← Nazaj na seznam
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim vladnim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno
BCHPSO
# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim vladnim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
## U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO IN PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŠVICARSKIM ZVEZNIM SVETOM O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI PREBIVAJO NEDOVOLJENO (BCHPSO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno (BCHPSO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. marca 2005.
Ratificirata se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno in Protokol o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo nedovoljeno, podpisana v Bernu 27. julija 2004.
Besedilo sporazuma in protokola se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi (*1):
Za namene tega sporazuma izraz tujec pomeni osebo, ki ni niti slovenski niti švicarski državljan. Tujec je lahko tudi oseba brez državljanstva.
(1) Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika brez formalnosti ponovno sprejme na svoje območje vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali prebivanje, ki veljajo na območju pogodbenika prosilca, če se dokaže ali se lahko utemeljeno domneva, da ima ta oseba državljanstvo zaprošenega pogodbenika.
(2) Pogodbenik prosilec osebo pod istim pogojem ponovno sprejme na svoje območje, če se z nadaljnjim preverjanjem ugotovi, da oseba v trenutku, ko je zapustila območje pogodbenika prosilca, dejansko ni imela državljanstva zaprošene države.
(3) Za namene tega člena se državljanstvo osebe lahko dokazuje z dokumenti, naštetimi v protokolu.
(1) Če se državljanstvo domneva na podlagi dokumentov in informacij, naštetih v protokolu, konzularni organi zaprošenega pogodbenika v treh delovnih dneh izdajo osebi, ki bo ponovno sprejeta, (začasne) potovalne dokumente, ki jih potrebuje za vrnitev v matično državo.
(2) Če državljanstva osebe ni mogoče dokazati ali utemeljeno domnevati na podlagi predloženih dokumentov, konzularni organi zaprošenega pogodbenika opravijo razgovore z osebo, ki je v postopku ponovnega sprejema, v šestih delovnih dneh po prejemu vloge za ponovni sprejem. Ta razgovor organizira pogodbenik prosilec po posvetovanju s konzularnim organom v najkrajšem možnem času.
(3) Če se med razgovorom, ki ga opravi konzularni organ zaprošenega pogodbenika, ugotovi ali utemeljeno domneva državljanstvo osebe v postopku ponovnega sprejema, konzulat nemudoma izda (začasni) potovalni dokument, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v devetih delovnih dneh po prejemu vloge za ponovni sprejem.
(1) Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika brez formalnosti sprejme tujca, ki je v obdobju devetih mesecev pred vložitvijo vloge zapustil območje zaprošenega pogodbenika, potem ko je na njegovem območju bival vsaj dva tedna.
(2) Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika brez formalnosti ponovno sprejme tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na območju pogodbenika prosilca, če ima ta oseba veljaven vizum ali kakršno koli dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdal zaprošeni pogodbenik. Ta določba ne vključuje začasnega dovoljenja za prebivanje na območju države pogodbenika, ki se odobri v zvezi z obravnavanjem vloge za azil.
Obveznost ponovnega sprejema iz 4. člena ne velja, kadar gre za:
a) tujce, ki so na območje pogodbenika prosilca vstopili zakonito ali jim je pogodbenik prosilec izdal vizum ali dovoljenje za prebivanje, razen če je zaprošeni pogodbenik izdal veljaven vizum ali dovoljenje za prebivanje z daljšo veljavnostjo;
b) tujce, ki na območju pogodbenika prosilca bivajo dlje od šestih mesecev, razen če so imetniki veljavnega dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdal zaprošeni pogodbenik;
c) tujce, ki jim je pogodbenik prosilec priznal bodisi status begunca v skladu s Konvencijo o statusu beguncev, podpisano v Ženevi 28. julija 1951, spremenjeno s protokolom, podpisanim v New Yorku 31. januarja 1967, bodisi status osebe brez državljanstva v skladu s Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva, podpisano v New Yorku 28. septembra 1954;
d) tujce, ki jih je zaprošeni pogodbenik dejansko vrnil v njihovo matično državo ali v tretjo državo, pod pogojem, da niso vstopili na območje pogodbenika prosilca po bivanju na območju zaprošenega pogodbenika po izvedbi ukrepa vrnitve v matično državo.
(1) Za namene prvega odstavka 4. člena se vstop tujca na območje zaprošenega pogodbenika ali njegovo bivanje na njegovem območju lahko dokazuje z dokumenti, naštetimi v protokolu. Vstop ali bivanje se lahko ugotavlja tudi z drugimi dokazili, ki so podrobno navedena v protokolu. Obstoj takšnih dokazil je podlaga za domnevo o vstopu ali bivanju.
(2) Vlogo za ponovni sprejem si neposredno pošljejo pristojni organi pod pogoji, ki jih določa protokol.
Pogodbenik prosilec ponovno sprejme na svoje območje vsako osebo, če se po preverjanju, ki sledi ponovnemu sprejemu te osebe s strani zaprošenega pogodbenika, izkaže, da ta oseba v trenutku svojega odhoda z območja pogodbenika prosilca ni izpolnjevala pogojev iz 4. člena.
(1) Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika tujcu dovoli tranzit čez svoje območje pod pogojem, da je pogodbenik prosilec zagotovil sprejem v namembni državi ali drugi državi tranzita. V tem primeru tujec ne potrebuje tranzitnega vizuma.
(2) Pogodbenik prosilec je odgovoren za celotno potovanje tujca v namembno državo in to osebo tudi ponovno sprejme, če je sprejem v namembni državi ali drugi tranzitni državi zavrnjen ali ga iz katerega koli razloga ni mogoče izvesti.
(3) Za namene tranzita mora pogodbenik prosilec obvestiti zaprošenega pogodbenika, ali je treba osebi, na katero se nanaša ta odločitev, zagotoviti spremstvo. Za namene tranzita se lahko zaprošeni pogodbenik:
a) odloči, da bo sam priskrbel spremstvo, pod pogojem, da ji pogodbenik prosilec povrne ustrezne stroške;
b) odloči, da bo spremstvo priskrbel v sodelovanju s pogodbenikom prosilcem;
c) pooblasti pogodbenika prosilca, da sam priskrbi spremstvo na območju zaprošenega pogodbenika.
V zadnjih dveh primerih spremstvo pogodbenika prosilca spada v pristojnost pooblaščenih služb zaprošenega pogodbenika.
Vlogo za dovoljenje za tranzit si neposredno pošljejo pristojni organi pod pogoji, ki jih določa protokol.
(1) Če se tranzit opravi s spremstvom, spremljajoče uradne osebe pogodbenika prosilca svojo nalogo opravijo neoborožene, pri sebi pa imajo pooblastilo za tranzit.
(2) Spremstvo je odgovorno za nadzor nad tujcem in njegovo vkrcanje na letalo ob pomoči in pod pristojnostjo zaprošenega pogodbenika.
(3) Po potrebi lahko zaprošeni pogodbenik po posvetovanju s spremstvom prevzame odgovornost za nadzor nad tujcem in njegovo vkrcanje na letalo.
(4) Pogodbenik prosilec mora izpeljati vse potrebne ukrepe, da zagotovi čim hitrejši tranzit tujca na letališču zaprošenega pogodbenika.
(1) Če se tranzit opravi brez spremstva, nadzor in vkrcanje izvedejo uradne osebe zaprošenega pogodbenika.
(2) Nadzor ne sme trajati dlje od 24 ur po prihodu na letališče.
Če oseba med potekom tranzita zavrne vkrcanje ali se ne more vkrcati, pogodbenik prosilec:
a) nemudoma ali najpozneje v 24 urah po prihodu na letališče ponovno sprejme osebo v postopku tranzita, če ta nima spremstva, ali
b) prosi zaprošenega pogodbenika, da osebo v postopku tranzita poskuša ponovno vkrcati na letalo in v tem času zagotovi nadzor nad to osebo. Nadzor ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno za njen odhod, nikakor pa ne sme trajati dlje od 24 ur po prihodu na letališče. Če se zaprošeni pogodbenik s tem predlogom ne strinja, se pogodbenik prosilec obveže, da nemudoma ponovno sprejme tujca, za katerega tranzit je zaprosil, v primeru višje sile pa v novem 24-urnem roku. Zavrnitev vkrcanja na letalo v državi tranzita ima enake pravne posledice, kot jih določa zakonodaja pogodbenika prosilca, če bi do take zavrnitve prišlo na njegovem območju.
Organi države tranzita sporočijo organom pogodbenika prosilca vsa dejstva, ki se nanašajo na kakršne koli dogodke med tranzitom.
(1) Organi države tranzita zagotovijo spremljajočim uradnim osebam pogodbenika prosilca pri opravljanju njihove naloge v okviru tega sporazuma enako zaščito in pomoč, kot bi jo zagotovili ustreznim uradnim osebam svoje države.
(2) Med tranzitom se spremljajoče uradne osebe, ki delujejo na območju drugega pogodbenika, štejejo za uradne osebe tega pogodbenika, kar zadeva dejanja, ki so storjena zoper njih ali ki jih storijo same. Spremljajoče uradne osebe, ki izvajajo tranzit, morajo delovati v skladu z določbami prava pogodbenika, na območju katerega delujejo.
Spremljajoče uradne osebe, ki izvajajo tranzit, morajo biti v vsakem trenutku sposobne dokazati, da delujejo kot uradne osebe, in imeti pri sebi dokument, ki potrjuje, da je pooblastilo za tranzit dal zaprošeni pogodbenik.
(1) Če spremljajoča uradna oseba pogodbenika prosilca, ki izvaja tranzit na območju drugega pogodbenika, utrpi škodo pri izvajanju nalog ali med njo, je pogodbenik prosilec odgovoren za plačilo odškodnine, ne da bi od zaprošenega pogodbenika zahteval nadomestilo.
(2) Kadar spremljajoče uradne osebe pogodbenika v skladu z določbami tega sporazuma delujejo na območju drugega pogodbenika, je pogodbenik prosilec odgovoren za vsako škodo, ki jo te osebe povzročijo med svojim delovanjem, v skladu z notranjim pravom pogodbenika, na območju katerega delujejo.
(3) Če oškodovanec zahteva nadomestilo od zaprošenega pogodbenika v skladu z drugim odstavkom tega člena, je zaprošeni pogodbenik odgovoren za takšno škodo pod pogoji, ki veljajo za škodo, kot če bi jo povzročile njegove uradne osebe. Pogodbenik, katerega uradne osebe so povzročile škodo kateri koli osebi na območju drugega pogodbenika, temu v celoti povrne znesek, ki ga je izplačal oškodovancu ali drugim osebam, ki so do tega upravičene v njihovem imenu.
(4) Brez vpliva na uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb in z izjemo tretjega odstavka se vsak pogodbenik v primerih iz drugega odstavka odreče zahtevi za odškodnino za škodo, ki mu jo je povzročil drug pogodbenik.
Tranzit se lahko zavrne:
a) če tujcu v namembni državi ali v drugi državi tranzita grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje ali smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja,
b) če tujcu v namembni državi ali drugi državi tranzita grozi, da ga bo kazensko sodišče obtožilo ali obsodilo zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred tranzitom.
(1) Če se za izvajanje tega sporazuma sporočajo osebni podatki, jih je treba zbirati, obdelovati in varovati v skladu z notranjim in mednarodnim pravom. Zlasti se upoštevajo naslednja merila:
a) Pogodbenik prejemnik jih lahko uporabi le za namen, določen s tem sporazumom, in pod pogoji, ki jih določi pogodbenik, ki podatke sporoča.
b) Pogodbenik prejemnik na zaprosilo pogodbenika, ki podatke sporoča, tega obvesti o tem, kako bodo podatki uporabljeni, in o dobljenih rezultatih.
c) Osebni podatki se smejo sporočati le pristojnim organom, ki so odgovorni za izvajanje tega sporazuma in edini, ki jih smejo uporabljati, in sicer na način, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop do njih. Pogodbenik, ki podatke sporoča, mora dati pisno soglasje, preden se lahko podatki sporočijo drugim organom.
d) Pogodbenik, ki podatke sporoča, zagotovi, da so ti točni, potrebni in ne presegajo namena, za katerega so sporočeni. Če podatki niso točni ali so bili sporočeni nezakonito, se pogodbenik prejemnik o tem nemudoma obvesti, da jih popravi ali uniči.
e) Vsako osebo je treba na njeno zahtevo obvestiti o sporočanju podatkov, ki se nanašajo nanjo, in o njihovem namenu.
f) Sporočeni osebni podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene njihovega sporočanja. Vsak pogodbenik zaupa nadzor nad obdelavo in uporabo shranjenih podatkov ustreznemu neodvisnemu organu.
g) Organi, ki osebne podatke sporočajo in prejemajo, morajo voditi pisno evidenco o njihovem sporočanju in prejemanju.
h) Vsak pogodbenik mora sporočene osebne podatke varovati pred nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali razkritjem.
(2) Osebni podatki, ki se sporočajo v zvezi s ponovnim sprejemom oseb, se smejo nanašati le na:
a) podatke o osebi, ki bo premeščena, in če je potrebno, o njenih družinskih članih (priimek, ime, prejšnja imena, vzdevki ali psevdonimi, privzeta imena, datum in kraj rojstva, spol, sedanje in katera koli prejšnja državljanstva);
b) potni list, osebno izkaznico ali katere koli druge osebne ali potovalne dokumente;
c) druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo osebe, ki bo premeščena (npr. prstni odtisi);
d) načrte potovanja in kraje postankov;
e) dovoljenja za prebivanje ali vizume, izdane v tujini.
(1) Pogodbenika si vzajemno pomagata pri uporabi in razlagi tega sporazuma. Sproti se obveščata o pogojih priseljevanja za tujce.
(2) Vsak pogodbenik lahko zahteva, da se sestanejo strokovnjaki obeh pogodbenikov z namenom reševanja kakršnih koli vprašanj, povezanih z uporabo in izvajanjem tega sporazuma.
Vse stroške prevoza, ki nastanejo pri ponovnem sprejemu in tranzitu do meje zaprošenega pogodbenika ali do meje namembne države, pa tudi stroške, povezane z morebitnim vračanjem, krije pogodbenik prosilec.
(1) V 30 dneh po datumu podpisa se pogodbenika uradno obvestita o organih, pooblaščenih za izvajanje tega sporazuma, in njihovih naslovih ter zagotovita seznam vstopnih in izstopnih točk, kjer se izvajata ponovni sprejem in tranzit.
(2) Pogodbenika se po diplomatski poti nemudoma obvestita o spremembah, ki se nanašajo na prvi odstavek tega člena.
(3) Za namen izvajanja tega sporazuma pogodbenika skleneta protokol o:
a) postopkih, dokumentih, vlogah in drugih informacijah za izvedbo ponovnega sprejema ali tranzita,
b) načinih plačila in stroških v skladu z 20. členom tega sporazuma.
Ta sporazum ne vpliva na obveznosti pogodbenikov, ki izhajajo iz:
a) Konvencije o statusu beguncev, podpisane v Ženevi 28. julija 1951, spremenjene s Protokolom o statusu beguncev, podpisanim v New Yorku 31. januarja 1967;
b) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950;
c) mednarodnih konvencij in sporazumov o izročitvi, sprejemu, ponovnem sprejemu ali tranzitu državljanov in tujcev.
Ta sporazum se uporablja tudi na območju Kneževine Lihtenštajn in za državljane Kneževine Lihtenštajn.
(1) Vsak pogodbenik lahko deloma ali v celoti začasno preneha izvajati ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugemu pogodbeniku zaradi pomembnih razlogov, zlasti pa zaradi zaščite državne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja. Pogodbenika se nemudoma po diplomatski poti uradno obvestita o odpravi vsakega takega ukrepa.
(2) Začasno prenehanje izvajanja sporazuma začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je drug pogodbenik prejel uradno obvestilo.
(1) Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.
(2) Ta sporazum začne veljati z dnem prejema zadnjega od uradnih obvestil, s katerima se pogodbenika obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji, potrebni za začetek veljavnosti sporazuma.
(3) Vsak pogodbenik lahko odpove ta sporazum s pisnim obvestilom drugemu pogodbeniku. Odpoved začne veljati 30 dni po datumu prejema takšnega obvestila.
Sestavljeno v Bernu dne 27. julija 2004 v dveh izvirnikih v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob razlikah pri razlagi prevlada angleško besedilo.
Za Vlado Republike
Slovenije
Rado Bohinc l. r.
Za Švicarski zvezni
svet
Christoph Blocher l. r.
1.) Državljanstvo se lahko dokazuje:
za Republiko Slovenijo z:
a) veljavno osebno izkaznico,
b) veljavnim potnim listom, skupinskim potnim listom, diplomatskim potnim listom, službenim potnim listom, prepustnico ali drugimi potnimi listi, ki se lahko izdajo slovenskim državljanom v skladu z mednarodnimi sporazumi,
c) potrdilom o državljanstvu,
d) veljavno pomorsko knjižico;
za Švicarsko konfederacijo z:
a) veljavnim potnim listom,
b) veljavno osebno izkaznico,
c) začasnim potrdilom o istovetnosti,
d) družinsko knjižico, ki navaja kraj izvora v Švici.
2) Če se predložijo omenjeni dokumenti, organi zaprošenega pogodbenika priznajo državljanstvo osebe in nadaljnje ugotavljanje ni potrebno.
1) Državljanstvo se lahko domneva zlasti s pomočjo:
a) kopij dokumentov, naštetih v 1. členu tega protokola,
b) dokumentov, naštetih v 1. členu tega protokola, ki jim je potekla veljavnost,
c) vozniškega dovoljenja ali njegove kopije,
d) rojstnega lista ali njegove kopije,
e) izjav prič,
f) podatkov, ki jih pove oseba v postopku ponovnega sprejema,
g) kakršnih koli dokumentov, ki dokazujejo članstvo v oboroženih silah ali policijskih organih pogodbenikov,
h) kakršnih koli dokumentov, ki jih izdajo državni organi in iz katerih je mogoče domnevati o državljanstvu osebe,
i) jezika zadevne osebe z uporabo jezikoslovnega izvedenskega mnenja;
j) primerjave prstnih odtisov v evidencah drugega pogodbenika.
2) V tem primeru se šteje, da je bilo državljanstvo ugotovljeno, če ga potrdi zaprošeni pogodbenik.
Če pogodbenik prosilec meni, da oseba v postopku ponovnega sprejema dejansko ima državljanstvo zaprošenega pogodbenika, mu pošlje naslednje pisne informacije o tej osebi:
a) imena in priimke, dekliško ime, če je mogoče,
b) datum in kraj rojstva,
c) zadnji znani naslov v državi zaprošenega pogodbenika,
d) vrsto, serijsko številko, veljavnost potnega lista ali drugih potovalnih dokumentov in podatke o organu, ki ga je izdal, ter fotokopijo tega potovalnega dokumenta,
e) kakršen koli dokument ali informacijo, s katero se lahko dokaže ali domneva državljanstvo osebe v postopku ponovnega sprejema.
Če oseba potrebuje zdravstveno oskrbo, pogodbenik prosilec zagotovi, če je to v interesu osebe v postopku ponovnega sprejema, tudi opis njenega zdravstvenega stanja, vključno s fotokopijami zdravniških potrdil in informacijami o potrebni posebni obravnavi, kot je na primer zdravstvena ali druga oskrba, nadzor ali prevoz z rešilnim avtomobilom.
Vlogo za ponovni sprejem državljana je treba poslati neposredno po telefaksu ali jo pisno predložiti pristojnim organom zaprošenega pogodbenika.
Zaprošeni pogodbenik mora obvestiti pogodbenika prosilca o svoji odločitvi v najkrajšem možnem času, najpozneje pa v 10 delovnih dneh od prejema vloge. Zavrnitev prejete vloge za ponovni sprejem se pisno obrazloži.
Ponovni sprejem osebe, navedene v vlogi, se ne sme izvesti, dokler zaprošeni pogodbenik s tem ne soglaša.
Dejanski vstop tujca na območje zaprošenega pogodbenika ali njegovo prebivanje na njem se ugotavlja s pomočjo:
a) vstopnega ali izstopnega žiga ali drugih opomb, vpisanih v pristne, prenarejene ali ponarejene potovalne dokumente ali dokumente o istovetnosti,
b) začasnega ali stalnega dovoljenja za prebivanje, ki je poteklo pred manj kot enim letom,
c) vizuma, ki je potekel pred manj kot enim letom,
d) vozovnic, ki se glasijo na osebno ime in formalno dokazujejo vstop osebe v postopku ponovnega sprejema bodisi na območje zaprošenega pogodbenika ali na območje pogodbenika prosilca z navedbo kraja odhoda,
e) žiga mejne kontrole mejnega prehoda tretje države na skupni meji z zaprošenim pogodbenikom ob upoštevanju načrta potovanja in datuma, ko je oseba v postopku ponovnega sprejema prestopila mejo.
Vstop tujca na območje zaprošenega pogodbenika ali njegovo prebivanje na njem se lahko domneva zlasti s pomočjo:
a) dokumentov, ki jih izdajo pristojni organi zaprošenega pogodbenika in vsebujejo podatke o istovetnosti osebe v postopku ponovnega sprejema, zlasti vozniškega dovoljenja, pomorske knjižice, orožnega lista itd.,
b) dokumenta o zakonskem stanu,
c) začasnega ali stalnega dovoljenja za prebivanje, ki je poteklo pred več kot enim letom,
d) fotokopije katerega koli dokumenta iz 8. člena tega protokola,
e) primerjave prstnih odtisov, ki jih je zaprošeni pogodbenik vzel že kdaj prej,
f) vozovnic,
g) hotelskih računov,
h) vozil, ki jih uporablja oseba v postopku ponovnega sprejema in so registrirana na območju zaprošenega pogodbenika,
i) kartic, ki omogočajo dostop do javnih in zasebnih prostorov,
j) kartic za naročanje pri zdravniku, zobozdravniku itd.,
k) potrdil o menjavi valute, ki jo ima oseba v postopku ponovnega sprejema pri sebi,
l) uradnih nedvoumnih informacij, ki jih da javni uslužbenec,
m) nedvoumnih in dovolj podrobnih podatkov, ki jih oseba v postopku ponovnega sprejema pove o dejstvih, ki jih je mogoče objektivno preveriti,
n) izjav o osebi v postopku ponovnega sprejema, ki jih dajo priče in zapišejo pristojni organi, ki potrjujejo vstop te osebe na območje zaprošenega pogodbenika ali njeno bivanje na njem;
o) informacij, ki jih je mogoče preveriti in dokazujejo, da je oseba v postopku ponovnega sprejema uporabila storitve potovalne agencije ali oseb, ki nezakonito vodijo ljudi čez mejo.
Vloga za ponovni sprejem tujca vsebuje naslednje pisne podatke o osebi:
a) imena in priimke, dekliško ime, če je mogoče,
b) datum in kraj rojstva,
c) državljanstvo,
d) natančen opis dokazil in domnev, na podlagi katerih se ugotavlja ali domneva prebivanje na območju zaprošenega pogodbenika ali tranzit čezenj v skladu s sporazumom,
e) vrsto, serijsko številko, veljavnost potnega lista ali drugih potovalnih dokumentov, če obstajajo, pa tudi podatke o organu, ki jih je izdal.
Če oseba potrebuje zdravstveno oskrbo, pogodbenik prosilec zagotovi, če je to v interesu osebe v postopku ponovnega sprejema, tudi opis njenega zdravstvenega stanja, vključno s fotokopijami zdravniških potrdil in informacijami o potrebni posebni obravnavi, kot je na primer zdravstvena ali druga oskrba, nadzor ali prevoz z rešilnim avtomobilom.
Vlogo za ponovni sprejem tujca je treba poslati neposredno po telefaksu ali jo pisno predložiti pristojnim organom zaprošenega pogodbenika.
Zaprošeni pogodbenik mora obvestiti pogodbenika prosilca o svoji odločitvi v najkrajšem možnem času, najpozneje pa v 10 delovnih dneh od prejema vloge. Zavrnitev prejete vloge za ponovni sprejem se pisno obrazloži.
Ponovni sprejem osebe, navedene v vlogi, se ne sme izvesti, dokler zaprošeni pogodbenik s tem ne soglaša.
Vloga za tranzit mora vsebovati naslednje podatke o osebi v postopku tranzita:
a) imena in priimke, dekliško ime, če je mogoče,
b) datum in kraj rojstva,
c) državljanstvo,
d) zadnji znani naslov v namembni državi,
e) vrsto, serijsko številko, veljavnost potnega lista ali drugih potovalnih dokumentov in podatke o organu, ki ga je izdal, ter fotokopijo tega potovalnega dokumenta,
f) pojasnilo, ki potrjuje, da so izpolnjeni pogoji v skladu z 8. členom sporazuma in da ni nobenega poznanega razloga za zavrnitev tranzita v skladu s 17. členom sporazuma,
g) navedbo mejnega prehoda in časa tranzita.
Če oseba potrebuje zdravstveno oskrbo, pogodbenik prosilec zagotovi, če je to v interesu osebe v postopku tranzita, tudi opis njenega zdravstvenega stanja, vključno s fotokopijami zdravniških potrdil in informacijami o potrebni posebni obravnavi, kot je na primer zdravstvena ali druga oskrba, nadzor ali prevoz z rešilnim avtomobilom.
Vlogo za tranzit je treba poslati neposredno po faksu ali jo pisno predložiti pristojnim organom zaprošenega pogodbenika.
Zaprošeni pogodbenik mora obvestiti pogodbenika prosilca o svoji odločitvi v najkrajšem možnem času, najpozneje pa v 3 delovnih dneh od prejema vloge. Zavrnitev prejete vloge za tranzit se pisno obrazloži.
Če zaprošeni pogodbenik vlogo odobri, se mora tranzit izvesti v 30 dneh od datuma odgovora.
O času in načinu tranzita (številka leta, časi odhodov in prihodov, osebni podatki o spremljajočih uradnih osebah) se pristojni organi pogodbenikov dogovorijo neposredno.
Stroški se obračunajo v skladu z veljavnimi predpisi zaprošenega pogodbenika.
Stroški, ki jih pogodbenik prosilec ne more poravnati neposredno, se povrnejo v 30 dneh po prejemu računa na bančni račun pooblaščenega organa zaprošenega pogodbenika.
Za izvajanje tega protokola uradne osebe pogodbenikov uporabljajo angleški jezik, če se ne dogovorijo drugače v vsakem posameznem primeru.
Pogodbenika lahko sporazumno spremenita ta protokol.
Ta protokol začne in preneha veljati na isti datum kot sporazum.
Sestavljeno v Bernu dne 27. julija 2004 v dveh izvirnikih v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob razlikah pri razlagi tega protokola prevlada angleško besedilo.
Za Ministrstvo za notranje zadeve
Republike Slovenije
Rado Bohinc l. r.
Za Zvezno ministrstvo za
pravosodje in policijo
Švicarske konfederacije
Christoph Blocher l. r.
Za izvajanje sporazuma in protokola skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.