Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Grčije o prevzemu oseb, katerih vstop in bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Grčije o prevzemu oseb, katerih vstop in bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE GRČIJE O PREVZEMU OSEB, KATERIH VSTOP IN BIVANJE STA V NASPROTJU Z VELJAVNIMI PREDPISI Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Grčije o prevzemu oseb, katerih vstop in bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. marca 1995.

Ratificirata se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Grčije o prevzemu oseb, katerih vstop in bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi, in zapisnik, podpisana v Atenah 6. aprila 1994.

Sporazum in zapisnik se v izvirniku v francoskem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasita:

1. Vsaka država pogodbenica na prošnjo druge države pogodbenice in brez formalnosti prevzame na svoje ozemlje vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali za bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če se ugotovi ali domneva, da ima le-ta državljanstvo zaprošene države pogodbenice. 2. Državljanstvo se lahko ugotovi ali domneva na podlagi kriterijev, predvidenih v zapisniku, priloženem k temu sporazumu. 3. Država pogodbenica prosilka pod enakimi pogoji prevzame osebo, tudi če kasnejše preverbe pokažejo, da v trenutku, ko je le-ta zapustila ozemlje države pogodbenice prosilke, ni imela državljanstva zaprošene države pogodbenice.

1. Vsaka država pogodbenica na prošnjo druge države pogodbenice in brez formalnosti prevzame na svoje ozemlje državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali za bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če je ugotovljeno, da je ta državljan vstopil na ozemlje te države pogodbenice, potem ko je bival na ozemlju zaprošene države pogodbenice. 2. Vsaka država pogodbenica na prošnjo druge države pogodbenice in brez formalnosti prevzame na svoje ozemlje državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali za bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če ima ta državljan veljavni vizum ali kakršnokoli drugo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala zaprošena država pogodbenica.

1. Obveznost prevzema, predvidena v 2. členu, ne obstaja za: a) državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo z državo pogodbenico prosilko; b) državljane tretjih držav, ki so potem, ko so zapustili ozemlje zaprošene države pogodbenice ali po njihovem vstopu na ozemlje države pogodbenice prosilke, dobile od te države pogodbenice vizum ali dovoljenje za bivanje; c) državljane tretjih držav, ki že več kot tri mesece bivajo na ozemlju države pogodbenice prosilke; d) državljane tretjih držav, katerim je država pogodbenica prosilka priznala bodisi status begunca na podlagi Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, dopolnjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, bodisi status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije z dne 28. septembra 1954 o statusu oseb brez državljanstva; e) državljane tretjih držav, ki jih je zaprošena država pogodbenica dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v kako tretjo državo.

Država pogodbenica prosilka prevzame na svoje ozemlje državljane tretjih držav, za katere bi se po preverjanjih, ki jih je zaprošena država pogodbenica opravila po prevzemu, izkazalo, da ne izpolnjujejo pogojev, predvidenih v 2. in 3. členu, v času njihovega odhoda z ozemlja države pogodbenice prosilke.

1. Zaprošena država pogodbenica mora na prejete zahteve za prevzem pisno odgovoriti najkasneje v osmih dneh. Vsaka zavrnitev mora biti utemeljena. 2. Zaprošena država pogodbenica mora najkasneje v enem mesecu prevzeti osebo, za katero je odobrila prevzem. Na prošnjo države pogodbenice prosilke se ta rok lahko podaljša.

Zaprošena država pogodbenica mora za vsak prevzem izdati državi pogodbenici prosilki potrdilo s podatki o identiteti in morebitnih osebnih dokumentih, ki jih ima oseba, za katero se zahteva prevzem.

1. Stroške prevoza oseb, za katere se zahteva prevzem, krije do meje zaprošene države pogodbenice država pogodbenica prosilka. Država pogodbenica prosilka prevzame tudi stroške ponovnega prevzema, če je ta potreben. 2. Vendar pa se ne glede na to državi pogodbenici zavezujeta, da si bosta prizadevali, da se osebe, katerih vstop ali bivanje sta v nasprotju z veljavnimi predpisi, vrnejo prostovoljno v državo, iz katere izhajajo.

1. Vsaka od držav pogodbenic na željo druge države pogodbenice dovoli vstop in tranzit na svojem ozemlju državljanom tretjih držav, za katere je država pogodbenica prosilka sprejela ukrep odstranitve. Tranzit se lahko opravi po kopnem ali zraku. 2. Država pogodbenica prosilka prevzame polno odgovornost za nadaljevanje potovanja tujca do ciljne države in prevzame tujca, če iz kateregakoli vzroka ukrep odstranitve ne more biti izvršen. 3. Država pogodbenica prosilka zagotovi zaprošeni državi pogodbenici, da ima tujec, za katerega je bil odobren tranzit, dokument o prevozu v ciljno državo.

1. Država pogodbenica, ki je sprejela ukrep odstranitve, mora v zvezi s tranzitom sporočiti zaprošeni državi pogodbenici, če odstranjena oseba potrebuje spremstvo. Zaprošena država pogodbenica lahko v zvezi s tranzitom: – odloči, da bo sama zagotovila spremstvo; – odloči, da bo zagotovila spremstvo v sodelovanju z državo pogodbenico, ki je sprejela ukrep odstranitve. 2. Če je tranzit zagotovljen z letalsko družbo države pogodbenice, ki je sprejela ukrep odstranitve, in s policijskim spremstvom, se le-to lahko zagotovi le s strani te države pogodbenice, ne da bi pri tranzitu zapustili mednarodno cono na letališču na ozemlju zaprošene pogodbenice. 3. Če je tranzit zagotovljen z letalsko družbo zaprošene države pogodbenice in s policijskim spremstvom, le-to zagotovi ta država pogodbenica in ji država pogodbenica, ki je sprejela ukrep odstranitve, povrne stroške. 4. Če je tranzit izjemoma izvršen po kopnem, se državi pogodbenici dogovorita o potrebi in načinu spremstva.

Prošnjo za tranzit v primeru odstranitve si pristojni organi držav pogodbenic izmenjajo neposredno. Prošnja vsebuje podatke o identiteti in državljanstvu tujca, datumu potovanja, uri in kraju prihoda v državo tranzita in uri ter kraju odhoda iz le-te v ciljno državo kot tudi vse podatke o uradnikih, če spremljajo tujca.

Tranzit zaradi odstranitve se lahko zavrne: – če tujcu v ciljni državi grozi preganjanje zaradi rase, vere, nacionalne pripadnosti, pripadnosti določeni socialni skupini ali zaradi političnega prepričanja; – če tujcu grozi, da bo obtožen ali obsojen zaradi kaznivih dejanj v ciljni državi, storjenih pred tranzitom.

Stroške prevoza do državne meje ciljne države kot tudi stroške, povezane z morebitno vrnitvijo, krije država pogodbenica prosilka.

Državi pogodbenici določita z izmenjavo pisem med ministroma, pristojnima za nadzor na mejah: – letališča, ki se jih lahko uporablja za prevzem ali za vstop tujcev v tranzitu; – državne ali lokalne oblasti, pristojne za obravnavo prošenj za prevzem ali tranzit.

1. Določbe tega sporazuma se ne nanašajo na obveznosti sprejema ali prevzema tujih državljanov, ki za državi pogodbenici izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov. 2. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe določil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 glede statusa beguncev, dopolnjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967. 3. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950. 4. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe mednarodnih konvencij o izročanju in predaji z namenom izročitve. 5. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe Dublinske konvencije z dne 15. junija 1990 glede določitve države, pristojne za preveritev prošnje za azil, vložene v eni od držav članic Evropske unije. 6. Določbe tega sporazuma ne ovirajo uporabe notranje zakonodaje o varstvu podatkov.

1. Vsaka od držav pogodbenic obvesti drugo o izpolnitvi vseh potrebnih ustavnih postopkov za uveljavitev tega sporazuma, ki prične veljati trideset dni po prejemu zadnjega obvestila. 2. Ta sporazum se sklene za dobo treh let in se molče podaljšuje za enaka obdobja trajanja. Lahko se ga odpove s trimesečnim odpovednim rokom po diplomatski poti. V potrditev tega sta predstavnika držav pogodbenic, pravilno pooblaščena v ta namen, spodaj podpisala navedeni sporazum. Sestavljeno v Atenah dne 6. aprila 1994 v dveh primerkih v francoskem jeziku. Za Vlado Republike Slovenije Lojze Peterle l. r. minister za zunanje zadeve Za Vlado Republike Grčije Karolos Papoulias l. r. minister za zunanje zadeve

Za izvajanje sporazuma in zapisnika skrbi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.