Skip to content
← Back to list

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu

BHRMCP

in force

14. 10. 1993

BHRMCP · original text

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## UKAZ O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O PREVOZU POTNIKOV IN STVARI V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1993.
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisan na Otočcu 14. julija 1992.
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:
Prevozniki podpisnic sporazuma lahko pod pogoji, predpisanimi v tem sporazumu, opravljajo mednarodni cestni prevoz med državama podpisnicama sporazuma, prevoz za in iz tretjih držav ter tranzit čez njihovo ozemlje z vozili, ki so registrirana v njihovih državah. Pravico iz prvega odstavka tega člena imajo samo prevozniki, ki so v svojih državah pooblaščeni za mednarodni prevoz v cestnem prometu.
Prevozniki in vozno osebje so ob prevozu po ozemlju druge države podpisnice sporazuma dolžni upoštevati njene zakone in predpise.
Linijski prevoz potnikov je po tem sporazumu prevoz potnikov z avtobusi na določeni liniji po vnaprej določenem itinererju, voznem redu in tarifi. Tranzitni prevoz potnikov je po tem sporazumu prevoz, ki se začne na ozemlju ene države podpisnice sporazuma, poteka čez ozemlje druge države podpisnice sporazuma, pri čemer potniki ne smejo vstopati in izstopati, konča pa se na ozemlju tretje države. Prevoznik lahko opravlja linijski prevoz potnikov, po odobrenem voznem redu tudi z več avtobusi, če ga opravlja z vsemi avtobusi na celotni relaciji, za katero je vozni red odobren. Avtobus je po tem sporazumu motorno vozilo, namenjeno za prevoz potnikov, ki ima poleg sedeža za voznika še več kot osem (8) sedežev.
Linijski prevoz potnikov v bilateralnem in tranzitnem prometu kot tudi pogoji za njegovo opravljanje se določijo na podlagi dogovora pristojnih organov podpisnic sporazuma ali na podlagi sporazuma Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma.
Avtobusna linija se v bilateralnem in tranzitnem prometu odobri na podlagi posebnih dovoljenj. Posebno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izdajo pristojni organi podpisnic sporazuma vsak za svoj del proge na ozemlju svoje države, in sicer na recipročni podlagi, če se podpisnici sporazuma ne dogovorita drugače. Rok veljavnosti posebnega dovoljenja sporazumno določijo pristojni organi podpisnic sporazuma.
Posebno dovoljenje za avtobusno linijo iz 5. člena tega sporazuma se izda na podlagi zahtevka, ki ga prevoznik naslovi na pristojni organ tiste podpisnice sporazuma, v kateri je bil avtobus registriran. Zahtevek je treba vložiti v dveh. izvodih in mora vsebovati podatke, ki so predpisani z zakonodajo države podpisnice sporazuma iz 1. odstavka tega člena, ter načrt linije z vrisanimi postajami in kilometrsko oddaljenostjo. Pristojni organi imajo pravico zahtevati tudi druge podatke, za katere menijo, da so potrebni.
Avtobusna linija je odobrena in se lahko opravlja prevoz, potem ko pristojna organa podpisnic sporazuma drug drugemu izročita posebni dovoljenji z zahtevanimi prilogami.
Pri prevozu potnikov iz 5. člena tega sporazuma mora biti v avtobusu posebno dovoljenje v izvirniku ali njegova kopija, ki jo overi pristojni organ podpisnice sporazuma. Obrazec posebnega dovoljenja iz prvega odstavka tega člena določi Mešana komisija iz 21. člena tega sporazuma.
Za prosti prevoz potnikov med državama podpisnicama sporazuma ni potrebno dovoljenje, ko se ista skupina potnikov vozi z istim avtobusom: – pri krožni vožnji, ki se začne in konča v državi, v kateri je bil registriran avtobus, ne da bi potniki vstopali in izstopali iz avtobusa; – pri potovanju, ki se začne v državi, v kateri je bil registriran avtobus, in konča na ozemlju druge države podpisnice sporazuma, če se v državo registracije vrača prazen avtobus. Za izmenične vožnje potnikov, za vstop praznega avtobusa prevoznika ene podpisnice sporazuma na ozemlje druge države podpisnice sporazuma ter za druge vrste prostega prevoza potnikov med državama podpisnicama sporazuma je potrebno dovoljenje pristojnega organa druge podpisnice sporazuma. Število dovoljenj iz drugega odstavka tega člena določijo na recipročni podlagi vsako leto pristojni organi podpisnic sporazuma ali na seji Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma. Pri prostem prevozu potnikov mora biti v avtobusu potna listina s seznamom potnikov in številkami osebnih listin, ki jo podpiše prevoznik in overi pristojni carinski organ na mejnem prehodu.
Prevozniki ene podpisnice sporazuma niso pooblaščeni za linijski in prosti prevoz po ozemlju druge države podpisnice sporazuma (kabotaža).
Prevozniki podpisnic sporazuma lahko opravljajo prevoz stvari med državama podpisnicama sporazuma, v tranzitu čez njuno ozemlje ali prevoz za in iz tretjih držav samo na podlagi dovoljenj. Ne glede na določilo 1. odstavka tega člena lahko pristojni organi podpisnic sporazuma neposredno ali na podlagi sklepov Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma dovolijo za. določen čas prevoz stvari med obema državama kot tudi tranzit preko njunih ozemelj brez dovoljenj.
Število in vrsto dovoljenj iz 1. odstavka 11. člena tega sporazuma kot tudi druge pogoje prevoza določijo pristojni organi podpisnic sporazuma neposredno ali na podlagi sklepov Mešane komisije iz 21. člena tega sporazuma.
Ne glede na določila 1. odstavka 11. člena tega sporazuma dovoljenje ni potrebno za: 1. prevoz z motornimi vozili do 6 ton skupne teže ali nosilnostjo do 3,5 tone; 2. prevoz stvari z letališča in na letališče ob morebitni havariji in drugih nezgodah letal ali pristajanju letala zaradi prisilne spremembe smeri poleta ter ob odpovedi letalskih prog; 3. prevoz poškodovanega motornega vozila in njegove prikolice; 4. prevoz posmrtnih ostankov; 5. prevoz stvari pri selitvi v posebnih vozilih; 6. prevoz poštnih pošiljk; 7. prevoz razstavnih predmetov, namenjenih za sejme in razstave; 8. prevoz pripomočkov in drugih stvari za gledališke, glasbene in druge kulturne prireditve, cirkuške predstave ali za filmska, radijska in televizijska snemanja; 9. prevoz mrtvih živali, razen za industrijsko predelavo; 10. prevoz čebel in ribjega zaroda: 11. prevoz cvetja, okrasnih rastlin in sadik; 12. prevoz medicinskega in drugega materiala za humanitarne namene; 13. vožnjo praznega vozila zaradi zamenjave pokvarjenega vozila in zaradi prevzema stvari iz pokvarjenega vozila in 14. tranzit praznega vozila, ki zamenja, vozilo, poškodovano v tretji državi. Za prevoze iz prvega odstavka tega člena mora vozno osebje imeti listine in drugo dokumentacijo, iz katerih se lahko nedvomno ugotovi, da gre za prevoz po tem odstavku.
Prevozniki ene podpisnice sporazuma niso pooblaščeni za opravljanje prevoza stvari na ozemlju druge države podpisnice sporazuma (kabotaža). Prevoz iz prvega odstavka tega člena se lahko izjemoma dovoli prevoznikom ene podpisnice sporazuma, samo če predhodno pridobijo posebno dovoljenje pristojnega organa druge podpisnice sporazuma. Zahtevek za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena se vloži skladno z zakonodajo tiste države podpisnice sporazuma, ki izstavi dovoljenje.
Vsaka podpisnica sporazuma si pridrži pravico do posebnega dovoljenja za prevoz na svojem ozemlju z vozili, ki glede največje dovoljene teže, velikosti oziroma osne obremenitve s tovorom ali brez njega presegajo največjo velikost in težo, ki sta dovoljeni na določenem ozemlju, kot tudi za prevoz nevarnih snovi.
Pristojni organi podpisnic sporazuma bodo vozilom, ki prevažajo nevarne snovi ali hitro pokvarljivo blago, zagotovili pospešeni postopek pri prehodu meje.
Prevoznik, ki opravlja prevoze, navedene v 9., 11. in 14. členu tega sporazuma, plačujejo za prevoz po ozemlju druge države podpisnice sporazuma nadomestilo za uporabo ceste. Višino in možnost za oprostitev plačevanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena ugotavlja Mešana komisija iz 21. člena tega sporazuma.
Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za prevoz potnikov in stvari po posebnih (maloobmejnih) sporazumih, razen če so ugodnejše.
Zakonodaji podpisnic sporazuma se uporabljata za razreševanje vseh vprašanj, ki niso urejena s tem sporazumom.
Pristojni organi podpisnic sporazuma bodo sporazumno določili roke in način menjave podatkov o vseh dogovorjenih obveznostih po tem sporazumu (izdaja posebnih dovoljenj, vračilo uporabljenih dovoljenj in podobno).
Zaradi lažjega uresničevanja tega sporazuma in sprejemanja potrebnih sklepov na podlagi sporazuma bodo pristojni organi podpisnic sporazuma ustanovili Mešano komisijo. Komisija se bo sestajala, kadar bo potrebno, na zahtevo pristojnega organa ene od podpisnic sporazuma.
Podpisnici sporazuma zastopa s slovenske strani Ministrstvo za promet in zveze Republike Slovenije, s hrvaške strani pa Ministrstvo za promet in zveze Republike Hrvaške.
Z dnevom, ko začne veljati ta sporazum, bo promet na obstoječih rednih avtobusnih linijah potekal do 31. 12. 1992 na podlagi veljavnih registriranih meddržavnih in medrepubliških avtobusnih prog po voznem redu, ki so ga potrdili pristojni organi podpisnic sporazuma, brez opravljanja kabotaže.
Podpisnici sporazuma se bosta po diplomatski poti medsebojno obvestili o izpolnitvi pogojev iz svojih zakonodaj za uveljavitev tega sporazuma. Sporazum začne veljati po 30 dneh od dneva prejema zadnjega obvestila iz prvega odstavka tega člena, začasno pa se uporablja od dneva podpisa.
Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka podpisnica sporazuma lahko odpove ta sporazum najmanj 3 mesece pred koncem koledarskega leta in v tem primeru prenehajo njene obveznosti ob izteku tega leta. Sestavljeno na Otočcu dne 14.. julija 1992 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta besedili enako veljavni. Za Vlado Republike Slovenije Marjan Kranjc l. r. Za Vlado Republike Hrvaške Josip Božičevič l. r. Št. 192/92-15-5826 Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije izraža spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Hrvaške ter ima čast potrditi prejem njegove note št. 0506-7/93 z dne 1. 2. 1993 o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisanega na Otočcu 14. julija 1992. V zvezi s tem ima Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije čast opozoriti na svojo noto št. 192/92-8 z dne 18. 11. 1992 z vsebovanim predlogom za uskladitev slovenskega in hrvaškega besedila sporazuma. Št. 0506-108/93 Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške izraža, svoje spoštovanje Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije ter ima čast potrditi prejem njegove note št. 192/92-15 z dne 13. aprila 1993 o uskladitvi hrvaškega in slovenskega besedila Sporazuma med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije o prevozu potnikov in stvari v mednarodnem cestnem prometu, podpisanega na Otočcu 14. julija 1992. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške soglaša s predlogom Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, da se v 23. členu omenjenega sporazuma v slovenskem jeziku besedi »začne veljati« nadomestita z besedami »se začne uporabljati«. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Hrvaške izkorišča tudi to priložnost, da Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije ponovi izraze posebnega spoštovanja. V Zagrebu, 9. junija 1993 Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.