Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti

# Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O SOCIALNI VARNOSTI (BCHSV) Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti (BCHSV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 1. oktobra 1996.

Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo o socialni varnosti, podpisana v Bernu 10. aprila 1996.

Konvencija se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:

1. V tej konvenciji pomenijo izrazi: a) “Švica” Švicarska konfederacija, “Slovenija” Republika Slovenija; b) “pravni predpisi” zakoni, uredbe in izvršilni predpisi držav pogodbenic, navedeni v 2. členu; c) “ozemlje” za Švico ozemlje Švicarske konfederacije, za Slovenijo ozemlje Republike Slovenije; d) “državljani” za Švico osebe s švicarskim državljanstvom, za Slovenijo osebe z državljanstvom Republike Slovenije; e) “družinski člani in pokojnikovi družinski člani” družinski člani in pokojnikovi družinski člani, če imajo pravice po državljanih držav pogodbenic, beguncih ali osebah brez državljanstva; f) “zavarovalna doba” čas plačevanja prispevkov, čas opravljanja pridobitne dejavnosti ali čas bivanja v državi kot tudi z njimi izenačena obdobja, ki so v pravnih predpisih, po katerih so bila dopolnjena, določena ali priznana kot zavarovalna doba; g) “stalno prebivališče” v smislu švicarskega civilnega zakonika načelno kraj, v katerem se oseba zadržuje z namenom stalnega bivanja; v smislu slovenskih pravnih predpisov kraj, v katerem se oseba naseli z namenom, da tam stalno živi; h) “bivati” začasno prebivati; i) “kraj bivanja” kraj, kjer neka oseba začasno prebiva; j) “pristojni organ” za Švico Zvezni urad za socialno zavarovanje; za Slovenijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve glede točk i) in iii) črke b) prvega odstavka 2. člena in Ministrstvo za zdravstvo glede točke ii) črke b) prvega odstavka 2. člena; k) “nosilec” zavod ali organ, ki je pristojen za izvajanje pravnih predpisov iz 2. člena; l) “begunci” begunci v smislu Konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o pravnem položaju beguncev; m) “osebe brez državljanstva” osebe brez državljanstva v smislu Konvencije o pravnem položaju oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954. 2. Drugi izrazi iz te konvencije imajo pomen, kot jim ga določajo pravni predpisi, ki se uporabljajo.

1. Če v njej ni drugače določeno, se ta konvencija nanaša: a) v Švici i) na zvezno zakonodajo o starostnem in družinskem zavarovanju; ii) na zvezno zakonodajo o invalidskem zavarovanju; iii) na zvezno zakonodajo o zavarovanju za nesreče pri delu in druge nesreče ter poklicne bolezni; iv) na zvezno zakonodajo o družinskih dodatkih; v) v primerih po 3. členu ter 1. poglavju tretjega dela in po četrtem in petem delu na zvezno zakonodajo o zdravstvenem zavarovanju; b) v Sloveniji i) na pravne predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; ii) na pravne predpise o zdravstvenem zavarovanju; iii) na pravne predpise o otroških dodatkih. 2. Ta konvencija se uporablja tudi za vse zakone in uredbe, ki kodificirajo, spreminjajo ali dopolnjujejo pravne predpise, navedene v prvem odstavku. 3. Poleg tega se konvencija nanaša na zakone in uredbe: a) ki razširjajo obstoječa področja zavarovanja na nove kategorije oseb, vendar le če država pogodbenica, ki spreminja svoje pravne predpise, v šestih mesecih po uradni objavi omenjenih odredb ne obvesti pristojnega organa druge države pogodbenice o nasprotnem; b) ki uvajajo novo področje socialne varnosti, vendar le če se državi pogodbenici tako dogovorita.

Ta konvencija velja: a) za državljane držav pogodbenic kot tudi za njihove družinske člane in družinske člane pokojnega državljana; b) za begunce in osebe brez državljanstva ter za njihove družinske člane in pokojnikove družinske člane, če te osebe bivajo na ozemlju ene od držav pogodbenic; pravica do uporabe ugodnejših notranjepravnih predpisov ostaja pridržana; c) v zvezi s prvim do četrtim odstavkom 7. člena, tretjim in četrtim odstavkom 8. člena, drugim odstavkom 9. člena, členi 10-12, prvim odstavkom 17. člena, 18. členom ter 3. poglavjem tretjega dela za vse osebe ne glede na njihovo državljanstvo.

1. Če s to konvencijo ni drugače določeno, so državljani ene države pogodbenice kot tudi njihovi družinski člani in družinski člani teh pokojnih državljanov glede svojih pravic in obveznosti po pravnih predpisih druge države pogodbenice izenačeni z državljani te države pogodbenice oziroma z njihovimi družinskimi člani in družinskimi člani pokojnega državljana. 2. Načelo enakega obravnavanja iz prvega odstavka ne velja za švicarske pravne predpise o: a) prostovoljnem starostnem, družinskem in invalidskem zavarovanju švicarskih državljanov, ki bivajo v tujini; b) starostnem, družinskem in invalidskem zavarovanju švicarskih državljanov, ki v tujini opravljajo delo za Švicarsko konfederacijo ali za ustanove, ki jih določi Zvezni svet; c) dajatvah socialnega varstva za švicarske državljane v tujini.

1. Razen v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena se osebam po črkah a) in b) 3. člena, ki imajo pravico do dajatev na podlagi pravnih predpisov iz 2. člena, te dajatve izplačujejo v polnem obsegu in brez kakršnih koli omejitev toliko časa, dokler bivajo na ozemlju ene od držav pogodbenic. 2. Redne pokojnine iz švicarskega invalidskega zavarovanja za zavarovance z manj kot 50-odstotno invalidnostjo ter izredne pokojnine in dodatki za pomoč in postrežbo iz švicarskega starostnega, družinskega in invalidskega zavarovanja se izplačujejo samo, če ima zavarovanec v Švici stalno prebivališče. 3. Dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni dodatek ter nadomestila delovnim invalidom po slovenskih pravnih predpisih se izplačujejo samo osebam, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. 4. Denarne dajatve po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ki so navedeni v 2. členu, se državljanom druge države pogodbenice, ki bivajo v tretji državi, kot tudi njihovim družinskim članom in družinskim članom pokojnega državljana izplačujejo pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot lastnim državljanom oziroma njihovim družinskim članom in pokojnikovim družinskim članom, ki bivajo v tej tretji državi. 5. Dodatki za skupno gospodinjstvo po švicarskih pravnih predpisih o družinskih dodatkih se slovenskim državljanom priznavajo samo, dokler upravičenec s svojo družino biva v Švici.

Če v 7. - 10. členu ni drugače določeno, veljajo za obvezno zavarovanje oseb, ki so zaposlene ali opravljajo pridobitno dejavnost, pravni predpisi države pogodbenice, na katere ozemlju se zaposlitev ali pridobitna dejavnost opravlja.

1. Za delojemalce podjetja s sedežem na ozemlju ene države pogodbenice, ki so začasno poslani na delo na ozemlje druge države pogodbenice, veljajo v prvih 24 mesecih, potem ko jih je podjetje poslalo na delo, pravni predpisi države pogodbenice, na ozemlju katere ima podjetje svoj sedež. Če se delo na ozemlju druge države pogodbenice podaljša čez ta rok, se lahko pristojni organi držav pogodbenic dogovorijo, da bodo za določen čas še naprej veljali pravni predpisi prve države pogodbenice. 2. Za delojemalce prevozniškega podjetja s sedežem na ozemlju ene države pogodbenice, ki opravljajo delo na ozemlju obeh držav pogodbenic, veljajo pravni predpisi tiste države, v kateri ima podjetje svoj sedež, kot če bi delojemalci opravljali delo samo v tej državi. Če pa imajo take osebe stalno prebivališče na ozemlju druge države pogodbenice ali so tam stalno zaposlene pri podružnici ali stalnem predstavništvu omenjenega podjetja, zanje veljajo pravni predpisi te države pogodbenice. 3. Drugi odstavek smiselno velja za posadke letal podjetij za letalski promet iz držav pogodbenic. 4. Za zaposlene v javni upravi, poslane iz ene države pogodbenice v drugo, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, iz katere so bili poslani. 5. Državljani države pogodbenice, ki so člani posadke morske ladje, ki plove pod zastavo ene države pogodbenice, so zavarovani po pravnih predpisih te države pogodbenice.

1. Za državljane države pogodbenice, ki jih ta država pošlje kot člane diplomatskega ali konzularnega predstavništva na ozemlje druge države pogodbenice, veljajo pravni predpisi prve države pogodbenice. 2. Državljani ene države pogodbenice, ki so na ozemlju druge države pogodbenice zaposleni pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu prve države pogodbenice, so zavarovani po pravnih predpisih druge države pogodbenice. V treh mesecih od začetka zaposlitve se lahko odločijo za uporabo pravnih predpisov prve države pogodbenice. 3. Drugi odstavek se smiselno uporablja za: a) državljane tretjih držav, ki so zaposleni pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu ene države pogodbenice na ozemlju druge države pogodbenice; b) državljane ene od držav pogodbenic in državljane tretjih držav, ki so na ozemlju druge države pogodbenice zaposleni kot osebje državljanov prve države pogodbenice, navedenih v prvem in drugem odstavku tega člena. 4. Če diplomatsko ali konzularno predstavništvo ene države pogodbenice na ozemlju druge države pogodbenice zaposluje osebe, ki so zavarovane po pravnih predpisih te države pogodbenice, mora izpolnjevati obveznosti, ki jih na splošno ima delodajalec po pravnih predpisih te države pogodbenice. Enako velja za državljane iz prvega in drugega odstavka, ki take osebe zaposlujejo kot svoje lastno osebje. 5. Določbe prvega do četrtega odstavka ne veljajo za častne konzule konzularnih predstavništev in njihove uslužbence.

1. Državljani ene države pogodbenice, ki so na ozemlju druge države pogodbenice zaposleni pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu neke tretje države in v tej državi ali v svoji matični državi niso zavarovani, se zavarujejo po pravnih predpisih druge države pogodbenice. 2. Prvi odstavek glede švicarskega starostnega, družinskega in invalidskega zavarovanja smiselno velja za zakonce in otroke oseb, navedenih v prvem odstavku, ki skupaj z njimi bivajo v Švici, če niso zavarovani že po njenih notranjepravnih predpisih.

Pristojni organi držav pogodbenic se lahko dogovorijo o izjemah pri uporabi 6. do 8. člena.

1. Če za osebe iz 7., 8. in 10. člena med opravljanjem pridobitne dejavnosti v eni državi pogodbenici še naprej veljajo pravni predpisi druge države pogodbenice, velja to tudi za zakonce in otroke, ki z navedenimi osebami bivajo na ozemlju prve države pogodbenice, če le-ti sami tam ne opravljajo pridobitne dejavnosti. 2. Če po prvem odstavku za zakonce in otroke veljajo švicarski pravni predpisi, so te osebe zavarovane v starostnem, družinskem in invalidskem zavarovanju.

1. Če se oseba, ki prenese svoj kraj bivanja ali svojo pridobitno dejavnost iz Slovenije v Švico, v treh mesecih po izstopu iz slovenskega zdravstvenega zavarovanja zavaruje pri kateri od švicarskih zavarovalnic za dnevno nadomestilo, se ji za pridobitev pravice do te dajatve prizna zavarovalna doba, dopolnjena v slovenskem zdravstvenem zavarovanju. 2. Glede dnevnega nadomestila v primeru materinstva se zavarovalna doba po prvem odstavku upošteva samo, če je bila zavarovanka tri mesece zavarovana pri kateri od švicarskih zavarovalnic.

1. Slovenski državljani, za katere je neposredno pred nastopom invalidnosti veljala obveznost plačevanja prispevkov v švicarsko starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje, so deležni rehabilitacijskih ukrepov, dokler bivajo v Švici. Smiselno se uporablja črka a) 14. člena. 2. Slovenski državljani, za katere ob nastopu invalidnosti ne velja obveznost plačevanja prispevkov v švicarsko starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje, so pa tam zavarovani, so deležni rehabilitacijskih ukrepov, dokler imajo stalno prebivališče v Švici, če so neposredno pred nastopom invalidnosti najmanj eno leto neprekinjeno bivali v Švici. Mladoletni otroci imajo pravico do takih ukrepov tudi, če imajo v Švici stalno prebivališče in so bili tam rojeni kot invalidi ali so po rojstvu tam neprekinjeno bivali. 3. V Švici živeči slovenski državljani, ki zapustijo Švico za čas, ki ni daljši od treh mesecev, s tem ne prekinejo trajanja svojega stalnega prebivanja v Švici v smislu drugega odstavka. 4. Otroci, ki so bili v Sloveniji rojeni kot invalidi in katerih mati je pred rojstvom skupno največ dva meseca bivala v Sloveniji, so izenačeni z invalidnimi otroki, rojenimi v Švici. V primeru prirojene okvare prevzame švicarsko invalidsko zavarovanje stroške, ki so v Sloveniji nastali prve tri mesece po rojstvu takih otrok, in sicer v enakem obsegu, kot bi jih krilo, če bi jih moralo priznati v Švici. Prvi in drugi stavek veljata smiselno za otroke, ki so bili rojeni kot invalidi zunaj ozemlja držav pogodbenic; švicarsko invalidsko zavarovanje prevzame tam nastale stroške samo, če je treba ukrepe zaradi stanja otroka izvesti takoj.

Za pridobitev pravice do dajatev po švicarskih pravnih predpisih o invalidskem zavarovanju se štejejo kot zavarovanci v smislu teh pravnih predpisov tudi: a) slovenski državljani, ki morajo zaradi nesreče ali bolezni opustiti pridobitno dejavnost v Švici, njihova invalidnost pa je ugotovljena v tej državi, in sicer za obdobje enega leta od trenutka prekinitve dela zaradi invalidnosti dalje; prispevke v starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje morajo plačevati še naprej, kot če bi imeli stalno prebivališče v Švici; b) slovenski državljani, ki so po prenehanju opravljanja svoje pridobitne dejavnosti deležni rehabilitacijskih ukrepov švicarskega invalidskega zavarovanja; zanje velja obveznost plačevanja prispevkov v švicarsko starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje; c) slovenski državljani, za katere se ne uporabljata črki a) in b) in ki so v trenutku nastopa zavarovanega primera aa) zavarovani v slovenskem pokojninskem in invalidskem zavarovanju; ali bb) zavarovani v obveznem zdravstvenem zavarovanju v Sloveniji; ali cc) prejemajo pokojnino zaradi invalidnosti ali starosti po slovenskih pravnih predpisih ali so do nje upravičeni.

1. Slovenski državljani in po njihovi smrti njihovi družinski člani imajo pod enakimi pogoji kot švicarski državljani in po njihovi smrti njihovi družinski člani pravico do redne pokojnine in dodatkov za pomoč in postrežbo iz švicarskega starostnega in družinskega zavarovanja, če v drugem do četrtem odstavku ni določeno drugače. 2. Če imajo slovenski državljani ali po njihovi smrti njihovi družinski člani, ki ne živijo v Švici, pravico do redne delne pokojnine, ki znaša največ 10 odstotkov ustrezne polne redne pokojnine, se jim namesto delne pokojnine prizna enkratna odpravnina v višini gotovinske vrednosti pokojnine. Če slovenski državljani ali po njihovi smrti njihovi družinski člani, ki so prejemali takšno delno pokojnino, dokončno zapustijo Švico, se jim prav tako prizna ustrezna odpravnina, in sicer v višini gotovinske vrednosti pokojnine v trenutku odhoda iz Švice. 3. Če znaša redna delna pokojnina več kot 10 odstotkov, vendar največ 20 odstotkov ustrezne redne polne pokojnine, lahko slovenski državljani ali po njihovi smrti njihovi družinski člani, ki ne bivajo v Švici ali Švico za stalno zapustijo, izbirajo med nakazovanjem pokojnine ali enkratno odpravnino. Med tema dvema možnostma je treba izbrati v teku postopka za določitev pravice do pokojnine, če se upravičenec do pokojnine ob nastanku zavarovanega primera zadržuje zunaj Švice, ali pa ob zapustitvi države, če je upravičenec že prejemal pokojnino v Švici. 4. Potem ko je švicarsko zavarovanje izplačalo odpravnino, ni več mogoče uveljavljati nobenih pravic iz tega zavarovanja na podlagi do takrat plačanih prispevkov. 5. Določbe drugega do četrtega odstavka se smiselno uporabljajo za redne pokojnine švicarskega invalidskega zavarovanja, če je upravičenec do pokojnine dopolnil 55. leto starosti in v njegovem primeru ponovno preverjanje pogojev za priznanje invalidnosti ni več predvideno.

1. Slovenski državljani imajo pod enakimi pogoji kot švicarski državljani pravico do izrednih pokojnin iz švicarskega starostnega, družinskega in invalidskega zavarovanja, če so neposredno pred vložitvijo zahtevka za starostno pokojnino vsaj polnih deset let neprekinjeno bivali v Švici, v primeru zahtevka za družinsko, invalidsko ali starostno pokojnino, ki nadomesti eno teh pokojnin, pa najmanj polnih pet let. 2. Bivanje v Švici v smislu prvega odstavka velja za neprekinjeno, če upravičenec v koledarskem letu ni zapustil Švice za več kot tri mesece. V izjemnih primerih se lahko trimesečni rok tudi podaljša. Nasprotno pa se časi, ko so bili v Švici živeči slovenski državljani oproščeni zavarovanja v švicarsko starostno, družinsko in invalidsko zavarovanje, ne vračunavajo v čas bivanja v Švici. 3. Vračila prispevkov v švicarsko starostno in družinsko zavarovanje, ki so bila opravljena pred uveljavitvijo te konvencije, kot tudi enkratne odpravnine v skladu z drugim do petim odstavkom 15. člena niso ovira za odobritev izrednih pokojnin po prvem odstavku; v teh primerih se vrnjeni zneski ali že izplačane odpravnine poračunajo pri pokojninah, ki jih je treba priznati.

1. Če oseba ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravic iz slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja samo na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenskih pravnih predpisih, se za izpolnitev teh pogojev zavarovalna doba, dopolnjena v švicarskem zavarovanju, in slovenska zavarovalna doba seštejeta, če se ne prekrivata. 2. Če oseba iz črke a) ali b) 3. člena tudi z uporabo prvega odstavka ne izpolni pogojev za dajatev, upošteva slovenski nosilec tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi, s katero je Slovenija sklenila konvencijo o socialni varnosti, ki predvideva seštevanje zavarovalnih dob.

1. Če ima oseba po slovenskih pravnih predpisih pravico do pokojnine le ob uporabi 17. člena, se pokojnina odmeri na ta način: a) slovenski nosilec najprej izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi jo moral izplačevati, če bi moral vso zavarovalno dobo, ki se šteje po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, upoštevati za izračun pokojnine po slovenskih pravnih predpisih; b) na podlagi tega zneska slovenski nosilec določi znesek, ki ga je dolžan izplačati v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih, in skupno zavarovalno dobo. 2. Ob uporabi črke a) prvega odstavka se pri določitvi osnove za pokojnino upošteva samo slovenska zavarovalna doba. 3. Če pri uporabi črke b) prvega odstavka skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po slovenskih pravnih predpisih določena za odmero zneska dajatve, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, ki se upošteva po slovenskih pravnih predpisih, in omenjeno najdaljšo možno skupno zavarovalno dobo.

Ne glede na uporabo določb drugega do petega odstavka 15. člena slovenski nosilec pri uporabi določb 17. in 18. člena upošteva zavarovalno dobo, dopolnjeno po švicarskih pravnih predpisih.

1. Osebe, ki so zavarovane po pravnih predpisih ene države pogodbenice in na ozemlju druge države pogodbenice doživijo nesrečo pri delu ali dobijo poklicno bolezen, lahko od nosilca v kraju bivanja zahtevajo vse potrebne storitve. 2. Če imajo osebe po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravico do storitev zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, so teh storitev deležne tudi, če med zdravljenjem prenesejo svoj kraj bivanja na ozemlje druge države pogodbenice. Za takšno spremembo kraja bivanja je treba predhodno pridobiti soglasje nosilca, ki je dolžan plačati storitev; soglasje se izda, če temu ne nasprotujejo zdravstveni razlogi in oseba odide k svojcem. 3. Storitve, do katerih imajo pravico osebe iz prvega in drugega odstavka, se priznajo po pravnih predpisih, ki veljajo za nosilca, pristojnega v kraju bivanja. 4. Razen v posebno nujnih primerih se proteze in drugi tehnični pripomočki ter druge storitve večje vrednosti nudijo le, če s tem predhodno soglaša nosilec, ki je dolžan plačati storitev.

1. Denarne dajatve, do katerih imajo pravico osebe po pravnih predpisih ene države pogodbenice, lahko na zahtevo nosilca, ki je dolžan plačati dajatve, plača tudi nosilec druge države pogodbenice, ki nudi pomoč, in sicer po pravnih predpisih, ki veljajo za nosilca prve države pogodbenice. 2. Nosilec, ki je dolžan plačati dajatve, mora v svoji zahtevi navesti znesek kot tudi trajanje dajatev, do katerih je zavarovanec upravičen.

Nosilec, ki je dolžan zagotoviti plačilo, povrne nosilcu, ki je opravil storitve in dajatve iz 20. in 21. člena, za to porabljeni znesek, razen administrativnih stroškov. Pristojni organi se lahko dogovorijo za drugačen postopek.

Če pravni predpisi ene države pogodbenice predvidevajo, da je pri odmeri stopnje nezmožnosti za delo kot posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni v smislu teh pravnih predpisov treba upoštevati nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki so nastale že prej, velja to tudi za nesreče pri delu ali poklicne bolezni, ki so nastale že prej, a so zanje veljali pravni predpisi druge države pogodbenice, in sicer tako, kot če bi zanje veljali pravni predpisi prve države pogodbenice.

V smislu švicarskih pravnih predpisov se 20. - 23. člen uporabljajo tudi za nesreče, ki niso nesreče pri delu.

Če je v primeru poklicne bolezni treba zagotoviti dajatve po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se dajatve odobrijo le po pravnih predpisih tiste države pogodbenice, na katere ozemlju je oseba nazadnje opravljala dejavnost, ki lahko povzroči takšno poklicno bolezen.

Če delojemalci, ki so prejemali ali prejemajo dajatev za poklicno bolezen po pravnih predpisih ene od držav pogodbenic, v primeru poslabšanja te poklicne bolezni zaradi poklicne bolezni iste vrste, vložijo zahtevo za dajatev po pravnih predpisih druge države pogodbenice, velja naslednje: a) če delojemalec na ozemlju druge države pogodbenice ni opravljal poklicne dejavnosti, ki bi lahko povzročila ali poslabšala poklicno bolezen, je pristojni nosilec prve države pogodbenice dolžan še naprej in v svoje breme priznavati dajatve po svojih pravnih predpisih ob upoštevanju poslabšanja; b) če je delojemalec tako poklicno dejavnost opravljal na ozemlju druge države pogodbenice, je pristojni nosilec prve države pogodbenice še naprej dolžan plačevati dajatve po svojih pravnih predpisih, vendar brez upoštevanja poslabšanja; pristojni nosilec druge države pogodbenice tej osebi prizna dodatek, katerega višina se določi po pravnih predpisih te države in je enaka razliki med zneskom, ki ga je treba plačati po poslabšanju, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati, če bi bolezen pred poslabšanjem nastopila na njegovem ozemlju.

Državljani držav pogodbenic imajo pravico do otroških dodatkov po pravnih predpisih iz 2. člena, in sicer ne glede na kraj bivanja svojih otrok.

Pristojni organi: a) se dogovorijo o določbah, potrebnih za izvajanje te konvencije; b) določijo organe za zvezo za lažje sodelovanje med nosilci držav pogodbenic; c) se med seboj obveščajo o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje te konvencije; d) se med seboj obveščajo o vseh spremembah svojih pravnih predpisov.

1. Pri izvajanju te konvencije si organi, sodišča in nosilci držav pogodbenic pomagajo, kot če bi šlo za uporabo njihovih lastnih pravnih predpisov. Ta pomoč je, razen stroškov v gotovini, brezplačna. 2. Prvi stavek prvega odstavka velja tudi za zdravniške preglede. Stroške pregledov, potne stroške, stroške nastanitve zaradi preiskav ter druge stroške v gotovini (izgubljeni zaslužek, dnevnice in podobno), razen poštnih stroškov, povrne organ, ki je to zahteval. Stroški se ne povrnejo, če je zdravniški pregled v interesu pristojnih nosilcev obeh držav pogodbenic.

1. V pravnih predpisih ene države pogodbenice predvidena oprostitev ali znižanje kolkovin in taks za spise in listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi teh pravnih predpisov, velja tudi za ustrezne spise in listine, ki jih je treba predložiti po pravnih predpisih druge države pogodbenice. 2. Organi in nosilci držav pogodbenic se odpovedujejo diplomatski in konzularni overovitvi spisov in listin, ki se predložijo pri uporabi te konvencije.

Prošnje, izjave in pravna sredstva, ki jih je treba v skladu s pravnimi predpisi ene države pogodbenice v določenem roku vložiti pri upravnem organu, sodišču ali nosilcu te države pogodbenice, veljajo kot pravočasno vloženi, če so bili v tem roku vloženi pri ustreznem organu, ustreznem sodišču ali ustreznem nosilcu druge države pogodbenice. V takih primerih organ predloženi spis označi z datumom prejema in ga posreduje pristojnemu organu druge države pogodbenice.

1. Če je nosilec ene države pogodbenice neutemeljeno izplačal denarno dajatev, se lahko neutemeljeno izplačani znesek odtegne v njegovo dobro od poznejšega izplačila ustrezne dajatve po pravnih predpisih druge države pogodbenice. 2. Če je nosilec ene države pogodbenice izplačal v zvezi s pravico do neke dajatve po pravnih predpisih druge države pogodbenice akontacijo, se izplačani znesek odtegne v dobro tega nosilca od kasnejšega plačila dajatve. 3. Če je nosilec socialne pomoči ene države pogodbenice priznal socialno pomoč za obdobje, za katero ima oseba pravico do dajatev po pravnih predpisih druge države pogodbenice, pristojni nosilec te države pogodbenice na prošnjo in za račun nosilca socialne pomoči zadrži zaostale zneske, ki so plačljivi za isto obdobje, in sicer do višine izplačanih dajatev socialne pomoči, kot če bi šlo za dajatev nosilca socialne pomoči druge države pogodbenice.

1. Če ima oseba, ki je po pravnih predpisih ene države pogodbenice upravičena do dajatev za škodo, nastalo na ozemlju druge države pogodbenice, po njenih pravnih predpisih pravico do povračila škode proti tretjemu, preide odškodninski zahtevek na nosilca prve države pogodbenice, zavezanega za plačilo odškodnine po zanj veljavnih pravnih predpisih; druga država pogodbenica prizna ta prehod. 2. Če imata ob uporabi prvega odstavka odškodninski zahtevek zaradi dajatev za isti škodni primer nosilca obeh držav pogodbenic, nastopata kot solidarna upnika. V medsebojnem odnosu sta nosilca dolžna opraviti poravnavo v sorazmernih deležih do dajatev, ki jih morata plačati.

1. Nosilci, ki po tej konvenciji izplačujejo dajatve, ta izplačila opravljajo z oprostilnim učinkom v svoji valuti. 2. Če mora nosilec ene države pogodbenice plačati zneske nosilcu druge države pogodbenice, morajo biti izplačila opravljena v valuti druge države pogodbenice. 3. Če katera od držav pogodbenic sprejme predpise o omejitvah deviznega prometa, bosta državi pogodbenici takoj sporazumno sprejeli ukrepe za zagotovitev plačila zneskov, ki si jih dolgujeta po tej konvenciji.

Državljani ene države pogodbenice, ki bivajo na ozemlju druge države pogodbenice, imajo neomejeno možnost prostovoljnega zavarovanja za primer invalidnosti, starosti in smrti po pravnih predpisih svoje matične države, zlasti še glede plačevanja prispevkov v to zavarovanje kot tudi prejemanja pokojnin, do katerih imajo pravico na tej podlagi.

1. Organi, sodišča in nosilci ene države pogodbenice ne smejo zavrniti obravnavanja prošenj in upoštevanja drugih spisov, ker so sestavljeni v enem od uradnih jezikov druge države pogodbenice ali v angleškem jeziku. 2. Pri izvajanju te konvencije se organi, sodišča in nosilci držav pogodbenic sporazumevajo med seboj in z udeleženimi osebami ali njihovimi predstavniki neposredno v svojih uradnih jezikih ali v angleškem jeziku.

1. Vse težave pri izvajanju te konvencije sporazumno rešujejo pristojni organi držav pogodbenic. 2. Če na ta način v šestih mesecih ni mogoče najti rešitve, se spor predloži arbitražnemu sodišču; njegovo sestavo in način dela bosta sporazumno določili vladi držav pogodbenic. Arbitražno sodišče odloča v smislu in duhu te konvencije. Njegove odločitve so zavezujoče.

1. Ta konvencija velja tudi za zavarovane primere, ki so nastopili pred njeno uveljavitvijo. 2. Odločbe, sprejete pred uveljavitvijo te konvencije, niso ovira za njeno uporabo. 3. O pravicah oseb, ki jim je bila pokojnina zavrnjena ali odmerjena pred uveljavitvijo te konvencije, se na njihovo zahtevo ponovno odloča v skladu s to konvencijo. Ponovna obravnava se lahko opravi tudi po uradni dolžnosti, vendar se s tem upravičencu ne smejo zmanjšati pridobljene pravice. 4. Na podlagi te konvencije ni možno uveljavljati pravic do dajatev za čas pred njeno uveljavitvijo. 5. Za ugotavljanje pravic do dajatev po tej konvenciji se upoštevajo tudi zavarovalne dobe, ki so bile dopolnjene pred njeno uveljavitvijo. 6. Za vse pravice, ki izhajajo iz te konvencije, začnejo teči zastaralni roki, predvideni s pravnimi predpisi držav pogodbenic, najprej z uveljavitvijo te konvencije. 7. Ta konvencija ne velja za pravice, ki so bile poplačene z odpravnino ali z vračilom prispevkov. 8. Črka c) 14. člena velja tudi za državljane drugih držav, ki so bile nekoč republike Socialistične federativne republike Jugoslavije. 9. Za osebe, ki so z opravljanjem poklicne dejavnosti začele pred uveljavitvijo te konvencije, začne rok treh mesecev iz drugega stavka drugega odstavka 8. člena teči z uveljavitvijo te konvencije.

Z uveljavitvijo te konvencije preneha v odnosih med Švico in Republiko Slovenijo veljati Konvencija med Švicarsko konfederacijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o socialnem zavarovanju z dne 8. junija 1962 v besedilu dodatne konvencije z dne 9. julija 1982.

1. Ta konvencija je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica jo lahko pisno odpove po diplomatski poti z odpovednim rokom šest mesecev pred pretekom koledarskega leta. 2. Če konvencija preneha veljati zaradi odpovedi, veljajo njene določbe še naprej za pravice, pridobljene do takrat. Pravice, ki so v postopku uveljavljanja na podlagi njenih določb, bodo urejene z dogovorom.

Vladi držav pogodbenic se pisno obvestita o dokončanju postopka, ki je z zakonodajo in ustavo predpisan za uveljavitev te konvencije; konvencija začne veljati prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu prejema zadnjega obvestila. V potrditev tega sta pooblaščenca držav pogodbenic podpisala to konvencijo in jo opremila s svojima pečatoma. Sestavljeno v Bernu dne 10. aprila 1996 v dveh izvodih v slovenskem in nemškem jeziku; obe besedili sta enako obvezujoči. Za Vlado Republike Slovenije Nataša Belopavlovič l. r. Za Švicarski zvezni svet Maria Verena Brombacher l. r.

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.