Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o mednarodnem cestnem prevozu oseb in stvari

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o mednarodnem cestnem prevozu oseb in stvari Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU OSEB IN STVARI (BDECP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o mednarodnem cestnem prevozu oseb in stvari (BDECP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. septembra 1999.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o mednarodnem cestnem prevozu oseb in stvari, podpisan 21. oktobra 1997 v Berlinu.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:

Ta sporazum ureja na podlagi pravnih predpisov znotraj države ene in druge pogodbenice prevoz oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo ter tranzitni promet čez ti dve državi, ki ga opravljajo prevozniki, ki so na ozemlju svoje države za opravljanje takšnih prevozov upravičeni.

(1) Prevoz oseb v smislu tega sporazuma je prevoz potnikov in njihove prtljage z avtobusi za svoj račun ali za račun tretje osebe. To velja tudi za prazne vožnje v zvezi s temi prometnimi službami. (2) Za avtobuse se štejejo motorna vozila, ki so glede na tip vozila in opreme primerni in namenjeni za prevoz več kot devet oseb (vključno z voznikom).

(1) Linijski promet je redni prevoz oseb na določeni prometni liniji po vnaprej določenih in objavljenih voznih redih v skladu s plačili za prevoz (vozninami) in prevoznimi pogoji, pri katerih potniki vstopajo in izstopajo na predhodno določenih postajališčih. To velja tudi za prevoze, ki se v glavnem opravljajo kot linijski promet. (2) Kot linijski promet v smislu tega sporazuma velja ne glede na to, kdo določa potek voženj, tudi redni prevoz določenih kategorij oseb brez drugih potnikov, če obstajajo značilnosti linijskega prometa po prvem odstavku. Ti prevozi, zlasti prevoz delojemalcev do delovnega mesta in od tam do njihovega bivališča - se označujejo kot “posebne oblike linijskega prometa”. (3) Za linijske prevoze v dvostranskem in tranzitnem prometu je potrebno dovoljenje pristojnih organov obeh pogodbenic. Dovoljenje se izda z obojestranskim soglasjem v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi ene ali druge pogodbenice. Dovoljenje se lahko izda za obdobje do petih let. (4) Za spremembe poteka avtobusne linije, postajališč, voznih redov, voznin in pogojev je potrebno predhodno soglasje pristojnih organov obeh pogodbenic. Enako velja, če prevozniško podjetje preneha z opravljanjem svoje dejavnosti. (5) Prošnje za vzpostavitev linijskega prevoza ter prošnje v skladu s četrtim odstavkom je treba vložiti pri pristojnem organu pogodbenice, na ozemlju katere ima podjetje svoj sedež. Prošnje je treba skupaj s stališčem ministrstva za promet ene pogodbenice predložiti neposredno ministrstvu za promet druge pogodbenice. (6) Prošnje v skladu s četrtim in petim odstavkom morajo imeti predvsem tele podatke: 1. ime in priimek ali firmo ter popoln naslov podjetja, ki vlaga prošnjo; 2. vrsto prometa; 3. zaprošeno veljavnost dovoljenja; 4. obdobje, v katerem bo obratovala linija, in število voženj (npr. dnevno, tedensko); 5. vozni red; 6. točen potek linije (postajališča, kjer potniki vstopajo in izstopajo / druga postajališča/ mejni prehodi); 7. dolžino linije v kilometrih: vožnja tja in nazaj; 8. dolžino dnevne linijske proge; 9. trajanje časa vožnje in počitka voznikov; 10. število sedežev v avtobusih, ki bodo na liniji obratovali; 11. voznine in prevozne pogoje (tarife).

(1) Izmenični promet je prometna služba, kjer se vnaprej organizirane skupine potnikov z več vožnjami tja in nazaj prepeljejo z istega odhodnega ozemlja do istega namembnega ozemlja. Te skupine, ki jih sestavljajo potniki, ki so pripotovali, se pri kasnejši vožnji vračajo na kraj odhoda. Pod pojmoma odhodno ozemlje in namembno ozemlje se razumejo kraj začetka vožnje in kraj cilja vožnje ter kraji, ki so v oddaljenosti 50 kilometrov. Poleg same storitve prevoza je treba vključiti namestitev skupine s hrano ali brez nje v namebnem kraju in po potrebi med potovanjem. Prva vožnja nazaj in zadnja vožnja tja v vrsti izmeničnih voženj morata biti vožnji s praznimi avtobusi. (2) Na uvrstitev prometa v izmenični promet ne vpliva dejstvo, da lahko potniki s soglasjem pristojnih organov ene ali druge pogodbenice ali obeh pogodbenic ne glede na prvi odstavek potujejo pri prevozu nazaj z drugo skupino. (3) Za izmenične prevoze je pri posameznem primeru potrebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice. Prošnjo za izdajo dovoljenja je treba neposredno nasloviti na pristojni organ druge pogodbenice. Treba jo je vložiti najmanj 60 dni pred začetkom opravljanja prevozov. (4) V prošnjah za dovoljenje pri opravljanju izmeničnega prometa po tretjem odstavku morajo biti poleg podatkov v skladu s šestim odstavkom 3. člena navedeni tudi podatki o potovanju, številu voženj in podatki o kraju in hotelu ali drugih ustanovah, v katerih se potniki med svojim bivanjem namestijo, ter o trajanju bivanja. (5) Načela o postopku za izdajo dovoljenja pri izmeničnih prevozih, obrazce za dovoljenje in pristojne organe bo po potrebi izdelala mešana komisija, ustanovljena v skladu s 16. členom.

(1) Občasni promet je promet, ki ni linijski promet v smislu prvega odstavka 3. člena in tudi ne izmenični promet v smislu 4. člena. (2) Za občasne prevoze v dvostranskem ali tranzitnem prometu ni potrebno dovoljenje, če gre za: a) vožnje, ki se opravijo z motornim vozilom, ki na celotni poti prevoza vozi isto skupino potnikov in jo prepelje nazaj na kraj odhoda (krožne vožnje zaprtih vrat), ali b) prevoze, pri katerih se za vožnjo do namembnega kraja sprejmejo potniki in pri čemer je vožnja nazaj vožnja s praznimi vozili (prazne povratne vožnje), ali c) vstop praznega avtobusa, da bi se skupina potnikov, ki jo je predhodno isto podjetje prepeljalo s prevozom po črki b, spet sprejela v avtobus in se prepeljala na kraj odhoda. (3) Pri občasnih prevozih med vožnjo ni dovoljeno ne sprejeti ne odložiti potnikov, razen če pristojni organ zadevne pogodbenice to dovoli. (4) Za občasne prevoze, ki ne ustrezajo določbam drugega odstavka, je v vsakem primeru potrebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice. Prošnjo za izdajo dovoljenja je treba neposredno nasloviti na pristojni organ druge pogodbenice. Treba jo je nasloviti najmanj štiri tedne pred začetkom opravljanja prevozov. (5) V prošnjah po četrtem odstavku je treba navesti zlasti tole: 1. ime in priimek ali firmo ter popoln naslov podjetja ter po potrebi organizatorja potovanja, ki je dal nalog za prevoz; 2. namen potovanja (opis); 3. državo, v kateri je organizirana skupina potnikov; 4. izhodiščni in namembni kraj vožnje in država, iz katere prihajajo potniki; 5. proga z mejnimi prehodi; 6. podatke o vožnji tja in nazaj s podatkom, če bosta vožnji tja in nazaj s polno zasedbo potnikov ali brez potnikov; 7. trajanje časa vožnje in počitka voznikov; 8. uradna registrska številka in število sedežev v avtobusih, ki bodo vozili na progi. (6) O kontrolnih dokumentih za občasne prevoze, za katere ni potrebno dovoljenje, se bodo dogovorili v komisiji, ustanovljeni v skladu s 16. členom.

(1) Dovoljenja, izdana v skladu s tretjim odstavkom 3. člena, tretjim odstavkom 4. člena, tretjim in četrtim odstavkom 5. člena, lahko uporabi le podjetje, ki so mu bila izdana. Ne smejo se prenesti niti na drugo podjetje niti v primeru občasnega prevoza uporabljati za vozila, ki niso navedena v dovoljenju. V sklopu linijskega prometa pa lahko prevoznik, ki mu je izdano dovoljenje, vključi pogodbene izvaljalce z ozemelj obeh pogodbenic. Teh v dovolilnici ni treba navesti, vendar pa morajo imeti pri sebi uradni izvod te listine in pogodbo ali overjeni izvod pogodbe . (2) Dovoljenja, ki so potrebna po tem sporazumu, kontrolne dokumente ali druge dokumente za prevoz je treba pri vseh vožnjah po tem sporazumu imeti s seboj v vozilu in jih na zahtevo pokazati predstavnikom pristojnih kontrolnih organov. Kontrolne dokumente je treba izpolniti pred začetkom vožnje.

Prevozniki komercialnega prevoza stvari in prevoza za lastne potrebe potrebujejo za vsak prevoz med ozemljem države, v kateri je uporabljeno vozilo registrirano, in državnim ozemljem druge pogodbenice ter v tranzitnem prometu čez ozemlje ene pogodbenice dovoljenje pristojnega organa te pogodbenice. Drugi odstavek 12. člena Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo na področju prometa z dne 5. aprila 1993 ostaja nespremenjen.

(1) Dovoljenje se izda prevozniku. Velja le zanj in ni prenosljivo. (2) Dovoljenje je potrebno za vsako tovorno vozilo in za vsako vlečno vozilo. Velja hkrati za pripeto prikolico ali polpriklopnik ne glede na kraj njihove registracije. (3) Dovoljenje velja v dvostranskem in tranzitnem prometu za poljubno število voženj v obdobju, ki je določeno v dovoljenju (terminsko dovoljenje), ali pa za eno ali več voženj tja in nazaj v obdobju, navedenem v dovoljenju (dovoljenje za vožnjo). (4) Prevozi med državnim ozemljem druge pogodbenice in neko tretjo državo so dovoljeni le, če pri tem poteka tranzit čez ozemlje države, v kateri je bilo vozilo registrirano, po običajni prometni poti. V mešani komisiji, ustanovljeni v skladu s 16. členom, se lahko po preveritvi potrebe dogovorijo za izjeme. (5) Ni dovoljeno, da se opravljajo prevozi stvari med krajema, ki ležita na državnem ozemlju druge pogodbenice. Izjeme lahko v določenih posameznih primerih dovoli ministrstvo za promet ene ali druge države pogodbenice ali drugi pristojni organi, če na njihovem državnem ozemlju ni zadosti vozil za posebne namene.

(1) Dovoljenje ni potrebno za: 1. vožnje s praznimi motornimi vozili, če ne gre za vozila, ki so trgovsko blago; 2. prevoze blaga z motornimi vozili, katerih skupna dovoljena teža, vključno s skupno težo priklopnikov ne presega 6 ton ali katerih dovoljena nosilnost vključno z nosilnostjo priklopnikov ne presega 3,5 tone; 3. prevoze stvari ob selitvi; 4. prevoze predmetov in opreme, ki so namenjeni za gledališke, glasbene in filmske predstave, sejme in razstave ali za radijsko, televizijsko ali filmsko snemanje, če se ti predmeti ali oprema le začasno uvozijo ali izvozijo; 5. prevoz mrličev; 6. občasne prevoze letalskega tovora na letališča in z letališč pri preusmeritvi letalske službe; 7. prevoze poštnih pošiljk; 8. prevoze poškodovanih vozil ali vozil, potrebnih popravila (vračanje); 9. prevoze zdravil, medicinskih aparatov in opreme ter drugega blaga, ki je namenjeno kot humanitarna pomoč v nujnih primerih (zlasti pri naravnih nesrečah); 10. prevoze živih živali; 11. prevoze prtljage v avtobusnih prikolicah; 12. prevoze bivalnih zabojnikov, če ne gre za trgovsko blago. (2) Mešana komisija, ustanovljena v skladu s 16. členom, lahko izvzame iz obveznosti pridobitve dovoljenja še druge prevoze.

(1) Dovolilnice, ki so potrebne za prevoznike Republike Slovenije, izda Zvezno ministrstvo za promet Zvezne republike Nemčije in jih razdeljujejo pristojni organi Republike Slovenije. (2) Dovolilnice, ki so potrebne za prevoznike Zvezne republike Nemčije, izda Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije in jih razdeljuje Zvezno ministrstvo za promet Zvezne republike Nemčije ali organi, ki jih to ministrstvo pooblasti.

(1) Ministrstvi za promet obeh pogodbenic ali mešana komisija, ustanovljena po 16. členu se dogovorita o številu dovolilnic, ki jih vsako leto dobi vsaka pogodbenica. (2) Dogovorjeno število dovolilnic se lahko po potrebi spremeni v skladu z določbami 16. člena. (3) Vzorce dovolilnic določi mešana komisija, ustanovljena po 16. členu.

Dovolilnice, kontrolne dokumente ali druge potrebne dokumente je treba imeti na vseh vožnjah pri sebi v vozilu, jih na zahtevo pokazati predstavnikom pristojnih kontrolnih organov in izročiti v pregled.

(1) Prevozniki morajo upoštevati določbe o prometnem pravu in pravu motornih vozil, ki veljajo na državnem ozemlju druge pogodbenice, ter veljavna carinska in tarifna določila obeh držav. (2) Če prevoznik ali njegovo vozno osebje težje ali večkrat krši veljavne pravne predpise na državnem ozemlju druge pogodbenice ali določbe tega sporazuma, lahko pristojni organi pogodbenice, na državnem ozemlju katere je bilo vozilo registrirano, na prošnjo pristojnega organa pogodbenice, na državnem ozemlju katere je bil storjen prekršek, sprejmejo tele ukrepe v okviru veljavnih predpisov ene ali druge države: a) opozorilo odgovornemu podjetju, da upošteva veljavne predpise (opomin); b) začasna izključitev iz prometa; c) prenehanje izdaje dovolilnic odgovornemu podjetju ali odvzem že izdanega dovoljenja za obdobje, ko je pristojni organ druge pogodbenice izključil podjetje iz prometa. (3) Ukrep v skladu s črko b drugega odstavka lahko neposredno sprejme pristojni organ pogodbenice, na državnem ozemlju katere je bil storjen prekršek. (4) Ministrstvi za promet obeh pogodbenic se bosta v skladu z določbami 14. člena medsebojno obveščali o sprejetih ukrepih.

Če se na podlagi tega sporazuma v skladu z določbami državnih notranjepravnih predpisov posredujejo osebni podatki, veljajo te določbe ob upoštevanju pravnih predpisov, ki veljajo za vsako pogodbenico: 1. Podatke, ki jih dobi prejemnik, je dovoljeno uporabljati le za navedeni namen in pod pogoji, ki jih predpiše organ, ki je posredoval podatke. 2. Prejemnik na prošnjo obvesti organ, ki je posredoval podatke, o uporabi posredovanih podatkov in o rezultatih, ki so bili na ta način doseženi. 3. Osebne podatke je dovoljeno posredovati le pristojnim organom. Nadaljnje posredovanje drugim organom je dovoljeno le s predhodnim soglasjem organa, ki posreduje podatke. 4. Organ, ki posreduje podatke, je dolžan paziti na pravilnost posredovanih podatkov ter na potrebo in sorazmernost glede na namen, ki ga ima to posredovanje. Pri tem je treba upoštevati prepovedi posredovanja informacij, ki veljajo v pravnih predpisih vsake države. Če se izkaže, da so bili posredovani nepravilni podatki ali podatki, ki se ne bi smeli posredovati, je treba to prejemniku nemudoma sporočiti. Slednji je dolžan, da podatke popravi ali jih uniči. 5. Dotičnemu je na njegovo zahtevo treba posredovati informacije, ki obstajajo o njem, ter predvideni namen uporabe teh podatkov. Informacije ni obvezno dajati, če je na podlagi presoje jasno, da javni interes, da se podatki ne dajo, prevlada nad interesom tistega, ki jih zahteva. Sicer se pravica prizadetega do informacij ravna po notranjih predpisih pogodbenice na ozemlju države, v kateri se zahteva informacija. 6. Organ, ki posreduje informacije, opozarja pri posredovanju informacij na termine izbrisa, ki jih je treba upoštevati v skladu z njegovimi pravnimi predpisi. Ne glede na te roke pa je treba posredovane osebne podatke izbrisati takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili posredovani. 7. Organ, ki podatke posreduje, in organ, ki podatke sprejema, sta zavezana, da posredovane osebne podatke učinkovito varujeta pred nepooblaščenim dostopom, nepooblaščeno spremembo in nepooblaščeno objavo.

Pogodbenici se sporazumeta, da bosta za prevoz v smislu 1. člena podpirali uporabo vozil, ki povzročajo malo hrupa in škodljivih snovi kot tudi uporabo vozil s sodobno opremo, ki zagotavlja tehnično varnost vozil. Podrobnosti se določijo v mešani komisiji po 16. členu.

Predstavniki ministrstev za promet obeh pogodbenic ustanovijo mešano komisijo. Ta sestoji iz predstavnikov obeh pogodbenic in se sestane, če je potrebno, da bi ugotovila, ali se sporazum izvaja, da obravnava druga vprašanja v zvezi z mednarodnim cestnim prometom, da bi usklajevala določbe sporazuma z razvojem prometa in sporazumno rešila vse nastale spore.

Ta sporazum ne vpliva na pravice in dolžnosti pogodbenic iz drugih mednarodnih sporazumov, med katerimi so tudi obveznosti Zvezne republike Nemčije iz članstva v Evropski uniji.

(1) Ta sporazum začne veljati na dan, ko vlada Republike Slovenije sporoči vladi Zvezne republike Nemčije, da so izpolnjeni potrebni notranjepravni pogoji za začetek veljavnosti sporazuma. Merodajen je dan prejema sporočila. (2) Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Sporazum se lahko odpove pisno kadarkoli z odpovednim rokom 6 mesecev. Odpovedni rok začne teči z dnem, ko je druga pogodbenica odpoved prejela.

Z začetkom veljavnosti tega sporazuma preneha veljati sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o čezmejnem cestnem prometu potnikov in blaga, sklenjen 16. julija 1964 v besedilu sporazuma o spremembah z dne 26. julija 1973 in sporazuma o spremembah z dne 23. julija 1976. Sklenjeno v Berlinu dne 21. oktobra 1997 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Za Vlado Republike Slovenije Anton Bergauer l. r. Za Vlado Zvezne republike Nemčije Klaus Neubert l. r. Matthias Wissmann l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.