Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije o prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi

# Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije o prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi Na podlagi prvega odstavka 107. in 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## UKAZ o razglasitvi Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije o prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije o prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. julija 1993.

Ratificira se sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije o prevzemu oseb, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi, podpisan v Ljubljani 1. februarja 1993.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi:

1. Vsaka država pogodbenica na prošnjo druge države pogodbenice in brez formalnosti prevzame na svoje ozemlje vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali za bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če se ugotovi ali domneva, da ima le-ta državljanstvo zaprošene države pogodbenice. 2. Državljanstvo se lahko ugotovi ali se domneva na podlagi potrdila o državljanstvu, potnega lista ali osebne izkaznice, tudi če so bili ti dokumenti izdani nepravilno, ali če so potekli, vendar ne pred več kot desetimi leti. Državljanstvo se lahko predvideva tudi na podlagi drugih podatkov. 3. Država pogodbenica prosilka pod enakimi pogoji prevzame osebo, tudi če kasnejše preverbe pokažejo, da v trenutku, ko je le-ta zapustila ozemlje države pogodbenice prosilke, ni imela državljanstva zaprošene države pogodbenice.

1. Vsaka država pogodbenica na prošnjo druge države pogodbenice in brez formalnosti prevzame na svoje ozemlje državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali za bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, v kolikor je ugotovljeno, da je ta državljan vstopil na ozemlje te države pogodbenice, potem ko je bival na ali potoval preko ozemlja zaprošene države pogodbenice. 2. Vsaka država pogodbenica na prošnjo druge države pogodbenice in brez formalnosti prevzame na svoje ozemlje državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali za bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, kolikor ima ta državljan veljavni vizum ali kakršnokoli drugo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala zaprošena država pogodbenica.

1. Obveznost prevzema, predvidena v 2. členu, ne obstaja za: a) državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo z državo pogodbenico prosilko; b) državljane tretjih držav, ki so potem, ko so zapustili ozemlje zaprošene države pogodbenice ali po njihovem vstopu na ozemlje države pogodbenice prosilke dobile od te države pogodbenice vizum ali dovoljenje za bivanje; c) državljane tretjih držav, ki so že šest mesecev bivali na ozemlju države pogodbenice prosilke; d) državljane tretjih držav, katerim je država pogodbenica prosilka priznala bodisi status begunca na podlagi Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, dopolnjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, bodisi status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije z dne 28. septembra 1954 o statusu oseb brez državljanstva; e) državljane tretjih držav, ki jih je zaprošena država pogodbenica dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v kako tretjo državo.

Država pogodbenica prosilka prevzame na svoje ozemlje državljane tretjih držav, za katere bi se po preverjanjih, ki jih je zaprošena država pogodbenica opravila po prevzemu, izkazalo, da ne izpolnjujejo pogojev, predvidenih v 2. in 3. členu, v času njihovega odhoda z ozemlja države pogodbenice prosilke.

1. Zaprošena država pogodbenica mora na prejete zahteve za prevzem pisno odgovoriti najkasneje v osmih dneh. Vsaka zavrnitev mora biti utemeljena. 2. Zaprošena država pogodbenica mora najkasneje v enem mesecu prevzeti osebo, za katero je odobrila prevzem. Na prošnjo države pogodbenice prosilke se ta rok lahko podaljša.

Zaprošena država pogodbenica mora za vsak prevzem izdati državi pogodbenici prosilki potrdilo s podatki o identiteti in morebitnih osebnih dokumentih, ki jih ima oseba, za katero se zahteva prevzem.

Stroške prevoza oseb, za katere se zahteva prevzem, do meje zaprošene države pogodbenice krije država pogodbenica prosilka. Država pogodbenica prosilka prevzame tudi stroške ponovnega prevzema, če je ta potreben.

1. Vsaka od držav pogodbenic na željo druge države pogodbenice dovoli vstop in tranzit na svojem ozemlju državljanom tretjih držav, za katere je država pogodbenica prosilka sprejela ukrep zavrnitve. Tranzit se lahko opravi po cesti, železnici ali zraku. 2. Država pogodbenica prosilka prevzame polno odgovornost za nadaljevanje potovanja tujca do ciljne države in prevzame tujca, če iz kateregakoli vzroka ukrep zavrnitve ne more biti izvršen. 3. Država pogodbenica prosilka zagotovi zaprošeni državi pogodbenici, da ima tujec, za katerega je bil odobren tranzit, dokument o prevozu v ciljno državo.

1. Država pogodbenica, ki je sprejela ukrep odstranitve, mora v zvezi s tranzitom sporočiti zaprošeni državi pogodbenici, če zavrnjena oseba potrebuje spremstvo. Zaprošena država pogodbenica lahko v zvezi s tranzitom: – odloči, da bo sama zagotovila spremstvo; – odloči, da bo zagotovila spremstvo v sodelovanju z državo pogodbenico, ki je sprejela ukrep odstranitve. 2. Če je tranzit zagotovljen z letalsko družbo države pogodbenice, ki je sprejela ukrep odstranitve, in s policijskim spremstvom, se le-to lahko zagotovi le s strani te države pogodbenice, ne da bi pri tem zapustili mednarodno cono na letališču na ozemlju zaprošene pogodbenice. 3. Če je tranzit zagotovljen z letalsko družbo zaprošene države pogodbenice in s policijskim spremstvom, le-to zagotovi ta država pogodbenica, z obvezo, da ji država pogodbenica, ki je sprejela ukrep odstranitve, povrne ustrezne stroške. 4. Če je tranzit izjemoma izvršen po cesti ali železnici, se državi pogodbenici dogovorita o potrebi in načinu spremstva.

Prošnjo za tranzit za vračanje si pristojni organi držav pogodbenic izmenjajo neposredno. Prošnja vsebuje vse podatke o identiteti in državljanstvu tujca, datum potovanja, uro in kraj prihoda v državo tranzita in uro ter kraj odhoda iz le-te v ciljno državo kot tudi vse podatke o uradnikih, če spremljajo tujca.

Tranzit za vračanje se lahko zavrne: – če tujcu v ciljni državi grozi preganjanje zaradi rase, vere, nacionalne pripadnosti, pripadnosti določeni socialni skupini ali zaradi političnega prepričanja; – če tujcu grozi, da bo obtožen ali obsojen zaradi kaznivih dejanj v ciljni državi, storjenih pred tranzitom.

Stroške prevoza do državne meje ciljne države kot tudi stroške, povezane z morebitno vrnitvijo, krije država pogodbenica prosilka.

Državi pogodbenici določita z izmenjavo pisem med ministroma, pristojnima za nadzor na mejah: – letališča, ki se jih lahko uporablja za prevzem ali za vstop tujcev v tranzitu; – državne ali lokalne oblasti, pristojne za obravnavo prošenj za prevzem ali tranzit.

1. Določbe tega sporazuma se ne nanašajo na obveznosti sprejema ali prevzem tujih državljanov, ki za državi pogodbenici izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov. 2. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe določil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 glede statusa beguncev, kot tudi njenega dodatka – Newyorškega protokola z dne 31. januarja 1967. 3. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950.

1. Vsaka od držav pogodbenic obvesti drugo o izpolnitvi vseh potrebnih ustavnih postopkov za uveljavitev tega Sporazuma, ki prične veljati trideset dni po prejemu zadnjega obvestila. 2. Ta sporazum se začasno uporablja od dneva podpisa. 3. Ta sporazum se sklene za dobo treh let in se molče podaljšuje za enaka obdobja trajanja. Lahko se ga odpove s trimesečnim odpovednim rokom po diplomatski poti. V potrdilo tega sta predstavnika držav pogodbenic, pravilno pooblaščena v ta namen, navedeni sporazum spodaj podpisala. Sestavljeno v Ljubljani dne 1. februarja 1993 v slovenskem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako veljavni. Za Vlado Republike Slovenije Lojze Peterle l. r. Za vlado Republike Francije Georges Kiejman l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.