Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah

# Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## UKAZ O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O MEDSEBOJNEM IZVRŠEVANJU SODNIH ODLOČB V KAZENSKIH ZADEVAH Razglašam Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 1994.

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, podpisana v Zagrebu 7. februarja 1994.

Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:

(1) Državi pogodbenici se obvezujeta, da bosta na podlagi zaprosila, skladno s pogoji, predpisanimi v tej pogodbi, medsebojno izvrševali sodne odločbe v kazenskih zadevah, ki jih je izdalo sodišče ene države pogodbenice zoper državljana druge države pogodbenice ali zoper osebo, ki ima na njenem ozemlju stalno prebivališče, in sicer: 1. prevzemali nadzor nad osebami, ki jim je sodišče pravnomočno izreklo pogojno kazensko sankcijo, za čas med preizkusno dobo; 2. prevzemali izvrševanje kazni zapora in drugih ukrepov, ki predstavljajo odvzem prostosti. (2) Za državljana države pogodbenice se šteje oseba, ki ima po zakonih te države njeno državljanstvo.

(1) Nadzorstvo ali izvršitev po določbah te pogodbe se prevzame, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. če je obsojena oseba državljan države, ki bo izvršitev prevzela, ali ima tam svoje stalno prebivališče; 2. če je sodna odločba pravnomočna; 3. če obsojena oseba s tem soglaša; 4. če je dejanje, na katerem temelji pravnomočna sodna odločba, kaznivo dejanje po pravu obeh držav; 5. če država, ki je kazensko sankcijo izrekla, in država, ki jo je prevzela, pristaneta na prenos nadzorstva ali izvršitve; 6. če je kazenska sankcija ali preizkusna doba pogojno izrečene kazenske sankcije, ki jo mora obsojena oseba še prestati, daljša od šestih mesecev, šteto od dneva vložitve prošnje. (2) Izjemoma se lahko državi pogodbenici dogovorita o prenosu izvršitve tudi, če je kazenska sankcija ali preizkusna doba pogojno izrečene kazenske sankcije, ki jo mora obsojena oseba še prestati, manjša od tiste, ki je predvidena v določbi 6. točke prvega odstavka tega člena. (3) Če obsojena oseba ne more dati pravnoveljavne privolitve za prenos nadzorstva ali izvršitve, je potrebno priskrbeti privolitev njegovega zakonitega zastopnika po pravu tiste države, v kateri ima obsojena oseba svoje bivališče.

(1) Izvršitev ali nadzorstvo se ne prevzame: 1. če bi izvršitev ali nadzorstvo bili v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda zaprošene države; 2. če je dejanje, na katerem temelji pravnomočna sodna odločba, po presoji zaprošene države politične, vojaške ali fiskalne narave; 3. če bi izvršitev ali nadzorstvo bili v nasprotju z drugimi obveznostmi, ki jih je v mednarodnem merilu prevzela zaprošena država; 4. če v zaprošeni državi teče zoper obsojeno osebo kazenski postopek za isto dejanje ali ga ta država namerava uvesti; 5. če zaprošena država ne more izvršiti kazenske sankcije zaradi zastaranja izvršitve; 6. če se obsojena oseba, glede na starost v času storitve dejanja, v zaprošeni državi ne bi mogla preganjati ali je bila oproščena; 7. če je bila obsojena oseba v zaprošeni državi že pravnomočno obsojena za isto dejanje ali je bila oproščena; 8. če je bila sodna odločba izdana v nenavzočnosti obsojene osebe; 9. če je sodbo izdalo izredno sodišče; 10. če obsojena oseba uživa pravico pribežališča v državi, ki je izrekla sodbo. (2) Zaprošena država mora brez odlašanja obvestiti državo prosilko o tem, ali je prošnji ugodila. (3) V primeru popolne ali delne zavrnitve prevzema izvršitve ali nadzorstva je zaprošena država dolžna navesti razlog ali razloge za zavrnitev.

(1) Obsojeno osebo lahko pomilostita ali amnestirata država, ki je izrekla sodbo, in država, ki je prevzela izvrševanje. (2) Če to stori država, ki je izrekla sodbo, mora o tem brez odlašanja obvestiti državo, ki je prevzela izvrševanje.

Kraj, čas in način predaje in prevzema obsojene osebe se določi z dogovorom med pristojnimi organi držav pogodbenic.

Lastnih državljanov se ne predaja drugi državi zaradi izvršitve ali nadzorstva.

(1) Državi pogodbenici bosta na podlagi prošnje, pod pogoji, določenimi s to pogodbo, v času preizkusne dobe medsebojno nadzirali osebe, katerim je sodišče v eni državi pogodbenici pravnomočno izreklo pogojno kazensko sankcijo. (2) Nadzorstvo se opravi v tisti državi pogodbenici, katere državljan je obsojena oseba ali v kateri ima stalno prebivališče.

(1) Nadzorstvo se izvaja izključno po pravu države, ki ga je prevzela. (2) Ukrepi nadzorstva, izrečeni v državi, ki opravlja nadzorstvo, po svoji vrsti in trajanju ne smejo biti strožji od ukrepov, izrečenih v državi, v kateri je bila izdana sodba. (3) Pri izrekanju ukrepov, potrebnih za nadzor v državi, ki je nadzor prevzela, se čim bolj upoštevajo ukrepi, izrečeni v državi, v kateri je bila izdana sodba.

Za preklic pogojne kazenske sankcije je izključno pristojna država, v kateri je bila izdana sodba.

(1) Na podlagi zaprosila, ki mu je potrebno priložiti dokumentacijo, navedeno v 23. členu te pogodbe, je zaprošena država dolžna brez odlašanja obvestiti državo prosilko, ali bo njeni prošnji ugodila. (2) Država, ki opravlja nadzorstvo, mora obvestiti državo, v kateri je bila izdana sodba, o pogojih in ukrepih nadzorstva, o vseh okoliščinah, ki bi utegnile povzročiti preklic pogojne kazenske sankcije, kakor tudi o preteku časa nadzorstva.

(1) Država, v kateri je izdana sodba, je dolžna brez odlašanja obvestiti državo, ki opravlja nadzorstvo, o pomilostitvi, amnestiji ali o preklicu pogojne kazenske sankcije. (2) Če država, v kateri je bila izdana sodba, prekliče pogojno kazensko sankcijo, lahko državo, ki opravlja nadzorstvo, zaprosi za prevzem izvršitve kazenske sankcije.

(1) Če je nadzorstvo prevzeto, se v državi, v kateri je izdana sodba, začasno ustavijo nadaljnji ukrepi v zvezi z izvršitvijo. (2) Pravica države, v kateri je bila izdana sodba, do izvršitve pa dokončno preneha, če v času prevzetega nadzorstva ni nastopila nobena od okoliščin, zaradi katere je treba po njenem pravu preklicati pogojno kazensko sankcijo.

(1) Če je oseba, ki je državljan ene od držav pogodbenic, ali oseba, ki ima na njenem ozemlju stalno prebivališče, v drugi državi pogodbenici pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora ali ji je izrečen varnostni ukrep, lahko vsaka država pogodbenica zahteva, da se izvršitev kazni zapora ali varnostni ukrep izvrši v tisti državi pogodbenici, katere državljan je obsojena oseba ali ima v njej stalno prebivališče. (2) Ta pogodba ne izključuje pravice obsojene osebe, njegovega zakonitega zastopnika, zakonca, sorodnika v ravni črti, brata ali sestre, da vloži prošnjo za prenos izvršitve pri sodišču, ki je izdalo odločbo, ali pri pristojnem organu države, ki je izrekla sodbo, ali države, katere državljan je obsojena oseba ali v kateri ima stalno prebivališče. (3) Pristojni organ države, ki je izrekla sodbo, obsojeno osebo pouči o možnostih prestajanja kazni zapora ali varnostnega ukrepa v državi, katere državljan je ali na katere območju ima stalno prebivališče.

(1) Če se prevzame izvršitev, sodišče države, ki je izvršitev prevzela, določi po svojem pravu kazen zapora ali varnostni ukrep, ki ju je treba izvršiti, pri čemer upošteva kazen zapora ali varnostni ukrep, izrečen v državi, ki je izrekla sodbo. (2) Zaradi izvršitve v drugi državi pogodbenici, obsojena oseba v nobenem primeru ne sme biti v težjem položaju, kot bi ga imela v državi, ki ji je izrekla sodbo. (3) Čas, prebit v zaporu v državi, ki je izrekla sodbo, se v celoti všteje v kazen zapora ali varnostni ukrep, ki ga je treba prestati v državi, ki je izvršitev prevzela.

Izvršitev se izvede izključno po pravu države, ki je izvršitev prevzela.

(1) Država, ki je prevzela izvršitev, je vezana na ugotovljeno dejansko stanje, na katerem temelji sodna odločba. (2) Za razveljavitev ali spremembo sodne odločbe, na kateri temelji prošnja za prevzem izvršitve, je izključno pristojna država, ki je sodbo izrekla, o čemer je dolžna takoj obvestiti državo, ki je izvršitev prevzela.

(1) Če se sodba nanaša na več dejanj, se sme izvršitev zahtevati samo za del kazni, ki se nanaša na posamezno od teh dejanj. (2) Država, ki je izrekla sodbo, določi del kazni, za katero se prevzame izvršitev. (3) Če država, ki je izrekla sodbo, ne postopa, skladno z drugim odstavkom tega člena, v primernem roku, bo država, ki je izvršitev prevzela, odločila po svojem pravu in odmerila del kazni, ki jo je treba izvršiti.

(1) S prevzemom izvršitve začasno preneha izvršitev v državi, ki je izrekla sodbo. Če je obsojena oseba v zaporu v državi, ki je izrekla sodbo, sme zapor trajati do njegove predaje državi, ki je prevzela izvršitev. (2) Pravica države, ki je izrekla sodbo, do izvršitve dokončno preneha, ko je obsojena oseba v celoti prestala kazen zapora ali varnostni ukrep v državi, ki je izvršitev prevzela, ali ko ji je ta dokončno odpuščena. (3) Država, ki je izrekla sodbo, znova pridobi pravico do izvršitve, če se obsojena oseba izogne prestajanju kazni v državi, ki je izvršitev prevzela. Država, ki je izvršitev prevzela, je dolžna o takih okoliščinah obvestiti državo, ki je izrekla sodbo.

(1) Obsojeno osebo se brez soglasja države, ki je izrekla sodbo, ne more kazensko preganjati, obsoditi ali ji drugače omejiti osebno svobodo ali izročiti tretji državi zaradi nekega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred prenosom izvršitve, vendar ne zaradi tistega, zaradi katerega je bil odobren prenos izvršitve. (2) Soglasje države, ki je izrekla sodbo, iz prvega odstavka tega člena ni potrebno: 1. če obsojena oseba ne zapusti ozemlja države, ki je izvršitev prevzela, v petinštiridesetih dneh od dneva odpusta s prestajanja kazni. V ta rok se ne všteva čas, ko obsojena oseba, neodvisno od svoje volje, ni mogla zapustiti ozemlja države, ki je izvršitev prevzela; 2. če je obsojena oseba zapustila ozemlje države, ki je izvršitev prevzela, kateri je bila s tem namenom predana, pa se je ponovno prostovoljno vrnila na njeno ozemlje.

(1) Pismeno občevanje po tej pogodbi poteka s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Hrvaške preko Ministrstva pravosodja Republike Hrvaške. Diplomatska pot s tem ni izključena. (2) V nujnih primerih se lahko zaprosila in obvestila po tej pogodbi posredujejo preko Mednarodne organizacije kriminalistične policije – INTERPOL-a.

(1) Zaprosila in potrebna dokumentacija, ki se pošiljajo po določbah te pogodbe, se sestavljajo v pisni obliki v jeziku države prosilke. Prevodi v jezik zaprošene države se ne prilagajo. (2) Legalizacija listin iz prvega odstavka tega člena ni potrebna.

Po tej pogodbi pomeni »jezik države prosilke«: 1. za ozemlje Republike Slovenije – slovenski jezik, 2. za ozemlje Republike Hrvaške – hrvaški jezik.

(1) Če zaprosilo po tej pogodbi vloži država, ki je izrekla sodbo, je treba zaprosilu priložiti: 1. izvod ali overjen prepis sodne odločbe s potrdilom o pravnomočnosti in po potrebi o izvršljivosti; 2. prepis besedila uporabljenih zakonskih določb; 3. podatke o obsojeni osebi, o njenem državljanstvu, o kraju njenega stalnega prebivališča; 4. po potrebi potrdilo o času, prebitem na prestajanju kazni, ki ga je potrebno všteti; 5. zapisnik o izjavi obsojene osebe; iz katerega je razvidno njeno soglasje za prenos izvršitve in nadzorstva; 6. druge dokumente, ki utegnejo biti pomembni za presojo zadeve. (2) Če zaprosilo po tej pogodbi vloži država, ki bo izvršitev prevzela, je treba zaprosilu priložiti: 1. prepis zakonskih določb, ki jih je treba uporabiti; 2. podatke o obsojeni osebi, o njegovem državljanstvu, o njegovem stalnem prebivališču; 3. druge dokumente, ki utegnejo biti pomembni za presojo zaprosila, 4. če se obsojena oseba že nahaja v državi, ki bo prevzela izvršitev, je treba priložiti tudi zapisnik, iz katerega je razvidno njegovo soglasje za prenos izvršitve. (3) V primeru zaprosila iz drugega odstavka tega člena pošlje država, ki je izrekla sodbo, skupaj s sporočilom o odobritvi prošnje, tudi izvod ali prepis sodne odločbe, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti, po potrebi tudi izvršljivosti, prepis uporabljenih zakonskih določb in po potrebi potrdilo o času, prebitem na prestajanju kazni, ki ga je potrebno všteti.

(1) Če zaprošena država meni, da podatki in dokumentacija, ki so ji bili poslani, ne zadostujejo, zahteva dopolnitev v primernem roku, ki se lahko na obrazloženo prošnjo države prosilke, podaljša. (2) Če se ne ugodi zahtevi za dopolnitev, se o prošnji za prenos izvršitve odloči na podlagi obstoječih podatkov in dokumentacije.

(1) Stroške, nastale v zvezi s predajo obsojene osebe zaradi izvršitve kazenske sankcije, plača država, ki je izvršitev prevzela, razen stroškov nastalih na ozemlju države, ki je sodbo izrekla, o čemer se dogovorijo organi, pristojni za predajo in prevzem obsojene osebe. (2) Država, ki prosi za predajo obsojene osebe po zračni poti, sama plača stroške, ki nastanejo v zvezi s to predajo.

Država, ki je izvršitev prevzela, bo obvestila državo, kije izrekla sodbo, o izvršitvi kazenske sankcije, in sicer: 1. ko se kazenska sankcija izvrši; 2. ko se obsojena oseba izogne izvršitvi; 3. če država, ki je izrekla sodbo, zahteva posebno poročilo.

Ta pogodba se bo uporabljala tudi za sodne odločbe, ki so bile izrečene pred njeno uveljavitvijo.

(1) Po tej pogodbi pomenijo »ukrepi, ki predstavljajo odvzem prostosti«: 1. za ozemlje Republike Slovenije: varnostni in vzgojni ukrepi, predpisani v kazenskem zakoniku Republike Slovenije, ki predstavljajo odvzem prostosti; 2. za ozemlje Republike Hrvaške: varnostni in vzgojni ukrepi, predpisani v kazenski zakonodaji Republike Hrvaške, ki predstavljajo odvzem prostosti. (2) Če je trajanje izvršitve teh ukrepov nedoločeno, se bo kot kriterij pri oceni, ali to trajanje znaša najmanj šest mesecev (šesta točka prvega odstavka 2. člena) upošteval skrajni rok, v katerem se izrečeni ukrep mora ukiniti po pravu države, ki je izrekla sodbo. (3) Po tej pogodbi pomeni »pogojna kazenska sankcija«: 1. za ozemlje Republike Slovenije: pogojna obsodba in pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, predpisani v kazenski zakonodaji Republike Slovenije, 2. za ozemlje Republike Hrvaške: pogojna obsodba in pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, predpisani v kazenski zakonodaji Republike Hrvaške.

(1) To pogodbo je treba ratificirati. (2) Ratifikacijski listini se izmenjata v Ljubljani.

(1) Ta pogodba začne veljati trideseti dan po izmenjavi ratifikacijskih listin. (2) Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica jo lahko pisno odpove po diplomatski poti s šest mesečnim odpovednim rokom. (3) Ta pogodba se bo po odpovedi uporabljala za izvrševanje kazenskih sankcij za osebe, katerih predaja je bila opravljena skladno z določbami te pogodbe. Pogodba je sestavljena v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, s tem, da sta obe besedili enako verodostojni. V Zagrebu, dne 7. februarja 1994. Za Republiko Slovenijo Janez Drnovšek l. r. Za Republiko Hrvaško Nikica Valentič l. r.

Za izvajanje pogodbe skrbi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.