 2. »ladjar« ali »prevoznik« je fizična ali pravna oseba, ki je nosilec plovbnega podjema; 3. »član posadke ladje« označuje vsako osebo, ki je med potovanjem zaposlena na ladji in opravlja delo v zvezi z izkoriščanjem ali vzdrževanjem ladje in je vpisana v seznam članov posadke; 4. »pomorski promet« pomeni prevoz blaga in/ali potnikov.

Pogodbeni stranki bosta priznali nacionalnost ladjam druge pogodbene stranke na podlagi 1. točke 1. člena tega sporazuma in potrdila o pregledu ladje, ki ga je po predpisih izdal pristojni organ pogodbene stranke. Pogodbeni stranki bosta medsebojno priznali potrdila o izmeritvi in druga potrdila ali ladijske listine, ki so jih po predpisih izdali pristojni organi druge pogodbene stranke ali ki jih je izdala tretja država, ki jo prizna ena pogodbena stranka, druga pogodbena stranka pa se s tem strinja, brez ponovnega merjenja ali pregledovanja ladij. Pristaniške in druge ladjarske takse se obračunavajo na podlagi podatkov omenjenih listin. Te takse in pristojbine se plačajo na podlagi tarif, ki veljajo v zadevnem pristanišču.

Pogodbeni stranki bosta v mejah svojih ustreznih zakonov in predpisov dajali potrebno pomoč ladjam, zaposlenim pri prevozih komercialnega tovora in/ali potnikov po morju med pristanišči obeh držav in se bosta vzdržali ravnanja, ki bi utegnilo škoditi razvoju pomorskega ladjarstva in plovbe med državama. Ladje obeh pogodbenih strank imajo pravico pluti med pristanišči obeh držav, odprtimi za mednarodni promet, ter opravljati storitve prevoza potnikov in tovora med eno izmed obeh držav in kakšno tretjo državo.

Vsaka pogodbena stranka bo v mejah svojih zakonov in predpisov sprejela potrebne ukrepe, da bi zagotovila nemoteno plovbo med obema državama, čim krajše muditve ladij v pristaniščih in poenostavitev administrativnih, carinskih in sanitarnih formalnosti. Določbe tega sporazuma ne omejujejo pravice vsake pogodbene stranke, da opravlja carinske preglede na ladjah druge pogodbene stranke.

Ladje ene pogodbene stranke, njihove posadke, potniki in tovor, ki so v teritorialnih in notranjih vodah in morskih pristaniščih druge pogodbene stranke, morajo spoštovati zakone in predpise te pogodbene stranke, zlasti tiste, ki se nanašajo na varnost plovbe, javni red, prehajanje čez mejo, carinski in devizni nadzor, sanitarni, veterinarski in fitosanitarni nadzor. Nobena pogodbena stranka se ne bo vmešavala v notranje zadeve ladij druge pogodbene stranke med njihovo muditvijo v njenih teritorialnih vodah, notranjih vodah in morskih pristaniščih, razen v naslednjih primerih: – na pisno zahtevo poveljnika ladje ali z dovoljenjem diplomatskih ali konzularnih predstavnikov druge pogodbene stranke; – kadar dogodki na ladjah ali njihove posledice vplivajo na mir, red in javno varnost pristanišča; – kadar osebe, vmešane v te dogodke, niso člani posadke teh ladij; – v cilju preprečevanja tihotapljenja narkotikov ali psihotropnih substanc.

Ladje ene pogodbene stranke in člani posadke, potniki in tovor takšnih ladij bodo ob prihodu in odhodu iz pristanišča druge pogodbene stranke ter ob muditvi teh ladij za nakladanje in razkladanje tovora ali za vkrcanje in izkrcanje potnikov, obravnavane kot suvereno ozemlje in pod enakim režimom, kot velja za domače ladje v mednarodnem pomorskem prometu, in sicer pri: a) privezu, spremembi priveza, nakladanju in razkladanju in/ ali vkrcanju in izkrcanju v pristaniščih, dokih in sidriščih; b) uporabi pilotaže in vleke ladij, pri uporabi kanalov in signalnih naprav za plovbo; c) uporabi pristaniških dvigalnih naprav, tehtnic, opreme za zlaganje, skladiščenje in uporabi skladišč; d), oskrbovanju z gorivom in mazivom, pitno vodo in hrano; e) nudenju zdravniških storitev. Določbe iz prejšnjega odstavka ne dajo pravice nobeni pogodbeni stranki, da v pristaniščih ali teritorialnih vodah druge pogodbene stranke opravlja kakršnekoli pristaniške storitve, vključujoč tudi storitve pilotaže, izmeritve in tudi ne drugih ladijskih storitev. Določba prvega in drugega odstavka tega člena ne velja za pristanišča, ki so zaprta za mednarodni promet.

Kabotaža med pristanišči druge pogodbene stranke je prepovedana, razen če pogodbeni stranki o tem skleneta poseben dogovor.

Določbe tega sporazuma veljajo tudi za ladje, ki plujejo pod zastavo kakšne tretje države, sprejemljive za obe pogodbeni stranki, ki jih je zakupilo oziroma z njim upravlja podjetje ene pogodbene stranke za promet med pristanišči obeh pogodbenih strank ali pristanišči držav pogodbenih strank in pristanišči kakšne tretje države in obratno.

Pogodbeni stranki medsebojno priznavata osebne listine pomorščakov, ki jih izda pristojni organ druge pogodbene stranke ali ki jih je izdala tretja država, ki jo prizna ena pogodbena stranka, druga pogodbena stranka pa se s tem strinja. To sta naslednji listini: – v Republiki Sloveniji: »pomorska knjižica« – v Republiki Albaniji: »pashaporte lundrimi«. Pomorščaki ene pogodbene stranke, ki imajo veljavno osebno listino, lahko kot člani posadke ladje vstopijo brez vizuma na ozemlje pristanišča druge pogodbene stranke in bivajo v pristaniškem mestu skladno z nacionalnimi predpisi vsake pogodbene stranke. Pri vstopu na ozemlje druge pogodbene stranke v tranzitu ali izstopu s tega ozemlja morajo pomorščaki ladij ene pogodbene stranke spoštovati nacionalne predpise države gostiteljice.

Med muditvijo ladje ene pogodbene stranke v pristanišču druge imajo diplomatski in konzularni organi prve ter člani posadke te pogodbene stranke pravico med seboj vzpostavljati stike in se srečevati, pred tem pa je treba po predpisih opraviti ustrezne formalnosti, ki veljajo pri drugi pogodbeni stranki.

Če ima ladja ene pogodbene stranke brodolom, nasede ali ima kakšno drugo havarijo, dobi takšna ladja, njena posadka, potniki in tovor od druge pogodbene stranke zahtevano pomoč pod enakimi pogoji, kot so določeni za podobne primere v predpisih navedene pogodbene stranke za njene ladje, posadke, potnike in tovor. Rešeno premoženje (tovor, oprema, zaloge ali drugo blago) z ladje, ki je v stiski, ki je imela brodolom, nasedla ali kakšno drugo havarijo, ni zavezano plačilu carine, razen če ni namenjeno za porabo na ozemlju pogodbene stranke, kamor je prispela. Za uskladiščenje rešenega premoženja na za to določenih mestih se zaračunavajo takse na podlagi načela vzajemnosti. Določbe tega člena ne predpisujejo oprostitve plačila taks za reševanje ladij ali za pomoč ladjam, potnikom, posadki in tovoru. Pristojni organi pogodbene stranke, na katere obali je imela brodolom, nasedla ali imela kakšno drugo havarijo ladja druge pogodbene stranke, poročajo o tem najbližjemu diplomatskemu predstavniku države, kateri ladja pripada.

Vsa plačila, ki izhajajo iz uporabe tega sporazuma, bodo potekala v skladu z veljavnimi plačilnimi sporazumi med obema državama.

Pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da njuni pristojni organi in ladjarji organizirajo posvetovanje v zvezi z uporabo tega sporazuma in za krepitev tega sodelovanja med državama na področju pomorskega prometa.

Pogodbeni stranki se strinjata, da ustanovita skupno mešano komisijo, ki bo spremljala uporabo tega sporazuma, reševala morebitne spore in po potrebi predlagala vladama podpisnicama ukrepe za pospeševanje sodelovanja na področju pomorske plovbe med državama. Mešana komisija se bo sestajala, kadarkoli bo to po mnenju pogodbenih strank potrebno, najmanj pa enkrat letno izmenično v Republiki Sloveniji in Republiki Albaniji.

Sestavo mešane komisije določijo pristojni organi pogodbenih strank.

Za uporabo določb tega sporazuma je pristojni organ s slovenske strani Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije, z albanske strani pa Ministrstvo za promet in zveze Republike Albanije.

Pogodbeni stranki po diplomatski poti obvestita druga drugo o izpolnitvi notranjepravnih pogojev za uveljavitev tega sporazuma. Ta sporazum stopi v veljavo trideseti dan po prejemu zadnjega izmed takšnih obvestil, začasno pa se uporablja od dneva podpisa. Ta sporazum velja za dobo petih let. Veljavnost sporazuma se podaljša za nadaljnjih pet let, kolikor nobena od pogodbenih strani pisno ne obvesti po diplomatski poti druge pogodbene stranke o prekinitvi sporazuma šest mesecev pred iztekom pogodbene dobe. Sklenjeno v Tirani, dne 21. 12. 1992 v treh izvirnikih v slovenskem, albanskem in angleškem jeziku, s tem, da so vsa besedila enako verodostojna. Ob morebitnem neskladju pri uporabi kot razlagi, je merodajno angleško besedilo. za Vlado Republike Slovenije Marjan Krajnc l. r. za Vlado Republike Albanije Fatos Bitincka l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.