Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o ponovnem sprejemu oseb

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o ponovnem sprejemu oseb Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O PONOVNEM SPREJEMU OSEB (BBOPSO) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o ponovnem sprejemu oseb (BBOPSO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. februarja 2000.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o ponovnem sprejemu oseb, podpisan v Sofiji dne 30. junija 1998.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

(1) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice in brez formalnosti ponovno sprejeti na ozemlje svoje države vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če se ugotovi ali domneva, da ima ta oseba državljanstvo zaprošene države pogodbenice. (2) Državljanstvo se lahko ugotavlja ali domneva na podlagi dokumentov, navedenih v Prilogi 1 k temu sporazumu. Državljanstvo se lahko domneva tudi na podlagi drugih podatkov. (3) Pogodbenica prosilka mora osebo pod istimi pogoji ponovno sprejeti na ozemlje svoje države, če je bilo z nadaljnjim preverjanjem ugotovljeno, da oseba v trenutku, ko je zapustila ozemlje države pogodbenice prosilke, ni imela državljanstva zaprošene države pogodbenice.

(1) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice in brez formalnosti na svoje ozemlje ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če se ugotovi, da je taka oseba vstopila na ozemlje države pogodbenice po bivanju na ozemlju zaprošene države pogodbenice ali potovanju čezenj. (2) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice in brez formalnosti ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če ima taka oseba veljaven vizum ali kako drugo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala zaprošena pogodbenica.

Obveznost ponovnega sprejema, določena v 2. členu, ne velja, kadar gre za: a) državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo z državo pogodbenico prosilko, in osebe brez državljanstva, ki imajo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdal pristojni organ take tretje sosednje države; b) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so pred ali po tem, ko so zapustile ozemlje zaprošene države pogodbenice, ali po vstopu na ozemlje države pogodbenice prosilke od slednje dobili vizum ali dovoljenje za bivanje ali vstopili na njeno ozemlje na podlagi obstoječega sporazuma za potovanje brez vizumov; c) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zadnje tri mesece bivali na ozemlju države pogodbenice prosilke; d) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je pogodbenica prosilka priznala bodisi status begunca na podlagi določb Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in določb Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 ali status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954; e) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jih je zaprošena država pogodbenica dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v kako tretjo državo; f) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je po zapustitvi ozemlja zaprošene pogodbenice država tranzita odobrila vizum ali kako drugo dovoljenje za bivanje.

(1) Pogodbenica prosilka soglaša s ponovnim sprejemom na ozemlje države državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere bi zaprošena pogodbenica po ustreznem preverjanju ugotovila, da v času odhoda z ozemlja države pogodbenice prosilke ne ustrezajo določbam 2. in 3. člena tega sporazuma. (2) Če sta obe pogodbenici izdali vizum ali dovoljenje za bivanje, ima odgovornost tista država pogodbenica, katere vizum ali dovoljenje za bivanje je bilo izdano kasneje.

(1) Zaprošena pogodbenica je dolžna pisno odgovoriti na prošnjo za ponovni sprejem v osmih dneh po njenem prejemu. Zavrnitev ponovnega sprejema je treba utemeljiti. (2) Osebam, ki jim je bil odobren ponoven sprejem, morajo biti ponovno sprejete najpozneje v tridesetih dneh od dne, ko je od zaprošene pogodbenice prejela odobritev. To obdobje se lahko podaljša z vzajemnim dogovorom.

V primeru vračanja oseb v skladu s tretjim odstavkom 1. člena ali s prvim odstavkom 4. člena je zaprošena pogodbenica dolžna pisno potrditi vračanje osebe in izročiti vso dokumentacijo, ki jo je prejela od pogodbenice prosilke v zvezi s prvotnim ponovnim sprejemom te osebe.

Pogodbenica prosilka krije stroške prevoza oseb, ki jih je treba ponovno sprejeti, do meje zaprošene države pogodbenice. Pogodbenica prosilka po potrebi krije vse stroške ponovnega sprejema oseb.

(1) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice dovoli državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva med ponovnim sprejemom tranzit čez ozemlje svoje države, če je zagotovljen sprejem v naslednje možne države tranzita in/ali v namembno državo. Tranzit se lahko opravi po cesti, železnici ali z letalom. (2) Pogodbenica prosilka prevzame polno odgovornost za nadaljevanje potovanja take osebe v namembno državo in bo tako osebo ponovno sprejela, če se ukrep zavrnitve iz kateregakoli razloga ne bi mogel izpolniti. (3) Pogodbenica prosilka zaprošeni pogodbenici potrdi, da ima oseba, za katero je bil odobren tranzit, potni dokument in dokument za prevoz v namembno državo.

Pogodbenica prosilka mora obvestiti zaprošeno državo pogodbenico, ali zavrnjena oseba potrebuje spremstvo. Zaprošena pogodbenica se v zvezi s tranzitom lahko: – odloči, da bo sama določila spremstvo; – odloči, da bo določila spremstvo skupaj s pristojnimi organi pogodbenice prosilke. (2) Če se tranzit opravi z letalsko družbo pogodbenice prosilke in s policijskim spremstvom, osebe v tranzitu ne smejo zapustiti območij za potnike v tranzitu na letališčih zaprošene pogodbenice. (3) Če se tranzit opravi z letalsko družbo zaprošene pogodbenice, pristojni organi te pogodbenice priskrbijo policijsko spremstvo. (4) Če se mora tranzit izjemoma opraviti po cesti ali železnici, se pogodbenici dogovorita o nujnosti in načinu spremstva.

(1) Zahtevo za tranzit si neposredno izmenjata pristojna organa pogodbenic. (2) Zahteva mora vsebovati vse podatke o istovetnosti osebe v tranzitu, kot so navedeni v Prilogi 2 k temu sporazumu.

Tranzit med ponovnim sprejemom se lahko zavrne: – če je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva v svoji namembni državi ali v katerikoli drugi državi tranzita preganjan zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja; – če državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva v namembni državi ali v katerikoli drugi državi tranzita grozi pregon ali obsodba zaradi kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil pred tranzitom; – če je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva razglašena kot “persona non grata“ na ozemlju zaprošene države pogodbenice ali če prehod te osebe v tranzitu pomeni nevarnost za državno varnost, javni red in mir ali zdravje.

(1) Pogodbenica prosilka kritje vse stroške tranzita do meje namembne države in vse morebitne stroške, ki bi nastali v primeru ob morebitnem vračanju. (2) Zaprošena pogodbenica krije vse stroške policijskega spremstva v območjih za potnike v tranzitu na letališčih na ozemlju svoje države.

Pogodbenici določita po diplomatski poti: – pristojne organe, odgovorne za obravnavo prošenj za ponoven sprejem ali tranzit; – letališča ali druge mednarodne mejne prehode, ki jih je mogoče uporabiti za ponoven sprejem ali vstop oseb v tranzitu.

Če je treba za izvajanje tega sporazuma sporočati osebne podatke, naj te informacije vsebujejo podatke, navedene v Prilogi 2 k temu sporazumu.

(1) Določbe tega sporazuma ne preprečujejo uporabe določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950. (2) Določbe tega sporazuma ne preprečujejo uporabe določb Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, dopolnjene z Newyorškim protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967, in Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954. (3) Določbe tega sporazuma ne posegajo v obveznosti ponovnega sprejemanja ali vračanja državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov, veljavnih za pogodbenici.

(1) Ta sporazum se sklene za nedoločen čas in začne veljati trideset dni od dne prejema zadnjega obvestila, ki potrjuje izpolnitev vseh notranjih postopkov v zvezi z začetkom njegove veljavnosti. (2) Vsaka pogodbenica lahko z uradnim obvestilom drugi državi pogodbenici začasno prekine izvajanje tega sporazuma, z izjemo določb, ki urejajo ponoven sprejem državljanov držav pogodbenic, in sicer iz tehtnih razlogov, posebno zaradi zaščite državne varnosti, javnega reda in miru ali zdravja ljudi. Začasna prekinitev izvajanja začne veljati takoj. (3) Vsaka pogodbenica lahko z uradnim obvestilom drugi pogodbenici odpove ta sporazum. Odpoved začne veljati prvi dan drugega meseca po mesecu, v katerem je druga pogodbenica prejela uradno obvestilo. Da bi to potrdila, sta predstavnika pogodbenic, pravilno pooblaščena v ta namen, podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Sofiji dne 30. junija 1998 v dveh izvodih v slovenskem, bolgarskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna. Ob sporu ali razlikah v razlagi tega sporazuma prevlada angleško besedilo. Za vlado Republike Slovenije dr. Ernest Petrič l. r. Za vlado Republike Bolgarije Božidar Popov l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.