Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o sodelovanju na področju pomorskega tovornega prometa

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o sodelovanju na področju pomorskega tovornega prometa Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O SODELOVANJU NA PODROČJU POMORSKEGA TOVORNEGA PROMETA (BBOPTP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o sodelovanju na področju pomorskega tovornega prometa (BBOPTP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. julija 2000.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Bolgarije o sodelovanju na področju pomorskega tovornega prometa, podpisan v Ljubljani 27. oktobra 1999.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

Za namen tega sporazuma: 1. Izraz “ladja pogodbenice“ pomeni katerokoli ladjo, ki pluje pod zastavo te države in je registrirana v skladu z njeno zakonodajo na tem ozemlju, kot tudi vsako ladjo, zakupljeno za čas. Zakupljena ladja pomeni vsako ladjo, ki je registrirana v tretji državi v skladu z njeno zakonodajo in pluje pod zastavo te države ter jo upravlja fizična ali pravna oseba ene od pogodbenic v skladu z njeno zakonodajo. Ta izraz ne vključuje vojnih ladij in drugih ladij, ki se uporabljajo v netrgovske namene, kot tudi hidrografskih, znanstvenoraziskovalnih in ribiških ladij. 2. Izraz “član posadke“ pomeni kapitana ali katero koli drugo osebo, vključeno v seznam posadke, ki med potovanjem dejansko opravlja dolžnosti na krovu ladje, vzdrževanje ali servisiranje. 3. Pristojna pomorska organa sta: za Republiko Slovenijo – Ministrstvo za promet in zveze, za Republiko Bolgarijo – Ministrstvo za promet.

Ta sporazum se uporablja na ozemlju Republike Slovenije in na ozemlju Republike Bolgarije.

Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Bolgarijo na področju pomorskega tovornega prometa temelji na načelih enakopravnosti, priznanja državne suverenosti, medsebojne koristi in medsebojnih interesov. Pogodbenici druga drugi na vse načine pomagata pri izvajanju načela svobode pomorskega tovornega prometa in se vzdržita vseh dejanj, ki lahko škodijo normalnemu razvoju mednarodnega pomorskega prometa.

Pogodbenici pomagata pri vzpostavitvi odnosov med svojimi podjetji, organizacijami in organi, ki so vključeni v področje pomorskega prometa.

1. Pogodbenici sta se sporazumeli o naslednjem: a) da bosta spodbujali udeležbo ladij pogodbenic v pomorskem prometu med pristanišči svojih držav, b) da bosta sodelovali pri odpravljanju ovir pri razvoju prometa med pristanišči svojih držav, c) da ne bosta ovirali ladij ene od pogodbenic pri opravljanju pomorskega prometa med pristanišči druge pogodbenice in pristanišči tretjih držav. 2. Določbe prvega odstavka tega člena ne vplivajo na pravico ladij tretjih, da sodelujejo v pomorskem prometu med pristanišči pogodbenic.

1. Vsaka pogodbenica prizna ladjam pogodbenic, ki se uporabljajo v mednarodnem pomorskem prometu, isto obravnavo kot svojim domačim ladjam glede prostega dostopa do pristanišč, zagotovitve pristaniških privezov in opreme za natovarjanje ter raztovarjanje, vkrcanja in izkrcanja potnikov, pobiranja pristaniških pristojbin in uporabe storitev, povezanih s pomorskim tovornim prometom. 2. Določbe prvega odstavka tega člena: a) ne veljajo za pristanišča, ki niso odprta za tuje ladje, b) ne veljajo za dejavnosti, ki jih vsaka od pogodbenic pridrži za svoja podjetja in organizacije, kot so kabotaža, reševalne operacije in vleka, c) ne obvezujejo pogodbenic, da priznavata ladjam druge pogodbenice izvzetja od pravil obvezne pilotaže, priznana njunim ladjam, d) ne vplivajo na uporabo pravil vsake od pogodbenic, ki se nanašajo na vstop, bivanje in odhod tujcev.

Pogodbenici v okviru svoje domače zakonodaje in pristaniških predpisov sprejmeta vse potrebne ukrepe za omogočanje in spodbujanje pomorskega prometa, da bi se v pristaniščih izognili nepotrebnemu zadrževanju ladij in da bi, kolikor je mogoče, pospešili in poenostavili carinske in vse druge postopke, ki se uporabljajo v njunih pristaniščih.

1. Dokumente, ki potrjujejo državno pripadnost ladij, izmeritvena spričevala ladij in druge ladijske dokumente, ki jih izda ali prizna ena od pogodbenic, prizna druga pogodbenica. 2. Ladje ene od pogodbenic, ki imajo zakonito izdano mednarodno izmeritveno spričevalo v skladu z Mednarodno konvencijo o izmeritvi ladij iz leta 1969, so oproščene ponovne izmeritve tonaže v pristaniščih druge pogodbenice. Ta spričevala se uporabljajo kot podlaga za izračun pristaniških pristojbin.

Vsaka od pogodbenic prizna osebne dokumente pomorščakov, ki so jih izdali pristojni organi druge pogodbenice. Ta osebna dokumenta sta: – za državljane Republike Slovenije: pomorska knjižica, – za državljane Republike Bolgarije: mornarski potni list.

Posameznikom kot članom posadke ladje pogodbenice, ki so imetniki veljavnega osebnega dokumenta, navedenega v 9. členu tega sporazuma, je dovoljeno, da se med postankom ladje v pristanišču druge pogodbenice izkrcajo in ostanejo v pristaniškem mestu brez vizuma po zakonodaji države vstopa pod pogojem, da je poveljnik ladje dal pristojnim lokalnim organom seznam članov posadke. Pri izkrcanju in vkrcanju na ladjo ti posamezniki opravijo kontrolne postopke, ki veljajo po določbah zakonodaje te države.

1. Posameznikom, ki so imetniki osebnih dokumentov pomorščakov, omenjenih v 9. členu tega sporazuma, ki jih je izdala ena od pogodbenic, je dovoljeno bivanje na ozemlju druge pogodbenice ali prehod čez njeno ozemlje z namenom vrnitve na njihovo ladjo, v matično državo ali drugega namena, ki ga kot sprejemljivega priznavajo pristojni organi te pogodbenice, ne glede na vrsto uporabljenega vozila in ob upoštevanju zakonov in predpisov te iste pogodbenice. 2. Pristojni organi ene od pogodbenic dovolijo članom posadke ladje druge pogodbenice, da so v bolnišnicah na njenem ozemlju toliko časa, kolikor je potrebno za zdravljenje. Vsaka od pogodbenic zagotovi potrebno zdravniško pomoč članom posadke ladij druge pogodbenice v skladu s svojo notranjo zakonodajo.

Določbe 9. in 10. člena se uporabljajo za vsakega posameznika, ki ni državljan pogodbenic, je pa imetnik osebnega dokumenta, v skladu z določbami Konvencije o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu iz leta 1965 in njene priloge ali Konvencije št. 108 Mednarodne organizacije dela o osebnih dokumentih pomorščakov iz leta 1958. Ti osebni dokumenti, ki jih izda država pogodbenica ene ali druge konvencije, imetniku zagotavljajo pravico do vrnitve v državo, ki je izdala dokument.

1. Pri uporabi določb 9. do 11. člena tega sporazuma ostanejo v veljavi predpisi o vstopu tujcev na ozemlje pogodbenic in odhodu tujcev z njega. 2. Vsaka od pogodbenic si pridržuje pravico, da osebam, ki jih šteje za nezaželene, zavrne vstop in bivanje na svojem ozemlju.

1. Če ladja ene od pogodbenic doživi brodolom, nasede, jo vrže na obalo ali se ji zgodi kakšna druga nesreča ob obali druge pogodbenice, pristojni organi te pogodbenice zagotovijo zaščito, pomoč in sodelovanje potnikom, posadki, ladji sami in njenemu tovoru v istem obsegu kot ladji, ki pluje pod njeno zastavo. 2. Če je ladja ene od pogodbenic imela škodo na ozemlju druge pogodbenice, so njen tovor, zaloge in drugo imetje oproščeni davka na dodano vrednost, carin in dajatev, razen v primerih, ko so namenjeni neposredni potrošnji in uporabi na ozemlju druge pogodbenice. 3. Določbe drugega odstavka tega člena ne razveljavljajo zakonov in predpisov v zvezi z začasnim skladiščenjem tovorov, ki veljajo na ozemljih pogodbenic.

Ladjarska podjetja in organizacije ene ali druge pogodbenice imajo pravico ustanoviti poslovalnice na ozemlju druge pogodbenice. Dejavnost teh poslovalnic je v skladu z zakonodajo države, na ozemlju katere so ustanovljene.

1. Vsaka pogodbenica prizna ladjarskim podjetjem in organizacijam druge pogodbenice pravico, da za namen plačevanja uporabijo dohodek in prihodke, pridobljene s pomorskim prometom na njenem ozemlju. Ladjarska podjetja in organizacije ene ali druge pogodbenice imajo pravico, da v skladu z veljavno notranjo zakonodajo prenesejo v matično državo vse prihodke, ki so ostali, potem ko so bila opravljena zgoraj omenjena plačila. 2. Vsa plačila, ki izhajajo iz dejavnosti na podlagi tega sporazuma, se opravijo v prosto zamenljivi tuji valuti, ki je vzajemno sprejemljiva za zainteresirane organizacije obeh pogodbenic.

1. Pristojni organi ene od pogodbenic ne obravnavajo civilnih sporov med lastnikom ladje, kapitanom in drugimi člani posadke v zvezi z delovnimi razmerji in delom na ladji, ki pluje pod zastavo druge pogodbenice. 2. Pristojni organi ene od pogodbenic nimajo kazenske pristojnosti za kaznivo dejanje, storjeno na ladji druge pogodbenice, ki je na prehodu skozi njeno teritorialno morje, razen v naslednjih primerih: a) če kaznivo dejanje moti mir in red v njenih teritorialnih vodah, b) če posledice kaznivega dejanja vplivajo na ozemlje države, v kateri ima ladja postanek, c) da se prepreči nezakonita trgovina z narkotiki, psihotropnimi in radioaktivnimi snovmi, d) s pristankom pristojnega diplomatskega ali konzularnega predstavnika države, pod katere zastavo pluje ladja, e) če gre za kaznivo dejanje zoper mir in človeštvo. 3. Določbe drugega odstavka tega člena ne posegajo v pravico organov vsake pogodbenice, da nadzorujejo in preiskujejo dogodke v skladu s svojo zakonodajo. 4. V skladu s svojo notranjo zakonodajo ima vsaka od pogodbenic kazensko pristojnost za kakršno koli kaznivo dejanje, storjeno na ladji druge pogodbenice med postankom v njenih pristaniščih ali njenih notranjih vodah.

Če je potrebno, se predstavniki pristojnih pomorskih organov pogodbenic sestajajo izmenično v Republiki Sloveniji in Republiki Bolgariji, da bi obravnavali zadeve, povezane z izvajanjem tega sporazuma, in druge zadeve vzajemnega interesa, povezane z morsko plovbo.

Kakršen koli spor glede razlage ali uporabe tega sporazuma se rešuje z neposrednimi pogajanji med pristojnimi organi pogodbenic. Če zgoraj omenjeni organi ne dosežejo sporazuma, se spor reši po diplomatski poti.

Ta sporazum začne veljati trideseti dan po dnevu prejema druge od obeh diplomatskih not, s katerima pogodbenici druga drugo obvestita, da so dokončani postopki, potrebni za začetek njegove veljavnosti, v skladu z njuno notranjo zakonodajo. Ta sporazum se sklene za nedoločen čas in velja še šest mesecev, potem ko katera koli od pogodbenic pisno sporoči drugi pogodbenici, da ga odpoveduje. Sestavljeno v Ljubljani dne 27. oktobra 1999 v dveh izvirnikih v slovenskem, bolgarskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna. Ob sporih v zvezi z razlago besedila tega sporazuma prevlada angleško besedilo. ZA VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE mag. Anton Bergauer, l.r. ZA VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE Gueorgui Ananiev, l.r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.