Zakon o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovenju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

# Zakon o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovenju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije ## UKAZ o razglasitvi zakona b ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško Razglaša se zakon o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1992 ter na seji Zbora občin in Zbora združenega dela dne 8. aprila 1992.

Ratificira se sporazum o gospodarskem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, podpisan v Zagrebu dne 6. februarja 1992.

Sporazum se v slovenskem in hrvaškem izvirniku glasi:

Republika Slovenija in Republika Hrvaška (v nadaljevanju: »državi pogodbenici«) bosta v skladu s svojimi predpisi in pravili ter na podlagi določil tega sporazuma uresničevali in urejali razmerja, ki so v skupnem interesu in prispevali h krepitvi družbenoekonomskega razvoja Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Državi pogodbenici bosta vzajemno ustvarili takšne možnosti za uresničitev gospodarskega sistema, ki bodo zagotovile prosto gibanje blaga, storitev, naložb, denarja, kapitala in gibanje ter zaposlitev ključnega osebja pravnih, oseb, prosto gibanje delovne sile za izvajanje storitev subjektov iz ene države pogodbenice v drugi ter prosto gibanje ljudi, ki nima zaposlitvenega značaja kot tudi razvoj raznih oblik gospodarskih, znanstveno-tehničnih vezi med subjekti iz obeh pogodbenic. Pri tem bosta posebno pozornost posvetili skupnim dolgoročnim pogodbam s partnerji iz drugih držav, ki temelje na višjih oblikah gospodarskega sodelovanja in ustvarjali možnosti za uresničevanje teh pogodb, upoštevaje gospodarski in razvojni interes vseh sodelujočih partnerjev.

Državi pogodbenici bosta, z namenom, da bi dosegli stalno rast medsebojnih gospodarskih tokov, vzpodbujali in posodabljali menjavo tako novega kot tudi standardnega blaga in storitev ter vse vrste posebnih oblik zunanjetrgovinskega poslovanja, skupne naložbe, poslovno-tehnično sodelovanje, ustanavljanje podjetij in predstavništev, kakor tudi uporabo njunih prostih con.

Na podlagi 24. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini je medsebojni promet blaga, ki izvira iz pogodbenic, oproščen plačila carine in drugih pristojbin z enakim učinkom, razen plačila stroškov carinskega postopka. Za medsebojni promet blaga, ki izvira iz držav pogodbenic in storitev med subjekti obeh držav pogodbenic ne veljajo določbe predpisov o zunanjetrgovinskem poslovanju, s katerimi so predpisani uvozni in izvozni kontingenti, dovoljenja, razen v primerih predvidenih v mednarodnih pogodbah ali drugih upravnih postopkov pristojnih organov držav pogodbenic, ki sicer veljajo v zunanjetrgovinskem prometu s tretjimi državami. Pri obračunu prometnega davka in drugih pristojbin za blago, ki izvira iz držav pogodbenic in za storitve, ki jih opravljajo subjekti države pogodbenice bo vsaka država pogodbenica po načelu reprocitete uporabljala stopnje, ki veljajo za domače blago oziroma storitve. Z aneksom, ki je sestavni del tega sporazuma lahko državi pogodbenici določita proizvode, za katere ne veljajo posamične olajšave iz tega člena in vrste olajšav, ki za posamezne proizvode ne veljajo.

Izvor blaga se ugotavlja v skladu z merili, ki jih uporablja Evropska skupnost, ter pravili in na način, določen v protokolu k sporazumu, ki je sestavni del tega sporazuma. Za izvajanje pravil o ugotavljanju izvora blaga in za reševanje vseh drugih vprašanj glede carinjenja in carinske evidence, bosta državi pogodbenici ustanovili komisijo za sodelovanje na področju carin. V komisiji bodo po trije (3) člani iz vsake države pogodbenice.

Državi pogodbenici soglašata, da določila tega sporazuma ne bodo vplivala na sprejemanje ukrepov proti dumpingu oziroma subvencioniranemu izvozu v skladu z njunimi mednarodnimi obveznostmi.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta v izogib dvojnega obdavčevanja uredili vprašanja obdavčevanja premoženja in dohodkov s posebnim sporazumom.

Plačilni promet med državama pogodbenicama se bo odvijal v skladu z nacionalno zakonodajo obeh držav pogodbenic in z veljavnim plačilnim sporazumom.

Odprta vprašanja na področju financ, bančništva in zavarovalništva, ki se nanašajo na ustanavljanje bank in zavarovalnic, javni dolg, terjatveni saldo ter uvoz na leasing, bosta državi pogodbenici uredili s posebnim sporazumom. Državi pogodbenici soglašata s tem, da se do sprejetja posebnega sporazuma ne izdajajo soglasja za ustanovitev bank in zavarovalnic.

Državi pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali hitrejši razvoj obmejnega prometa, o čemer bosta sklenili poseben sporazum.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta medsebojno zaposlovanje delavcev ter druga vprašanja socialne varnosti (pokojnine, invalidnine, zdravstveno varstvo ipd.) uredili s posebnimi sporazumi.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta omogočili ustanavljanje in delo mešanih in lastnih podjetij in predstavništev subjektov iz druge države pogodbenice v skladu z nacionalno zakonodajo in po načelu reciprocitete. Državi pogodbenici bosta vzajemno omogočili pravnim osebam s sedežem v drugi državi pogodbenici in fizičnim osebam, državljanom druge države pogodbenice; da premično in nepremično premoženje, ki se nahaja na ozemlju države pogodbenice in s katerim so te osebe razpolagale na dan 7. 10. 1991, lahko uporabijo za ustanovitev podjetja v tej državi pogodbenici ali ga odtujijo in kupnino, po poravnavi vseh obveznosti, prosto transferirajo v skladu s plačilnim sporazumom v domicilno državo pogodbenico.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta jamčili fizičnim in pravnim osebam iz druge države pogodbenice, na svojem območju enako pravno varnost lastnine (nepremičnine, sredstva, oprema), kot je zagotovljena domačim fizičnim in pravnim osebam. Državi pogodbenici bosta omogočili delavcem zaposlenim v podjetjih, ki so jih podjetja v družbeni lasti iz ene države pogodbenice ustanovila v drugi državi pogodbenici, enak pravni status in enake pravice, ki jih bodo imeli delavci matičnih podjetij v procesu transformacije družbenih podjetij.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta s posebnim sporazumom urejali in uresničevali odnose na področju ribolova v teritorialnem morju obeh držav pogodbenic.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta s posebnim sporazumom urejali in uresničevali odnose na področju kopenskega, pomorskega, zračnega in poštno-telekomunikacijškega prometa.

Državi pogodbenici se zavezujeta, da bosta izmenjavali izkušnje na področju institucionalnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil, ki so predmet skupnih interesov.

Državi pogodbenici bosta sodelovali tudi na drugih področjih kot so: redna izmenjava informacij, zlasti glede njune zakonodajne ureditve in programov z gospodarskega področja ter drugih informacij, potrebnih za navezovanje medsebojnih stikov, sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij, izmenjava oseb (kadrov) in tehnologije.

Vse morebitne spore, ki bi izhajali iz tega sporazuma, bosta državi pogodbenici reševali sporazumno, po načelih enakopravnosti in vzajemne koristi.

Stroški, ki bremenijo sodelovanje v skladu s tem sporazumom, se pokrivajo oziroma delijo po ključu; o tem se obe državi pogodbenici dogovorita od primera do primera.

Za uresničevanje ciljev tega sporazuma bosta državi pogodbenici ustanovili mešano komisijo, ki jo sestavlja po pet (5) članov iz vsake države pogodbenice. Mešana komisija ima naslednje naloge: – ocenjuje uresničevanje nalog in opravil, ki jih določa ta sporazum in pripravlja predloge za uresničitev ciljev, da bi dosegali optimalne rezultate; – pripravlja pogoje za izmenjavo informacij na področju sodelovanja v trgovini, industriji in drugih panogah ter na področju tehnologije in specializacije; – analizira nadaljnje ukrepe za pospešitev in razvoj gospodarskega sodelovanja. Na zahtevo ene od držav pogodbenic in po potrebi mešana komisija pripravi sestanek na območju Republike Slovenije ali Republike Hrvatske.

Ta sporazum velja dokler ena od držav pogodbenic v pismeni obliki, vendar najkasneje šest (6) mesecev pred odstopom, ne obvesti druge države pogodbenice o svojem odstopu od sporazuma. V primeru prekinitve tega sporazuma obe državi pogodbenici storita vse potrebno, da bi zagotovili izpeljavo projektov, ki jih ta sporazum določa.

Ta sporazum prične veljati z dnem, ko se bosta obe državi pogodbenici vzajemno obvestili o potrditvi sporazuma s strani pristojnih organov obeh držav pogodbenic. Sestavljeno v Zagrebu, dne 6. 2. 1992, v štirih (4),. izvirnikih v slovenskem in v hrvaškem jeziku, za vsako pogodbenico po en (1) izvod v vsakem jeziku, pri čemer je vsak izvod enako veljaven. Za Republiko Slovenijo Lojze Peterle l. r. Za Republiko Hrvaško dr. Franjo Gregurič l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za trgovino.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.