← Nazaj na seznam
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu
BHREMK
# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
## U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O ENOSTAVNEJŠEM OPRAVLJANJU MEJNE KONTROLE V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU (BHREMK)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu (BHREMK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2003.
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o enostavnejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu, podpisan v Kopru dne 14. aprila 2003.
Sporazum se v slovenskem in v hrvaškem jeziku glasi:
V tem sporazumu uporabljeni izrazi pomenijo:
1. “mejna kontrola”
izvajanje vseh predpisov držav pogodbenic, ki jih je treba uporabiti pri prehajanju oseb čez državno mejo ter pri uvozu, izvozu in tranzitu stvari;
2. “domača država”
državo pogodbenice, na območju katere pristojni organi sosednje države opravljajo mejno kontrolo;
3. “sosednja država”
državo pogodbenice, katere pristojni organi opravljajo mejno kontrolo na območju domače države;
4. “izstopna država”
državo pogodbenice, ki opravlja izstopno mejno kontrolo;
5. “vstopna država”
državo pogodbenice, ki opravlja vstopno mejno kontrolo;
6. “cona”
območje domače države, v kateri imajo uradne osebe sosednje države pravico opravljati mejno kontrolo;
7. “uradna oseba”
uslužbenca organov državne uprave, ki so pristojni za opravljanje mejne kontrole, in uslužbenca, pooblaščenega za službeni nadzor;
8. “stvari”
blago, prevozna sredstva in vrednosti, za katere veljajo carinski predpisi.
(1) Pogodbenici bosta v okviru tega sporazuma poenostavili in pospešili opravljanje mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu.
(2) V ta namen bodo v domači državi določeni:
1. službena mesta, na katerih se v coni opravlja mejna kontrola sosednje države, in
2. deli prog, na katerih bodo uradne osebe sosednje države opravljale mejno kontrolo v vlakih med vožnjo.
(3) Uradne osebe sosednje države imajo pravico, da v skladu s tem sporazumom opravljajo mejno kontrolo v domači državi v coni, ki je določena v skladu s tem sporazumom.
(4) Pogodbenici z dogovorom določita, spremenita ali ukineta:
1. službena mesta za opravljanje mejne kontrole;
2. dele prog, na katerih smejo uradne osebe sosednje države v domači državi:
a) opraviti mejno kontrolo v vlakih med vožnjo;
b) privesti v svojo državo prijete ali zavrnjene osebe ter prenesti tja zasežene stvari ali dokazna sredstva ali pa jih spremljati do drugega službenega mesta za opravljanje mejne kontrole v svoji državi;
3. cone in
4. ukrepe v smislu prvega odstavka tega člena glede urejanja cestnega in železniškega prometa.
(1) Cona v cestnem prometu lahko zajema:
a) službene prostore za opravljanje mejne kontrole sosednje države;
b) cestne odseke;
c) druge objekte;
d) cesto med državno mejo in službenim mestom za opravljanje mejne kontrole.
(2) Cona v železniškem prometu lahko zajema:
a) službene prostore za opravljanje mejne kontrole sosednje države;
b) tire na območju železniške postaje;
c) skladišča;
d) prostore za kontrolo potnikov in stvari;
e) vlake, na katerih uradne osebe sosednje države opravljajo mejno kontrolo.
(3) Organi pogodbenic, ki so pristojni za opravljanje mejne kontrole v železniškem prometu, določijo, na katerih potniških vlakih se mejna kontrola opravlja med vožnjo. Železnice pogodbenic morajo zagotavljati razmere za opravljanje mejne kontrole na vlakih med vožnjo.
(1) V coni za opravljanje mejne kontrole sosednje države veljajo vsi predpisi te države o prehajanju oseb čez mejo in o uvozu, izvozu in tranzitu stvari. Uradne osebe sosednje države izvajajo te predpise v enakem obsegu in z enakimi posledicami kot na lastnem državnem območju.
(2) Uradna dejanja, ki jih v coni opravijo uradne osebe sosednje države, se štejejo, kot da so bila opravljena v občini sosednje države, na območju katere je mejni prehod.
(3) Kršitev predpisov sosednje države, navedenih v prvem odstavku tega člena, ki je bila storjena v coni, se šteje, kot da je bila storjena v občini, navedeni v drugem odstavku tega člena.
(4) V drugih primerih velja zakonodaja domače države.
(1) K pooblastilom po prvem odstavku 4. člena spada tudi pravica do prijetja in prisilne vrnitve. Uradne osebe sosednje države niso pooblaščene prijeti državljanov domače države na njenem območju, jih zadrževati v priporu ali jih privesti v sosednjo državo. Te osebe se lahko zaradi sestavljanja zapisnika o dejanskem stanju privedejo na službeno mesto za opravljanje mejne kontrole, ki ga imajo na območju domače države. Če takega mesta ni, jih lahko zaradi sestavljanja zapisnika privedejo na službeno mesto za opravljanje mejne kontrole domače države.
(2) Pri ukrepih v prvem odstavku tega člena je treba takoj obvestiti uradno osebo domače države.
(3) Določbe tega člena ne vplivajo na veljavnost predpisov domače države o azilu.
(1) V coni se mora izstopna mejna kontrola opraviti pred vstopno mejno kontrolo, razen če jo uradne osebe izstopne države opustijo in o tem obvestijo uradne osebe vstopne države. Pri tem uradne osebe obeh pogodbenic upoštevajo načelo čim hitrejšega opravljanja mejne kontrole.
(2) Po začetku vstopne mejne kontrole uradne osebe izstopne države nimajo več pravice opravljati mejne kontrole oseb in stvari, ki so jo že opravili. Če pa se po začetku vstopne mejne kontrole vendarle pojavi sum o kaznivem dejanju ali se pozneje izve, da je v coni oseba, za katero je razpisana tiralica, imajo uradne osebe izstopne države, potem ko predhodno obvestijo uradne osebe vstopne države in od njih dobijo soglasje, pravico, da ponovno opravijo mejno kontrolo.
(1) Uradne osebe držav pogodbenic lahko sporazumno odstopijo od vrstnega reda, predvidenega v prvem odstavku 6. člena, če je to potrebno za hitro opravljanje mejne kontrole. V teh primerih smejo uradne osebe vstopne države prijeti osebe ali odvzeti stvari šele po končani mejni kontroli izstopne države. Če želijo tako ukrepati, mejna kontrola izstopne države za te osebe ali stvari pa še ni končana, privedejo take osebe ali prinesejo take stvari uradnim osebam izstopne države. Če hočejo uradne osebe izstopne države same prijeti osebe ali odvzeti stvari, imajo pri tem prednost.
(2) Gotovino in vrednostne papirje, ki so jih uradne osebe sosednje države odvzele pri mejni kontroli ali so jih imele pri sebi za službeno uporabo, ter odvzete stvari je dovoljeno prenesti v sosednjo državo.
(1) Za stvari, ki so jih uradne osebe pri izstopni mejni kontroli odvzele ali pa so bile pred začetkom vstopne mejne kontrole na zahtevo uradne osebe vrnjene v sosednjo državo, ne veljajo niti predpisi o izvozu niti ni treba zanje opraviti vstopne mejne kontrole.
(2) Osebam, ki so jim uradne osebe vstopne države zavrnile vstop, ne sme biti zavrnjena vrnitev v izstopno državo. Prav tako se ne sme odkloniti ponovni uvoz v izstopno državo za stvari, katerih uvoz so zavrnile uradne osebe vstopne države.
(3) Pri izvajanju ukrepov iz drugega odstavka tega člena se bodo uradne osebe držav pogodbenic medsebojno obveščale in si pomagale.
(1) Razen v primerih iz petega odstavka tega člena lahko uradna oseba sosednje države zaradi opravljanja službe v domači državi na podlagi službene izkaznice s fotografijo in službenega pooblastila prestopi državno mejo na mejnih prehodih. Čez cestne mejne prehode lahko uradna oseba potuje z lastnim ali službenim vozilom. Če je službeno vozilo označeno s službenimi oznakami in simboli sosednje države, se lahko z njim prestopi državna meja le na mejnem prehodu, ki je najbližje coni, in se odpelje in pripelje iz cone le po poti, ki so jo določila pristojna ministrstva pogodbenic.
(2) Službena izkaznica s službenim pooblastilom daje uradnim osebam pravico do vstopa v cono, zadrževanja v njej in vrnitve v sosednjo državo.
(3) Uradna oseba, ki nosi orožje, lahko prestopi državno mejo le na mejnem prehodu, ki je najbližje coni. V cono pa prihaja in iz nje odhaja po poti, ki so jo določila pristojna ministrstva pogodbenic.
(4) Uradne osebe sosednje države, ki opravljajo mejno kontrolo v domači državi, morajo imeti službeno izkaznico in službeno pooblastilo. V službenem pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter številka službene izkaznice in cona. Besedilo službenega pooblastila je sestavljeno v slovenskem in hrvaškem jeziku.
(5) Določbi prvega in tretjega odstavka tega člena ne vplivata na prepoved vstopa posameznim uradnim osebam sosednje države. Če je uradni osebi sosednje države prepovedan vstop v domačo državo, morajo pristojni organi domače države o tem nemudoma obvestiti organ sosednje države, ki je izdal službeno izkaznico ali službeno pooblastilo.
Uradne osebe sosednje države smejo v domači državi ter na poti v cono in nazaj pri opravljanju svoje službe nositi uniformo, službene oznake in kratkocevno službeno orožje ter imeti s seboj potrebno službeno opremo in službene pse. Orožje smejo uporabiti le v silobranu.
(1) Domača država zagotavlja uradnim osebam sosednje države pri opravljanju njihove službe v coni enako zaščito in pomoč kot svojim uradnim osebam.
(2) Kazenskopravne določbe domače države za zaščito uradnih oseb in njihovih uradnih dejanj je treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, storjena v domači državi zoper uradne osebe sosednje države med opravljanjem njihovih nalog ali v zvezi s temi nalogami.
(3) O kaznivih dejanjih, ki jih stori uradna oseba sosednje države v domači državi, mora pristojni organ domače države nemudoma obvestiti nadrejeni organ uradne osebe.
(4) Uradne osebe sosednje države imajo pravico tudi z uporabo fizične sile odstraniti osebe, ki s svojimi dejanji motijo red v službenih prostorih sosednje države. O takem ukrepu je treba takoj obvestiti pristojne organe domače države.
(5) Službene prostore uradnih oseb sosednje države lahko uradne osebe domače države preiščejo le s soglasjem pristojnih organov sosednje države.
(6) Za odločanje o zahtevku za nadomestilo škode, ki jo je povzročila uradna oseba sosednje države pri opravljanju svojih nalog v coni, je pristojno sodišče sosednje države. Zahtevek se presoja po pravu sosednje države.
(1) Če uradna oseba sosednje države v domači državi med opravljanjem svoje službe ali v zvezi z njo izgubi življenje ali je poškodovana ali pa je stvar, ki jo nosi s seboj ali na sebi, poškodovana ali uničena, je treba zahtevek za nadomestilo škode presojati po pravu sosednje države.
(2) Za odločanje o odškodninskem zahtevku po prvem odstavku tega člena so pristojna sodišča tiste države pogodbenice, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je povzročilo škodo ali v kateri je prišlo do škodnega dogodka ali v kateri ima povzročitelj škode svoje prebivališče. Pristojno je tudi sodišče države pogodbenice, na območju katere ima oškodovanec svoje prebivališče.
(3) Pravnomočne odločbe, ki jih je o odškodninskih zahtevkih po prvem odstavku tega člena sprejelo sodišče ene od držav pogodbenic, in pravnomočne sodne poravnave, ki so bile o takih odškodninskih zahtevkih sklenjene pred sodiščem, se priznajo ter se izvršijo v državi druge pogodbenice.
(4) Priznanje odločbe sodišča ali sklenjene sodne poravnave iz tega člena in njuna izvršba se zavrneta, če:
1. je priznanje ali izvršba nezdružljiva z javnim redom države pogodbenice, v kateri naj bi se odločba ali poravnava izvršila;
2. sodišče, ki je o zahtevku odločilo ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava, za sprejetje take odločbe skladno z drugim odstavkom tega člena ni bilo pristojno;
3. je odločba ali poravnava v nasprotju s pravnomočno odločbo sodišča ali pred sodiščem sklenjeno sodno poravnavo glede istih strank in istega zahtevka, ki jo je pred tem sprejelo sodišče države pogodbenice, v kateri naj bi se kasneje sprejeta odločba ali sodna poravnava države druge pogodbenice priznala in izvršila;
4. se je že pred začetkom sodnega postopka, na podlagi katerega je bila sprejeta sodna odločba ali sklenjena sodna poravnava, ki naj bi se priznala in izvršila, med istimi strankami o istem zahtevku začel sodni postopek pred sodiščem države pogodbenice, v kateri naj bi se odločba ali poravnava priznala ali izvršila;
5. stranka, ki je izgubila, v postopku ni sodelovala in ji dokument, s katerim je bil sprožen postopek, ali enakovreden dokument ni bil pravilno ali pravočasno vročen.
Način opravljanja mejne kontrole na službenih mestih za opravljanje mejne kontrole držav pogodbenic vključno z odpiralnim časom mora biti usklajen.
(1) Pristojni organi sosednje države plačajo v domači državi nadomestilo za uporabo objektov in prostorov na službenih mestih za opravljanje mejne kontrole v domači državi. O tem se pristojni organi držav pogodbenic posebej dogovorijo med seboj ali z lastnikom objektov.
(2) Železnice morajo uradne osebe, ki opravljajo mejno kontrolo med vožnjo, prepeljati brezplačno in jim dati na razpolago ustrezno število oddelkov v vlaku.
(1) Službene prostore za opravljanje mejne kontrole sosednje države je treba označiti z uradnimi tablami in državnimi simboli v skladu z notranjo zakonodajo.
(2) Napisi na službenih prostorih uradnih oseb sosednje države morajo biti v slovenskem in hrvaškem jeziku, s tem da je na prvem mestu besedilo v jeziku sosednje države.
(1) Predmeti, ki so namenjeni za službeno uporabo na službenih mestih za opravljanje mejne kontrole ali potrebe uradnih oseb sosednje države med opravljanjem službe v domači državi, so oproščeni vseh uvoznih in izvoznih dajatev. Zanje ni treba polagati varščine. Za te predmete ne veljajo prepovedi uvoza in izvoza ter uvozne in izvozne omejitve. To velja tudi za službena in lastna vozila, ki jih uradne osebe uporabljajo pri opravljanju službe.
(2) Spisov, dokumentacije in nosilcev podatkov, ki jih uradne osebe iz sosednje države uporabljajo pri opravljanju svoje službe v domači državi, ter službenih pošiljk in službene opreme uradne osebe domače države ne pregledujejo niti ne odvzemajo.
Domača država bo z oprostitvijo plačila dajatev odobrila postavitev, spremembo, vzdrževanje in delovanje telekomunikacijskih naprav, ki so potrebne izključno za delo organov mejne kontrole sosednje države, ter tudi povezavo teh naprav z ustreznimi napravami sosednje države. Delovanje teh telekomunikacijskih naprav se šteje za notranji promet sosednje države.
Vsaka pogodbenica lahko zaradi javnega reda, javne varnosti ali zdravstvenih razlogov v celoti ali delno prekine uporabo tega sporazuma. O uvedbi in preklicu takih ukrepov je treba drugo pogodbenico nemudoma obvestiti pisno po diplomatski poti. V tem primeru začne prekinitev veljati z dnem prejema obvestila.
(1) Zaradi izboljšanja cestnega in železniškega prometa čez državno mejo in reševanja morebitnih težav pri izvajanju tega sporazuma pogodbenici ustanovita mešano komisijo.
(2) Mešano komisijo sestavljata slovenska in hrvaška delegacija.
(3) Vsaka delegacija šteje šest članov, po potrebi pa lahko pri njenem delu sodelujejo tudi drugi strokovnjaki.
(4) Mešana komisija sprejema odločitve s soglasjem.
(5) Mešana komisija spremlja izvajanje tega sporazuma in opravlja druge naloge, predvidene s tem sporazumom.
(6) Mešana komisija se praviloma sestaja enkrat letno izmenično na državnem območju pogodbenic.
Nesoglasja pri razlagi ali uporabi tega sporazuma rešujejo pristojni organi pogodbenic ali mešana komisija, pri čemer ni izključeno tudi reševanje po diplomatski poti.
(1) Ta sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega pisnega obvestila, s katerim se pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so izpolnjene zahteve, predvidene v njuni notranji zakonodaji, za začetek njegove veljavnosti.
(2) Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko pisno odpove po diplomatski poti. Sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema obvestila o odpovedi druge pogodbenice.
Sestavljeno v Kopru dne 14. aprila 2003 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
Za Vlado
Republike Slovenije:
Dimitrij Rupel l. r.
Za Vlado
Republike Hrvaške:
Tonino Picula l. r.
Za izvajanje sporazuma skrbita Ministrstvo za promet in Ministrstvo za notranje zadeve.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.