Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o rednem zračnem prometu

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o rednem zračnem prometu Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O REDNEM ZRAČNEM PROMETU (BCZRZP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o rednem zračnem prometu (BCZRZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. maja 1998.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o rednem zračnem prometu, podpisan v Helsinkih dne 24. junija 1997.

Sporazum se v izvirniku v angleškem in prevodu v slovenskem jeziku glasi:

Posamezni izrazi v tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, imajo naslednji pomen: a) izraz “konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila odprta za podpis v Chicagu 7. decembra 1944, ter vključuje vsako prilogo, sprejeto v skladu z 90. členom omenjene konvencije, in vsako spremembo prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom v tisti meri, v kateri sta obe pogodbenici te priloge in spremembe sprejeli; b) izraz “pristojna organa“ pomeni za Republiko Slovenijo Ministrstvo za promet in zveze, Upravo Republike Slovenije za zračno plovbo in za Češko republiko Ministrstvo za promet ali v obeh primerih kateri koli drug organ, pooblaščen za opravljanje nalog, ki jih opravljata omenjena organa; c) izraz “določeni letalski prevoznik“ pomeni prevoznika v zračnem prometu, ki ga je pogodbenica določila v skladu s 3. členom tega sporazuma za opravljanje dogovorjenega prometa; d) izrazi “ozemlje“, “zračni promet“, “mednarodni zračni promet“, “prevoznik“ in “pristanek v nekomercialne namene“ imajo pomen, ki je določen v 2. in 96. členu konvencije; e) izraz “zmogljivost“ v zvezi z dogovorjenim prometom pomeni zmogljivost letala, uporabljenega v tem prometu, pomnožena s frekvenco tega letala v določenem časovnem obdobju na progi ali delu proge; f) izraz “tarifa“ pomeni cene ali pristojbine, ki jih je treba plačati za prevoz potnikov, prtljage in tovora (izvzeti so plačila in pogoji za prevoz pošte), ter pogoje, na podlagi katerih se te cene ali pristojbine uporabljajo, vključno s provizijo na prevoz za agencijske storitve, cenami in pogoji za kakršne koli dopolnilne storitve, ki jih prevoznik opravlja ob takem prevozu; g) izraz “priloga“ pomeni prilogo k temu sporazumu ali vsako drugo prilogo, ki je bila spremenjena v skladu z določbami 18. člena tega sporazuma. Priloga je sestavni del tega sporazuma in vsako sklicevanje na sporazum zajema tudi prilogo, razen če ni izrecno določeno drugače.

1. Vsaka pogodbenica prizna drugi pogodbenici v tem sporazumu določene pravice, da uvede in opravlja mednarodni zračni promet z enim ali več določenimi letalskimi prevozniki na progah, določenih v ustreznem delu priloge. Ta promet in te proge se v nadaljnjem besedilu imenujejo “dogovorjeni promet“ in “določene proge“. 2. V skladu z določbami tega sporazuma ima določeni prevoznik ali prevozniki vsake pogodbenice pri opravljanju dogovorjenega prometa na določenih progah naslednje pravice: a) pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka; b) pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene; c) pravico na ozemlju druge pogodbenice v krajih, določenih v prilogi, vkrcati in izkrcati potnike, prtljago in tovor vključno s pošto, vsakega posebej ali skupaj, ki so namenjeni v kraj(e) ali prihajajo iz kraja (krajev) na ozemlju prve pogodbenice; ter d) pravico na ozemlju tretjih držav v krajih, določenih v prilogi, vkrcati in izkrcati potnike, prtljago in tovor vključno s pošto, vsakega posebej ali skupaj, ki so namenjeni v kraj(e) ali prihajajo iz kraja (krajev) na ozemlju druge pogodbenice ter so določeni v prilogi. 3. Nobene določbe 2. odstavka tega člena ni možno razumeti tako, da ima(jo) določeni prevoznik(i) ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice pravico za plačilo ali najemnino vkrcati potnike, prtljago, tovor vključno s pošto, namenjene v kakšen drug kraj na njenem ozemlju.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico določiti enega ali več letalskih prevoznikov za opravljanje dogovorjenega prometa, preklicati določitev katerega koli letalskega prevoznika ter zamenjati prej določenega letalskega prevoznika z drugim letalskim prevoznikom. Pristojna organa pogodbenic pisno obvestita drug drugega o določitvi prevoznikov. 2. Po prejemu obvestila o določitvi pristojni organ v skladu s 3. in 4. odstavkom tega člena nemudoma izda letalskemu prevozniku, ki ga je določila druga pogodbenica, vsa potrebna dovoljenja za opravljanje prometa. 3. Pristojni organ ene pogodbenice lahko zahteva, da določeni letalski prevoznik druge pogodbenice dokaže, da izpolnjuje pogoje, določene v zakonih in predpisih, ki jih ta organ v skladu z določbami konvencije uporablja za opravljanje mednarodnega zračnega prometa. 4. Pristojni organ vsake pogodbenice ima pravico, da odkloni določitev letalskega prevoznika in da odkloni izdajo dovoljenja iz 2. odstavka tega člena ali da naloži pogoje, ki so po njegovem mnenju potrebni za uresničevanje pravic iz 2. člena tega sporazuma, če pogodbenica nima dokazov, da sta lastništvo in dejanski nadzor nad tem letalskim prevoznikom v rokah druge pogodbenice ali njenih državljanov. 5. Ko je letalski prevoznik v skladu s tem členom določen in dobi dovoljenje za opravljanje prometa, sme začeti opravljati dogovorjeni promet v celoti ali delno, če za ta promet veljajo tarife in redi letenja, določeni v skladu z določbami 13. in 15. člena tega sporazuma.

1. Pristojni organ vsake pogodbenice ima pravico preklicati dovoljenje za opravljanje prometa ali začasno razveljaviti uresničevanje pravic iz 2. člena tega sporazuma določenemu letalskemu prevozniku druge pogodbenice ali določiti take stalne ali začasne pogoje, ki so po njegovem mnenju potrebni za uresničevanje teh pravic, če ta letalski prevoznik: a) ne more dokazati, da sta lastništvo in dejanski nadzor nad tem prevoznikom v rokah pogodbenice, ki ga je določila, ali njenih državljanov; ali b) ne spoštuje zakonov in predpisov pogodbenice, ki daje te pravice, ali jih krši; ali c) ne opravlja dogovorjenega prometa pod pogoji, ki so določeni v tem sporazumu. 2. Pravica iz 1. odstavka tega člena se uporablja le po posvetovanju s pristojnim organom druge pogodbenice, razen če je takojšnje ukrepanje nujno za preprečitev nadaljnjega kršenja zakonov in predpisov, navedenih v 1. odstavku tega člena. Posvetovanja med pristojnima organoma obeh pogodbenic se morajo začeti v tridesetih (30) dneh od dneva, ko eden od pristojnih organov to zahteva, razen če se ne dogovorita drugače.

1. Zakoni, predpisi in postopki ene pogodbenice, s katerimi so urejeni vstop na njeno ozemlje in odhod z njenega ozemlja za letala, ki opravljajo mednarodni zračni promet, ali leti teh letal čez to ozemlje, veljajo za določene letalske prevoznike druge pogodbenice. 2. Zakoni, predpisi in postopki ene pogodbenice, ki se nanašajo na prihod, prisotnost na njenem ozemlju, tranzit in odhod z njenega ozemlja potnikov, posadk, prtljage in tovora vključno s pošto, kot so zakoni, predpisi in postopki, ki se nanašajo na prihod, odhod, priseljevanje, potne dokumente, carino, valuto in zdravstvene ali sanitarne ukrepe, se uporabljajo za potnike, posadko, prtljago, tovor in pošto v letalih določenega letalskega prevoznika druge pogodbenice med njihovim prihodom, odhodom ali prisotnostjo na ozemlju te pogodbenice. 3. Nobena pogodbenica nima pravice svojemu letalskemu prevozniku v primerjavi z določenimi letalskimi prevozniki druge pogodbenice dajati kakršne koli prednosti pri uporabi zakonov, predpisov in postopkov, omenjenih v tem členu.

1. V skladu s svojimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici potrjujeta, da je medsebojna obveznost varovanja civilnega zračnega prometa pred dejanji nezakonitega vmešavanja sestavni del tega sporazuma. 2. Pogodbenici še posebej ravnata v skladu z določbami Konvencije o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisane v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, sprejete v Haagu 16. decembra 1970, Konvencije o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisane v Montrealu 23. septembra 1971, in njenega dopolnilnega Protokola o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanega v Montrealu 24. februarja 1988, ter določbami vseh drugih večstranskih sporazumov o varnosti zračne plovbe, ki veljajo za obe pogodbenici. 3. Pogodbenici bosta na zahtevo druga drugi dajali vso potrebno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih letal in druga nezakonita dejanja proti varnosti teh letal, njihovih potnikov in posadke, letališč in letalskih navigacijskih naprav ter vsako drugo grožnjo varnosti civilne zračne plovbe. 4. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu z določili Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varnosti zračne plovbe, ki so opredeljena v prilogah konvencije, v tisti meri, v kateri ta določila veljajo za obe pogodbenici; od letalskih družb, ki so vpisane v njunih registrih ali opravljajo pretežni del svojih dejavnosti ali imajo sedež na njunih ozemljih, ter od letaliških podjetij na svojih ozemljih zahtevata, da delujejo v skladu s takimi letalskimi varnostnimi predpisi. 5. Pogodbenici soglašata, da morajo te letalske družbe spoštovati letalske varnostne predpise, navedene v 4. odstavku, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop, odhod ali med navzočnostjo na ozemlju druge pogodbenice. 6. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo ustrezni ukrepi za zavarovanje letal in za pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, tovora in zalog na letalu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem. 7. Pogodbenici bosta tudi z naklonjenostjo obravnavali vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih varnostnih ukrepov zaradi neposredne grožnje. 8. Ob ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo letala ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti letal, njihovih potnikov in posadke, letališč ter navigacijskih naprav bosta pogodbenici pomagali druga drugi, s tem da bosta poskrbeli za komunikacije in druge ustrezne ukrepe, da bi se čim hitreje varno končal tak incident ali grožnja. 9. Če pogodbenica upravičeno meni, da druga pogodbenica ne ravna v skladu z letalskimi varnostnimi predpisi iz tega člena, se morajo o tem posvetovati pristojne oblasti obeh pogodbenic.

1. Spričevala o plovnosti, spričevala o sposobnosti in dovoljenja, ki jih izda ali potrdi ena pogodbenica in so veljavna, druga pogodbenica prizna za potrebe opravljanja dogovorjenega prometa pod pogojem, da so ta spričevala in dovoljenja enaka ali strožja od minimalnih standardov, ki jih predpisuje konvencija. 2. Vsaka pogodbenica si pridržuje pravico, da za lete nad svojim ozemljem ne prizna veljavnosti spričeval o sposobnosti in dovoljenj, ki jih je njenim državljanom izdala druga pogodbenica ali druga država.

1. Vsaka pogodbenica po načelu vzajemnosti oprosti določenega prevoznika druge pogodbenice vseh uvoznih omejitev, carin, inšpekcijskih taks in drugih državnih in lokalnih davščin in taks za letala, gorivo, maziva, tehnični potrošni material, nadomestne dele vključno z motorji, običajno letalsko opremo, zaloge na letalu in hrano (ki vključuje alkoholne pijače, tobak, nealkoholne pijače in druge izdelke, namenjene za prodajo potnikom v omejenih količinah med poletom) ter za druge predmete, ki se uporabljajo izključno za upravljanje ali vzdrževanje letal določenega prevoznika te pogodbenice, ki opravlja dogovorjeni promet, ter za zaloge tiskanih letalskih vozovnic, letalskih tovornih listov, vse tiskovine, na katerih je vtisnjen znak letalske družbe, in za običajno reklamno gradivo, ki ga določeni prevoznik brezplačno razdeljuje. 2. Omenjenih carin in taks, razen stroškov za opravljene storitve, so oproščeni tudi: a) zaloge, natovorjene na ozemlju ene pogodbenice, v količinah, ki jih določijo oblasti te pogodbenice in so namenjene za uporabo na letalu, ki ga za opravljanje dogovorjenega prometa uporablja določeni letalski prevoznik druge pogodbenice; b) rezervni deli in običajna oprema letal, uvoženi na ozemlje ene pogodbenice in so namenjeni za vzdrževanje ali popravilo letal, ki opravljajo mednarodni promet; c) goriva in maziva za letala, ki jih v mednarodnem zračnem prometu uporablja določeni letalski prevoznik ene pogodbenice, tudi kadar so te zaloge porabljene na delu poti nad ozemljem pogodbenice, v katerem so bila vkrcana. 3. Običajna oprema v letalu kakor tudi predmeti in zaloge, ki so navadno v letalih določenega letalskega prevoznika ene ali druge pogodbenice, so lahko raztovorjeni na ozemlju druge pogodbenice le z odobritvijo carinskih organov tega ozemlja. V takem primeru se lahko dajo pod nadzor omenjenih organov, dokler niso ponovno izvoženi ali drugače porabljeni v skladu s carinskimi predpisi. 4. Oprostitve, predvidene v tem členu, se bodo uporabljale tudi v primerih, kadar določeni letalski prevoznik ene ali druge pogodbenice sklene pogodbo z drugim prevoznikom ali prevozniki za dajanje v najem ali transfer letal, njihovih rezervnih delov, goriva in maziv ter tehničnega potrošnega materiala na ozemlju druge pogodbenice pod pogojem, da drugi prevoznik ali prevozniki uživa(jo) enake oprostitve pri drugi pogodbenici.

1. Pristojbine, ki se na ozemlju ene pogodbenice zaračunavajo določenemu letalskemu prevozniku druge pogodbenice za uporabo letališč, navigacijskih in drugih naprav, ne smejo biti višje kot tiste, ki bi jih zaračunali letalu enakega razreda te iste pogodbenice, ki opravlja podoben mednarodni zračni promet. 2. Pri uporabi letališč, zračnih poti, storitev kontrole letenja in z njimi povezanih naprav, ki so pod njenim nadzorom, ne sme nobena od pogodbenic dajati prednosti svojemu ali kateremu koli drugemu prevozniku pred prevoznikom druge pogodbenice, ki opravlja podoben mednarodni zračni promet.

Za potnike v direktnem tranzitu čez ozemlje ene pogodbenice, ki ne zapuste območja, ki je na letališču določeno v ta namen, velja samo poenostavljeni nadzor, razen glede izvajanja varnostnih določb iz 7. člena tega sporazuma in preprečevanja trgovine z narkotiki in psihotropnimi snovmi. Prtljaga in tovor v direktnem tranzitu sta oproščena carine in drugih taks.

1. Določeni letalski prevoznik ene pogodbenice ima pravico imeti na ozemlju druge pogodbenice ustrezna predstavništva. V teh predstavništvih sme imeti komercialno, operativno in tehnično osebje, ki je lahko premeščeno ali najeto lokalno. Za omenjeno osebje se uporabljajo zakoni in predpisi, ki veljajo na ozemlju druge pogodbenice. 2. V skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo in predpisi ima določeni letalski prevoznik ene pogodbenice pravico, da na ozemlju druge pogodbenice prosto prodaja svoje prevozne storitve neposredno ali po lastni presoji po agentih; vsakdo lahko kupuje te prevozne storitve v lokalni valuti ali v kateri koli prosto konvertibilni valuti v skladu z deviznimi predpisi, ki veljajo na tem ozemlju.

Vsak določen letalski prevoznik ima v skladu z veljavnimi deviznimi predpisi pravico zamenjati in transferirati v svojo državo presežek prihodkov nad lokalnimi odhodki v skladu z obsegom opravljenih prevozov potnikov, prtljage, tovora in pošte. Prenos se opravi po tržnem menjalnem tečaju, ki velja na dan, ko se opravi prenos. Za prenos veljajo izključno običajne pristojbine za stroške poslovanja, ki jih za take transakcije pobirajo banke.

1. Tarife, ki jih določeni letalski prevoznik zaračunava za prevoz na ozemlje ali z ozemlja druge pogodbenice, morajo biti določene v primernih zneskih; pri tem naj se upoštevajo vsi odločilni dejavniki, kar vključuje potrebe uporabnikov, stroške poslovanja, značilnosti prometa (kot so standardi glede hitrosti in namestitve), primeren dobiček, tarife drugih prevoznikov in drugi poslovni dejavniki na trgu. Za pogodbenici so nesprejemljive tarife, ki so nerazumno diskriminacijske, neprimerno visoke ali omejevalne zaradi izkoriščanja dominantnega položaja ali umetno nizke zaradi posrednih ali neposrednih subvencij ali podpore ali pa so neupravičene ali dumpinške. 2. O tarifah iz prvega odstavka tega člena se, če je mogoče, dogovorita določena letalska prevoznika obeh pogodbenic po posvetovanju z drugimi prevozniki, ki delujejo na celotni progi ali njenem delu. Določena letalska prevoznika dosežeta ta dogovor, kadar je to mogoče, po postopku za določanje tarif, uveljavljenem v mednarodnem telesu, ki oblikuje predloge na tem področju. 3. Tako določene tarife je treba predložiti v odobritev pristojnima organoma obeh pogodbenic najmanj petinštirideset (45) dni pred dnem, ki je predlagan za njihovo uveljavitev. V posebnih primerih je ta rok lahko krajši, če to odobrita pristojna organa. Če v tridesetih dneh po predložitvi teh tarif noben pristojen organ ne sporoči drugemu pristojnemu organu svojega nestrinjanja, se šteje, da so tarife potrjene. 4. Dokler pristojni organi pogodbenic ne sprejmejo odločitve, smejo določeni letalski prevozniki tržiti, oglaševati in prodajati po predlaganih tarifah za prevoz, ki se začne na predlagani dan začetka veljavnosti tarif ali po njem, pod pogojem, da označijo, da “še niso uradno potrjene“. V nobenem primeru pa se oglaševanje ali prodaja ne smeta začeti, dokler predlagane tarife niso predložene pristojnim organom obeh pogodbenic. 5. Če se določena letalska prevoznika ne moreta dogovoriti ali če tarif ne potrdi pristojni organ ene od pogodbenic, poskusijo pristojni organi obeh pogodbenic določiti tarifo z medsebojnim dogovorom. Ta pogajanja se morajo začeti v tridesetih (30) dneh po datumu, ko postane očitno, da se določena letalska prevoznika ne moreta dogovoriti o tarifi, ali ko je pristojni organ ene pogodbenice sporočil pristojnemu organu druge pogodbenice svoje nestrinjanje s tarifo. 6. Če sporazum ni dosežen, se spor rešuje v skladu s postopkom, predvidenim v 19. členu tega sporazuma. 7. Določena tarifa velja vse do takrat, dokler se ne določijo nove tarife v skladu z določbami tega člena ali 19. člena tega sporazuma, vendar pa ne velja dlje kot dvanajst (12) mesecev od dneva, ko je pristojni organ ene od pogodbenic izrazil svoje nestrinjanje. 8. Pristojna organa obeh pogodbenic imata pravico preiskovati kršitve tarifnih in prodajnih pogojev, ki jih stori kateri koli prevoznik.

1. Zmogljivosti, ki jih zagotavljajo določeni letalski prevoznik v dogovorjenem prometu, potrdita pristojna organa obeh pogodbenic po načelu pravičnih in enakih možnosti. 2. Pri opravljanju dogovorjenega prometa morajo določeni letalski prevozniki vsake pogodbenice upoštevati interese določenih letalskih prevoznikov druge pogodbenice, tako da po nepotrebnem ne prizadenejo prometa, ki ga drugi prevoznik opravlja na istih progah ali na delu teh prog. 3. Dogovorjeni promet, ki ga opravljajo določeni letalski prevozniki pogodbenic, mora biti tesno povezan z javnimi potrebami po prevozu na dogovorjenih progah in njegov glavni cilj mora biti na temelju razumnega faktorja zasedenosti zagotavljanje ustreznih zmogljivosti za zadovoljevanje sprotnih in razumno predvidljivih zahtev po prevozu potnikov in/ali tovora, vključno s pošto, ki prihajajo ali zapuščajo ozemlje pogodbenice, ki je določila prevoznika. Zagotavljanje prevoza potnikov in/ali tovora, vključno s pošto, ki se vkrcajo ali izkrcajo na krajih na dogovorjenih progah na ozemlju držav, ki niso država, ki je določila letalskega prevoznika, se izvajajo v skladu s splošnimi načeli, po katerih se zmogljivost veže na: a) potrebe po prometu na ozemlje pogodbenice, ki je določila letalskega prevoznika, in s tega ozemlja; b) prometne potrebe na območju, na katerem se opravlja dogovorjeni promet, ob upoštevanju drugih transportnih možnosti, ki jih zagotavljajo letalske družbe držav na tem območju; ter c) potrebe celotne operacije prevoznika. 4. Nobena pogodbenica ne sme enostransko omejiti delovanja določenih letalskih prevoznikov druge pogodbenice, razen kadar ravna v skladu z določbami tega sporazuma ali po enotnih pogojih, ki jih predpisuje konvencija.

1. Določeni letalski prevoznik ene pogodbenice mora predložiti predvidene rede letenja v potrditev pristojnemu organu druge pogodbenice najmanj petinštirideset (45) dni, preden začne opravljati dogovorjeni promet, ter navesti frekvenco, vrste letal, čase, konfiguracijo in število sedežev, ki so na razpolago javnosti, ter rok veljavnosti reda letenja. Enak postopek velja za vsako spremembo redov letenja. 2. Za dodatne polete, ki jih določeni letalski prevoznik ene pogodbenice želi opravljati v dogovorjenem prometu zunaj potrjenega reda letenja, mora predhodno vložiti zahtevo pri pristojnem organu druge pogodbenice. Praviloma mora tako zahtevo vložiti najmanj dva delovna dneva pred začetkom takih poletov.

Pristojna organa pogodbenic na zahtevo dajeta drug drugemu občasne statistične podatke ali druge podobne informacije, ki se nanašajo na prevoz, opravljen v dogovorjenem prometu.

1. V duhu tesnega sodelovanja imata pristojna organa pogodbenic občasne stike v obliki pogovorov ali dopisovanja, da zagotovita tesno sodelovanje na vseh področjih, ki se nanašajo na izvajanje tega sporazuma. 2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanje glede uresničevanja, razlage, uporabe ali spremembe tega sporazuma. Taka posvetovanja se morajo začeti v šestdesetih (60) dneh po prejemu zahteve druge pogodbenice, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.

1. Če pogodbenica meni, da bi bilo dobro spremeniti katero določilo tega sporazuma, taka sprememba, če se zanjo dogovorita obe pogodbenici, velja začasno od dneva podpisa in začne veljati, ko je potrjena z izmenjavo diplomatskih not. Datum izmenjave diplomatskih not je datum, ko je bila predana zadnja nota. 2. O spremembah priloge tega sporazuma se lahko dogovorita neposredno pristojna organa pogodbenic. Spremembe veljajo začasno od dneva, ko sta se o njih dogovorila ta dva organa, in začnejo veljati, ko so potrjene z izmenjavo diplomatskih not. 3. Če začne veljati kakršna koli večstranska konvencija o mednarodnem zračnem prometu, ki bi posegala v odnose med pogodbenicama, se ta sporazum spremeni, tako da bo ustrezal določbam te večstranske konvencije v tisti meri, v kateri te določbe sprejemata obe pogodbenici.

1. Vse spore, ki bi nastali med pogodbenicama zaradi razlage ali izvajanja tega sporazuma, bosta pristojna organa pogodbenic poskušala najprej rešiti s pogajanji. 2. Če pristojna organa spora ne moreta rešiti s pogajanji, se spor rešuje s pogajanji med pogodbenicama. 3. Če spora ni mogoče rešiti v skladu z drugim odstavkom tega člena, lahko pogodbenici predložita spor arbitražnemu sodišču. 4. Arbitražno sodišče se sestavi takole: vsaka pogodbenica določi enega člana in ta dva člana se dogovorita in imenujeta predsednika, ki je državljan tretje države. Člani so imenovani v dveh mesecih in predsednik je imenovan v treh mesecih od dneva, ko ena od pogodbenic obvesti drugo o svoji nameri, da predloži spor arbitražnemu sodišču. 5. Če roki iz 4. odstavka niso spoštovani in če ni dosežen drugačen dogovor, lahko katera koli pogodbenica prosi predsednika sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), da opravi potrebna imenovanja. Če je predsednik državljan ene od pogodbenic ali če iz katerega koli razloga ne more opraviti te naloge, opravi potrebna imenovanja podpredsednik, ki ga nadomešča. 6. Arbitražno sodišče odloča z večino glasov. Njegove odločitve so za obe pogodbenici zavezujoče. Vsaka pogodbenica krije stroške za svojega člana in za svojo udeležbo v arbitražnem postopku; stroške za predsednika in vse druge stroške krijeta pogodbenici v enakih deležih. V vseh drugih pogledih arbitraža sama določi svoj poslovnik.

Ta sporazum in vse njegove kasnejše spremembe se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pisno po diplomatski poti sporoči drugi pogodbenici, da odpoveduje ta sporazum. Hkrati mora to sporočilo poslati Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. 2. Sporazum preneha veljati ob koncu sezone letenja, v kateri preteče dvanajst (12) mesecev od prejema sporočila, razen če se sporočilo soglasno umakne pred potekom tega roka. 3. Če druga pogodbenica ne potrdi prejema sporočila o odpovedi, se šteje, da ga je prejela štirinajst (14) dni po dnevu, ko ga je prejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

1. Ta sporazum se začasno uporablja od dneva podpisa. Vsaka pogodbenica mora z diplomatsko noto obvestiti drugo pogodbenico, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji, ki so v tej državi zahtevani za uveljavitev tega sporazuma. Sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega obvestila. 2. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, prenehata veljati za Republiko Slovenijo in za Češko republiko Sporazum o zračnem prometu med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko, podpisan v Beogradu 28. februarja 1956, in Sporazum med Zveznim sekretariatom za promet in zveze Socialistične federativne republike Jugoslavije in Upravo za zračno plovbo Ministrstva za promet Češkoslovaške socialistične republike, podpisan v Beogradu 29. junija 1963. Sestavljeno v Helsinkih dne 24. junija 1997 v dveh izvodih v angleškem jeziku. Za Vlado Republike Slovenije Anton Bergauer l. r. Za Vlado Češke republike Martin Řiman l. r.

Za izvajanje tega sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.