Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO AVSTRIJO O ENOSTAVNEJŠEM OPRAVLJANJU MEJNE KONTROLE V ŽELEZNIŠKEM IN CESTNEM PROMETU (BATMKP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu (BATMKP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. septembra 1999.

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu, podpisan v Ljubljani 15. aprila 1999.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:

Za potrebe tega sporazuma pomeni: 1. “opravljanje mejne kontrole” izvajanje vseh predpisov držav pogodbenic, ki jih je treba uporabiti, pri prehajanju oseb čez mejo ter pri uvozu, izvozu in tranzitu stvari; 2. “ozemeljska država” državo pogodbenico, na državnem ozemlju katere se opravi mejna kontrola druge države pogodbenice; 3. “sosednja država” drugo državo pogodbenico; 4. “cona” območje ozemeljske države, v kateri imajo uslužbenci sosednje države pravico, da opravijo mejno kontrolo; 5. “ uslužbenci” osebe, ki opravljajo službo kot organi oblasti, ki so pristojni za opravljanje mejne kontrole, ter osebe, ki so pooblaščene za službeni nadzor; 6. “ stvari” blago, prevozna sredstva in vrednosti, za katere veljajo devizni predpisi.

(1) Državi pogodbenici bosta v okviru tega sporazuma poenostavili in pospešili opravljanje mejne kontrole v železniškem in cestnem prometu. (2) V ta namen bodo v ozemeljski državi 1. urejena službena mesta za opravljanje mejne kontrole sosednje države in 2. na določenih progah opravljene mejne kontrole v prevoznih sredstvih med vožnjo. (3) Uslužbenci sosednje države imajo pravico, da v skladu s tem sporazumom opravljajo mejno kontrolo v ozemeljski državi. (4) Pristojni centralni organi držav pogodbenic določijo z dogovorom 1. ureditev, spremembo ali ukinitev službenih mest za opravljanje mejne kontrole, navedenih v drugem odstavku, 2. proge, na katerih smejo uslužbenci sosednje države v ozemeljski državi a) opraviti mejno kontrolo v prevoznih sredstvih med vožnjo, b) privesti v svojo državo prijete ali zavrnjene osebe ter spraviti tja zasežene stvari ali dokazna sredstva ali pa jih spremljati do drugega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole v svoji državi, in 3. cone in 4. ukrepe v smislu prvega odstavka glede urejanja prometa, kot je ureditev posebnih prometnih pasov za opravljanje mejne kontrole.

(1) Cona lahko obsega: 1. v železniškem prometu: a) dele železniških postaj in drugih železniških objektov (1. točka drugega odstavka 2. člena); cona obsega na vsak način železniško progo med državno mejo in službenim mestom za opravljanje mejne kontrole; b) pri opravljanju mejne kontrole med vožnjo vlak na železniški progi, določeni v skladu z 2. a točko četrtega odstavka 2. člena, na kateri vozi vlak; 2. v cestnem prometu dele službenih poslopij, cestne odseke in druge objekte; cona pa na vsak način obsega cesto med državno mejo in službenim mestom za opravljanje mejne kontrole. (2) Pri uradnih dejanjih v skladu z 2.b točko četrtega odstavka 2. člena določene proge v pravnem smislu štejejo za cone. (3) Organi držav pogodbenic, ki so pristojni za opravljanje mejne kontrole v železniškem prometu, določijo, v katerih potniških vlakih se opravlja mejna kontrola med vožnjo.

(1) V coni veljajo za opravljanje mejne kontrole sosednje države vsi predpisi te države o prehajanju oseb čez mejo in o uvozu, izvozu in tranzitu stvari; uslužbenci sosednje države izvajajo te predpise v enakem obsegu in z enakimi posledicami kot na lastnem državnem ozemlju. (2) Uradna dejanja, ki jih v coni opravijo uslužbenci sosednje države, se štejejo, kot da so bila opravljena v občini sosednje države, na ozemlju katere je ustrezni mejni prehod. (3) Prekrški zoper predpise sosednje države, navedene v prvem odstavku, ki so bili storjeni v coni, se štejejo, kot da so bili storjeni v občini, navedeni v drugem odstavku. (4) Sicer pa velja pravo ozemeljske države.

(1) K pooblastilom po prvem odstavku 4. člena sodi tudi pravica do prijetja in prisilne vrnitve. Uslužbenci sosednje države pa niso pooblaščeni, da državljane ozemeljske države na njenem ozemlju primejo, imajo v priporu ali jih privedejo v sosednjo državo. Dovoljeno pa jim je, da te osebe privedejo na službeno mesto za opravljanje mejne kontrole na sosednjem ozemlju, ali če tega ni, na službeno mesto za opravljanje mejne kontrole ozemeljske države, da se tam sestavi zapisnik o dejanskem stanju. (2) Pri ukrepih po prvem odstavku je treba takoj vključiti uslužbenca ozemeljske države. (3) To ne vpliva na veljavnost predpisov ozemeljske države o azilu.

(1) V coni je treba opraviti mejno kontrolo izstopne države pred mejno kontrolo vstopne države, razen če mejno kontrolo izstopna država opusti. (2) V železniškem prometu smejo uslužbenci vstopne države že po začetku mejne kontrole izstopne države opraviti mejno kontrolo oseb in stvari, ki so jih že pregledali uslužbenci izstopne države. (3) Po začetku vstopne mejne kontrole uslužbenci izstopne države nimajo več pravice opravljati mejne kontrole. Če pa se po začetku vstopne mejne kontrole vendarle pojavi sum o kaznivem dejanju ali se pozneje izve, da se v coni nahaja oseba, za katero je bila razpisana tiralica, imajo uslužbenci izstopne države, potem ko predhodno obvestijo uslužbence vstopne države, pravico, da ponovno opravijo mejno kontrolo.

(1) Uslužbenci držav pogodbenic lahko sporazumno odstopijo od vrstnega reda, predvidenega v prvem odstavku 6. člena, če je to potrebno za hitro opravljanje mejne kontrole. V teh primerih smejo uslužbenci vstopne države prijeti osebe ali zaseči stvari šele po končani mejni kontroli izstopne države. Če želijo tako ukrepati, mejna kontrola izstopne države za te osebe ali stvari pa še ni končana, privedejo take osebe ali prinesejo take stvari uslužbencem izstopne države. Če hočejo uslužbenci izstopne države sami pripreti osebe ali zaseči stvari, imajo pri tem prednost. (2) Denarne zneske, ki so jih uslužbenci sosednje države zasegli pri mejni kontroli v ozemeljski državi ali so jih imeli pri sebi za službeno uporabo, ter zasežene ali odvzete stvari je dovoljeno prenesti v sosednjo državo.

(1) Za stvari, ki so jih uslužbenci sosednje države pri izstopni mejni kontroli zavrnili ali pa so bile pred začetkom vstopne mejne kontrole ozemeljske države na pobudo osebe, ki je za to pooblaščena, vrnjene v sosednjo državo, ne veljajo niti predpisi o izvozu niti ni treba zanje opraviti izstopne mejne kontrole ozemeljske države. (2) Osebam, ki so jih uslužbenci vstopne države zavrnili, vrnitev v izstopno državo ne sme biti odklonjena. Prav tako se ne sme odkloniti ponovni uvoz v izstopno državo za stvari, katerih uvoz so uslužbenci vstopne države zavrnili. (3) Pri izvajanju ukrepov iz drugega odstavka se bodo uslužbenci držav pogodbenic medsebojno obveščali in si pomagali.

(1) Razen v primerih iz drugega odstavka lahko uslužbenci sosednje države z namenom opravljanja svoje službe v ozemeljski državi na podlagi službene izkaznice s fotografijo prestopajo državno mejo na vseh skupnih mejnih prehodih. Ta izkaznica daje uslužbencem pravico, da gredo v cono, se tam zadržujejo in se od tam vrnejo v sosednjo državo. (2) Uslužbenci sosednje države, ki opravljajo mejno kontrolo v železniškem prometu v ozemeljski državi, morajo imeti službeno izkaznico in službeno pooblastilo, sestavljeno v dveh jezikih. V službenem pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter številka službene izkaznice in cona. (3) Ta določba ne vpliva na prepoved vstopa posameznim uslužbencem sosednje države. V takem primeru je treba o tem nemudoma obvestiti organ sosednje države, ki je izdal službeno izkaznico ali službeno pooblastilo.

Uslužbenci sosednje države smejo v ozemeljski državi ter na poti v cono in nazaj pri opravljanju svoje službe nositi uniformo, službene oznake in službeno orožje ter imeti s seboj potrebno službeno opremo in službene pse. Orožje smejo uporabiti le v silobranu.

(1) Ozemeljska država zagotavlja uslužbencem sosednje države pri opravljanju njihove službe v coni enako zaščito in pomoč kot svojim lastnim uslužbencem. Kazenskopravne določbe ozemeljske države za zaščito uslužbencev in njihovih uradnih dejanj je treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, storjena v ozemeljski državi zoper uslužbence sosednje države med opravljanjem njihove službe ali v zvezi s to službo. (2) O kaznivih dejanjih, ki jih je storil uslužbenec sosednje države v ozemeljski državi, mora pristojni organ ozemeljske države nemudoma obvestiti nadrejeni organ uslužbenca. (3) Za odločanje o zahtevkih za nadomestilo škode, ki so jo povzročili uslužbenci sosednje države pri izvajanju zakonov v coni, so pristojna sodišča sosednje države. Te zahtevke je treba presojati po pravu te sosednje države.

(1) Če uslužbenec sosednje države v ozemeljski državi med opravljanjem svoje službe ali v zvezi z njo izgubi življenje ali je poškodovan ali pa je stvar, ki jo nosi s seboj ali na sebi, poškodovana ali uničena, je treba zahtevke za nadomestilo škode presojati po pravu sosednje države. (2) Za odločanje o odškodninskih zahtevkih po prvem odstavku so pristojna sodišča tiste države pogodbenice, v kateri je bilo storjeno dejanje, ki je povzročilo škodo ali v kateri je prišlo do škodnega dogodka ali v kateri ima povzročitelj škode svoje prebivališče. Pristojno je tudi sodišče ene od držav pogodbenic, na območju katerega ima upravičenec svoje prebivališče. (3) Pravnomočne odločbe, ki jih je o odškodninskih zahtevkih po prvem odstavku sprejelo sodišče ene od držav pogodbenic, in pravnomočne poravnave, ki so bile o takšnih odškodninskih zahtevkih sklenjene pred takšnim sodiščem, se priznajo v drugi državi pogodbenici ter se, če so te odločbe ali poravnave izvršljive tudi v izvorni državi, tudi izvršijo. (4) Priznanje in izvršbo se zavrne, če a) sta priznanje ali izvršba očitno nezdružljiva z javnim redom države pogodbenice, v kateri naj bi se odločba ali poravnava izvršila, b) sodišče ni bilo pristojno za odločbo po drugem odstavku ali pa je bila poravnava sklenjena pred sodiščem, ki po drugem odstavku ni pristojno, c) sta odločba ali poravnava v nasprotju s pravnomočno odločbo glede istih strank in istega zahtevka, ki jo je pred tem sprejelo sodišče države pogodbenice, v kateri naj bi se odločba ali poravnava priznala in izvršila; ali pa sta odločba ali poravnava v nasprotju s pravnomočno poravnavo, ki so jo iste stranke o istem zahtevku pred tem sklenile pred sodiščem države pogodbenice, v kateri naj bi se odločba ali poravnava priznala in izvršila, d) se je že pred tem začel sodni postopek med istimi strankami o istem zahtevku pred sodiščem države pogodbenice, v kateri naj bi se odločba ali poravnava priznala in izvršila, e) stranka, ki je izgubila, v postopku ni sodelovala in ji dokument, s katerim je bil sprožen postopek, ali enakovreden dokument ni bil pravilno ali pravočasno vročen.

Pooblastila za opravljanje mejne kontrole na službenih mestih za opravljanje mejne kontrole držav pogodbenic vključno z odpiralnimi časi je treba določiti čim bolj usklajeno.

(1) Nadomestila za uporabo objektov in naprav v železniškem in cestnem prometu, ki so potrebna za službena mesta za opravljanje mejne kontrole, sosednje države v ozemeljski državi, se uredijo s civilnopravno pogodbo. (2) Železnice morajo uslužbence, ki opravljajo mejno kontrolo med vožnjo, prepeljati brezplačno in jim morajo dati na razpolago ustrezno število oddelkov v vlaku.

(1) Prostore, na službenih mestih za opravljanje mejne kontrole sosednje države, je treba označiti z uradnimi tablami in državnimi simboli. (2) Napisi na službenih prostorih uslužbencev sosednje države morajo biti v slovenskem in nemškem jeziku.

(1) Predmeti, ki so namenjeni za službeno uporabo na službenih mestih za opravljanje mejne kontrole ali za potrebe uslužbencev sosednje države med opravljanjem službe v ozemeljski državi, so oproščeni vseh uvoznih in izvoznih dajatev. Zanje ni treba polagati varščine. Za te predmete ne veljajo prepovedi uvoza in izvoza ter uvozne in izvozne omejitve. Enako velja za službena ali lastna vozila, ki jih uslužbenci uporabljajo pri opravljanju službe. (2) Spisov, dokumentacije in nosilcev podatkov, ki jih uslužbenci sosednje države uporabljajo pri opravljanju svoje službe v ozemeljski državi, ter službenih pošiljk in potrebne službene opreme uslužbenci ozemeljske države ne pregledujejo niti ne zasežejo.

(1) Ozemeljska država bo z oprostitvijo plačila pristojbin odobrila postavitev in delovanje telekomunikacijskih naprav, ki so izključno potrebne za delo službenih mest za opravljanje mejne kontrole na sosednjem ozemlju ter njihovo zvezo z ustreznimi napravami sosednje države, in to pod pogojem, da so ji povrnjeni morebitni stroški za postavitev in najem. Delovanje teh telekomunikacijskih naprav se šteje za notranji promet sosednje države. Glede nadomestila za vzpostavitev in uporabo železniških objektov in naprav velja ureditev, dogovorjena med železnicami. (2) Razen v primerih, ki jih ureja prvi odstavek, veljajo predpisi obeh držav pogodbenic o postavitvi, vzdrževanju in delu telekomunikacijskih naprav na ozemlju vsake posamezne države pogodbenice.

Zaradi državne varnosti ali če to zahteva javni interes lahko vsaka država pogodbenica enostransko krajevno omejeno ali neomejeno začasno prekine izvajanje sporazuma ali njegovih posameznih določb. Drugo državo pogodbenico je treba o tem nemudoma obvestiti po diplomatski poti.

Nesoglasja v razlagi ali uporabi tega sporazuma rešujejo pristojni organi držav pogodbenic. Urejanje po diplomatski poti s tem ni izključeno.

(1) Ta sporazum je treba ratificirati. Listini o ratifikaciji bosta čim prej izmenjani na Dunaju. (2) Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem sta bili izmenjani listini o ratifikaciji. (3) Z veljavnostjo tega sporazuma preneha veljati Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o mejni kontroli v železniškem prometu oseb z dne 8. aprila 1967 v besedilu sporazuma z dne 5. marca 1969 in 6. septembra 1974 in izmenjave not z dne 16. oktobra 1992 med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. (4) Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas in se lahko kadar koli pisno odpove po diplomatski poti; veljati preneha po preteku 90 dni, potem ko je druga država pogodbenica prejela odpoved. SESTAVLJENO v Ljubljani dne 15. aprila 1999 v dveh izvirnikih v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Za Republiko Slovenijo: Andrej Grasselli l. r. Za Republiko Avstrijo: dr. Christian Berlakovits l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbita Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.