Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Belgije o policijskem sodelovanju

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Belgije o policijskem sodelovanju Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE BELGIJE O POLICIJSKEM SODELOVANJU (BBEPS) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Belgije o policijskem sodelovanju (BBEPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. junija 2001.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Belgije o policijskem sodelovanju, podpisan v Bruslju 22. januarja 2001.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi:*

V tem sporazumu posamezni izrazi pomenijo: 1. mednarodno trgovanje z ljudmi je vsakršno naslednje naklepno ravnanje: a) omogočanje vstopa na ozemlje pogodbenice tega sporazuma, tranzita, bivanja ali izstopa na to ozemlje, če se v ta namen uporabi prisila, predvsem z nasiljem ali grožnjami, ali če se zateče k prevari, zlorabi oblasti ali drugim oblikam pritiska, zaradi česar oseba nima druge prave in sprejemljive izbire, kot da se podredi tem pritiskom; b) kakršno koli izkoriščanje osebe, vedoč, da je ta oseba vstopila na ozemlje pogodbenice tega sporazuma, potuje čezenj ali biva na njem v razmerah, opisanih v točki a; 2. spolna zloraba otrok je vsaka oblika spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, navedena v 34. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z 20. novembra 1989, ki vključuje izdelavo, prodajo, razpošiljanje ali druge oblike prometa s pornografskim gradivom z otroki in posest te vrste gradiva za osebne namene; 3. strokovna pomoč je logistična podpora policijskim službam in službam, odgovornim za preseljevanje; 4. kriminaliteta, povezana z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi, so kršitve, navedene v prvem odstavku 7. člena Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala s 3. marca 1980; 5. pranje denarja so kršitve, naštete v prvem do tretjem odstavku 6. člena Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, z 8. novembra 1990; 6. organizirani kriminal so vsa dejanja, ki jih stori “kriminalna organizacija“, opredeljena kot strukturalna združba, ki obstaja dalj časa in jo sestavljata več kot dve osebi ter deluje, da bi storila kazniva dejanja, ki se kaznujejo z zaporno kaznijo ali z odvzemom prostosti, če gre za vzgojno-varnostni ukrep, ki traja najmanj štiri leta, kadar so taka kazniva dejanja sama sebi namen ali so sredstvo za pridobitev premoženjske koristi in v danem primeru neustrezno vplivajo na delovanje javnih organov; 7. obdelava osebnih podatkov osebni podatek je vsak podatek o identificirani fizični osebi ali fizični osebi, ki jo je mogoče identificirati (obravnavana oseba); za osebo, ki jo je mogoče identificirati, torej štejemo osebo, ki jo lahko neposredno ali posredno identificiramo zlasti na podlagi identifikacijske številke oziroma ene ali več posebnih značilnosti, ki se nanašajo na njeno fizično, fiziološko, psihično, gospodarsko, kulturno ali socialno razpoznavnost; obdelava osebnih podatkov je postopek ali niz postopkov, ki se uporabljajo za osebne podatke in se opravljajo avtomatizirano ali neavtomatizirano, kot so zbiranje, vnašanje, urejanje, shranjevanje, usklajevanje ali spreminjanje, pridobivanje, vpogled, uporaba, posredovanje s prenosom, širjenje ali druga oblika razpolaganja, primerjava ali medsebojna povezava, kot tudi zaščita, izbris ali uničenje; 8. prepovedane droge so kakršna koli snov naravnega ali umetnega izvora, navedena v Tabeli I ali Tabeli II Enotne konvencije o mamilih s 30. marca 1961, spremenjene s Protokolom s 25. marca 1972, ki spreminja Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961; 9. psihotropna snov je kakršna koli snov naravnega ali umetnega izvora ali vsak naravni proizvod iz tabel I, II, III ali IV Konvencije o psihotropnih snoveh z 21. februarja 1971; 10. nezakonito trgovanje s prepovedanimi drogami ali psihotropnimi snovmi nezakonito trgovanje je gojenje, izdelava ali trgovanje s prepovedanimi drogami ali psihotropnimi snovmi, ki so v nasprotju s cilji Konvencije o mamilih s 30. marca 1961, Konvencije o psihotropnih substancah z 21. februarja 1971 ali Konvencije Združenih narodov zoper nezakoniti promet z mamili in psihotropnimi snovmi s 20. decembra 1988; 11. nujna zahteva Zahteva se šteje za nujno, kadar običajni upravni postopek pri centralnih organih, določenih v skladu z določbami tega sporazuma, ovira ali škoduje preventivni ali preiskovalni dejavnosti.

1. Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta v skladu s pravili in pod pogoji, določenimi s tem sporazumom, zagotavljali čim širše sodelovanje na področju policijskega sodelovanja. 2. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju, zatiranju in pregonu hudih kaznivih dejanj organiziranega kriminala, predvsem: – kaznivih dejanj zoper življenje in osebno nedotakljivost; – kaznivih dejanj, povezanih s proizvodnjo, predelavo in nezakonitim trgovanjem s prepovedanimi drogami, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami; – kaznivih dejanj, povezanih s pridelavo, trgovanjem, predpisovanjem in dajanjem snovi s hormonskim, antihormonskim, betaadrenalinskim ali poživljajočim učinkom vzrejnim živalim, kot tudi kaznivih dejanj, povezanih s trgovanjem z vzrejnimi živalmi in z mesom vzrejnih živali, ki so jim te snovi bile dane, ter kaznivih dejanj, povezanih s predelavo takega mesa; – nezakonitega priseljevanja; – zvodništva, trgovanja z ljudmi in spolne zlorabe otrok; – izsiljevanja; – tatvine, nezakonitega prometa in trgovanja z orožjem, strelivom, razstrelivom, radioaktivnimi in jedrskimi ter drugimi nevarnimi snovmi; – ponarejanja (izdelava, prenarejanje, predelava in širjenje) plačilnih sredstev, čekov in drugih vrednostnih papirjev; – ponarejanja in uporabe ponarejenih dokumentov; – gospodarskega in finančnega kriminala; – kaznivih dejanj zoper premoženje, med drugim tatvine, trgovanja z umetniškimi deli in zgodovinskimi predmeti; – tatvine, nezakonite trgovine in trgovanja z motornimi vozili; – pranja denarja. 3. Huda kazniva dejanja organiziranega kriminala, ki niso opredeljena v 1. členu, pristojni organi pogodbenic presojajo po notranji zakonodaji svoje države.

Sodelovanje med pogodbenicama obsega tudi: – iskanje pogrešanih oseb in pomoč pri identifikaciji trupel; – iskanje predmetov na ozemlju ene pogodbenice, ki so pogrešani, so bili ukradeni, poneverjeni ali izgubljeni na ozemlju druge pogodbenice.

Pogodbenici sodelujeta na področjih, opredeljenih v 2. in 3. členu tega sporazuma: – z izmenjavo informacij, ki se nanašajo na področja, za katera so pristojni policijski organi in organi za priseljevanje; – z izmenjavo opreme; – s strokovno in znanstveno pomočjo, strokovnimi mnenji in zagotavljanjem specializirane tehnične opreme; – z izmenjavo izkušenj; – s sodelovanjem na področju poklicnega izobraževanja; – s pomočjo pri pripravi reševanja zaprosil za vzajemno pravno pomoč v kazenskih zadevah v skladu z določbami, opredeljenimi v nadaljnjem besedilu.

1. Pogodbenici si pomagata in zagotavljata tesno ter stalno sodelovanje. Predvsem si izmenjujeta vse ustrezne in pomembne informacije. 2. Navedeno sodelovanje lahko poteka v obliki stalnega stika uradnikov za zvezo, ki jih imenujeta pogodbenici.

1. Pogodbenici si prizadevata, da si njuni policijski organi ob spoštovanju notranjega prava in v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo pomoč za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj, če notranje pravo zaprošene pogodbenice ne določa, da je zaprosilo za pomoč ali njegova izvedba v pristojnosti pravosodnih organov. 2. V posebnih primerih lahko vsaka pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom in ne da bi bila za to zaprošena, sporoči drugi pogodbenici informacije, ki so zanjo lahko pomembne kot pomoč pri preprečevanju in zatiranju kaznivih dejanj iz drugega in tretjega odstavka 2. člena ali pri preprečevanju ogrožanja javnega reda in javne varnosti.

Vse informacije, ki jih zaprošena pogodbenica sporoči, lahko pogodbenica prosilka uporabi kot dokazilo o inkriminiranih dejanjih šele na podlagi zaprosila za pravno pomoč v skladu z veljavnimi določbami mednarodnega prava.

1. Zaprosila za pravno pomoč in odgovore nanje si izmenjajo centralni organi, ki so v pogodbenicah odgovorni za mednarodno policijsko sodelovanje in priseljevanje. Če zaprosila po navedeni poti ni možno pravočasno poslati, ga pristojni organi pogodbenice prosilke izjemoma in samo v nujnih primerih lahko pošljejo neposredno pristojnim organom zaprošene pogodbenice, ki lahko na zaprosilo tudi sami neposredno odgovorijo. V teh izjemnih primerih mora organ prosilec čim prej obvestiti centralni organ, ki je v zaprošeni pogodbenici odgovoren za mednarodno policijsko sodelovanje in priseljevanje, da je svoje zaprosilo za pomoč poslal neposredno, in utemeljiti razloge za nujnost. 2. Imenovanje centralnih organov, odgovornih za mednarodno policijsko sodelovanje in priseljevanje, kot tudi načini in pogoji vzajemne pomoči so urejeni z dogovori med pristojnimi organi, ki jih določita pogodbenici.

Pogodbenica, ki je informacijo prejela, mora zagotavljati stopnjo zaupnosti, kot jo informaciji določi pogodbenica, ki je informacijo sporočila. Stopnje zaupnosti so take, kot jih uporablja Interpol.

1. Vsaka pogodbenica lahko svoje uradnike za zvezo za določen ali nedoločen čas razporedi pri drugi pogodbenici. 2. Namen razporeditve uradnikov za zvezo za določen ali nedoločen čas je spodbujati in pospeševati sodelovanje med pogodbenicama, zlasti da se dogovorita o pomoči: a. v obliki izmenjave informacij za preventivni in represivni boj proti kriminalu; b. pri reševanju zaprosil za pomoč v kazenskih zadevah; c. za opravljanje nalog organov, odgovornih za nadzor zunanjih meja in za priseljevanje; d. za opravljanje nalog organov, odgovornih za preprečevanje ogrožanja javnega reda. 3. Naloga uradnikov za zvezo je dajanje mnenj in pomoči. Uradniki za zvezo niso pristojni za samostojno izvajanje policijskih ukrepov. Dajejo informacije in svoje naloge opravljajo po navodilih svoje pogodbenice in pogodbenice gostiteljice. Redno poročajo centralnemu organu pogodbenice, v katero so razporejeni, odgovornemu za mednarodno policijsko sodelovanje in priseljevanje. 4. Pogodbenici se lahko dogovorita, da uradniki za zvezo ene pogodbenice, razporejeni v tretjih državah, zastopajo tudi interese druge pogodbenice.

1. Za obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sporazuma vsaka pogodbenica uporablja svoje notranje pravo. 2. Glede obdelave osebnih podatkov na podlagi tega sporazuma se pogodbenici zavezujeta, da bosta zagotovili raven varstva osebnih podatkov v skladu z določbami Konvencije Sveta Evrope z 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in v skladu s Priporočilom R (87) 15 Odbora ministrov Sveta Evrope s 17. septembra 1987, ki ureja uporabo osebnih podatkov v policijskem sektorju. 3. Za obdelavo osebnih podatkov, ki se pošiljajo na podlagi tega sporazuma, veljajo te določbe: a. pogodbenica, ki je podatke prejela, jih lahko uporablja le za namene, določene v tem sporazumu; b. podatke lahko uporabljajo le pravosodni in drugi pristojni organi, ki opravljajo določeno nalogo ali neko funkcijo v okviru ciljev tega sporazuma, predvsem njegovega 2. in 3. člena. Pogodbenici si pošljeta seznam uporabnikov; c. pogodbenica, ki podatke pošilja, mora zagotavljati njihovo točnost in popolnost. Prav tako mora zagotoviti, da se ti podatki ne hranijo dlje, kot je potrebno. Če na lastno pobudo ali na zahtevo osebe, na katero se podatki nanašajo, ugotovi, da so bili dani napačni podatki ali podatki, ki jih ne bi smela poslati, mora o tem nemudoma obvestiti pogodbenico prejemnico; slednja mora podatke popraviti ali jih uničiti; d. pogodbenica se ne more sklicevati na dejstvo, da je napačne podatke prejela od druge pogodbenice, da bi se tako rešila odgovornosti, ki ji jo glede oškodovane osebe nalaga njeno notranje pravo; e. prenos in sprejem osebnih podatkov se morata vpisati. Pogodbenici si pošljeta seznam organov, pooblaščenih za vpogled v vpis; f. dostop do podatkov ureja notranje pravo pogodbenice, ki ji oseba, na katero se podatki nanašajo, predloži zahtevek. Podatki se prosilcu lahko sporočijo šele po prejetem soglasju pogodbenice, ki je podatke poslala; g. pogodbenica prejemnica lahko uporablja podatke le v skladu z namenom, ki ga je navedla pogodbenica, ki podatke pošilja, in ob spoštovanju pogojev, ki jih ta pogodbenica določi. 4. Za prenos podatkov se uporabljajo te določbe: a. podatki se lahko pošljejo samo policijskim organom in organom, pristojnim za priseljevanje; podatki se lahko sporočijo drugim organom, katerih cilji so enaki ciljem teh organov in se ukvarjajo z isto zadevo, le po predhodnem pisnem soglasju pogodbenice, ki je podatke poslala; b. pogodbenica prejemnica na zahtevo pogodbenice, ki podatke pošilja, to obvesti o uporabi podatkov in o rezultatih, pridobljenih na podlagi poslanih podatkov. 5. Vsaka pogodbenica imenuje nadzorni organ, ki v skladu z notranjim pravom na svojem ozemlju neodvisno nadzoruje obdelavo osebnih podatkov na podlagi tega sporazuma in preverja, ali navedena obdelava ne posega v pravice osebe, na katero se podatki nanašajo. Nadzorna organa sta pristojna tudi za analiziranje težav pri uporabi ali razlagi tega sporazuma v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Nadzorna organa se lahko dogovorita za sodelovanje v okviru nalog, ki so jima zaupane s tem sporazumom.

Če se osebni podatki pošiljajo s posredovanjem uradnika za zvezo, ki je predviden v 10. členu, se prav tako uporabljajo določbe tega sporazuma.

1. Vsaka pogodbenica lahko zavrne pomoč, če gre za politična ali vojaška kazniva dejanja. Pomoč lahko zavrne ali pa jo ponudi pod določenimi pogoji, če gre za kazniva dejanja, povezana s političnimi ali vojaškimi kaznivimi dejanji. 2. Vsaka pogodbenica zavrne pomoč, če je to v nasprotju z zakonskimi določbami, veljavnimi na njenem ozemlju. Pomoč lahko zavrne ali ponudi pod določenimi pogoji, če bi to lahko ogrožalo njeno suverenost, varnost, javni red ali druge temeljne interese države.

1. Pogodbenici se sporazumeta, da si bosta zagotavljali medsebojno pomoč na področju poklicnega izobraževanja in strokovne pomoči pri reševanju problemov, povezanih z delovanjem policije. 2. Pogodbenici se sporazumeta, da si bosta izmenjevali praktične izkušnje s področij, ki jih predvideva ta sporazum. 3. Načini in pogoji medsebojne pomoči se uredijo z dogovori med pogodbenicama.

1. Pogodbenici lahko ustanovita stalne ali občasne delovne skupine, odgovorne za proučevanje skupnih problemov, povezanih z zatiranjem in preprečevanjem kriminala, ki so določeni v drugem in tretjem odstavku 2. člena, in s področji sodelovanja iz 3. člena, in v danem primeru odgovorne, da po potrebi izdela predloge za izboljšanje praktičnih in strokovnih vidikov sodelovanja med pogodbenicama. 2. Če se predstavniki pogodbenic ne dogovorijo drugače, pogodbenici krijeta vsaka svoje stroške sodelovanja. 3. Pogodbenici ustanovita mešano ocenjevalno komisijo, ki vsaka tri leta poroča pristojnim organom, ki jih imenujeta pogodbenici.

1. Morebitne spore, povezane z razlago ali z uporabo tega sporazuma, rešuje mešana posvetovalna komisija, ki se ustanovi v ta namen. 2. Komisijo sestavljajo predstavniki obeh pogodbenic. Sestaja se na zahtevo ene pogodbenice ali po potrebi, da bi olajšala reševanje problemov, nastalih v zvezi z razlago ali z uporabo tega sporazuma. 3. Vsak spor, ki ga mešana posvetovalna komisija ne razreši, se obravnava po diplomatski poti.

Ta sporazum ne vpliva na pravice in dolžnosti, ki sta jih pogodbenici že prevzeli ali jih še bosta prevzeli z drugimi popolnejšimi dvostranskimi ali večstranskimi mednarodnimi obveznostmi.

1. Pogodbenici se pisno po diplomatski poti obvestita o izpolnjenih notranjepravnih zahtevah, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma. 2. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu prejema zadnjega uradnega obvestila. 3. Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove s pisnim uradnim obvestilom, ki ga pošlje po diplomatski poti drugi pogodbenici. Odpoved začne učinkovati 6 mesecev po datumu njenega prejema.

Pogodbenici si lahko pošljeta predloge za spremembo tega sporazuma. O spremembah sporazuma se pogodbenici odločata sporazumno. V potrditev tega so podpisani, ki so za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum. Sestavljeno v Bruslju dne 22. januarja 2001 v dveh izvirnikih v slovenskem, francoskem in nizozemskem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna. Za Vlado Republike Slovenije Rado Bohinc l. r. Za Vlado Kraljevine Belgije Antoine Duquesne l. r. Marc Verwilghen l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.