Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah

# Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## UKAZ O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O PRAVNI POMOČI V CIVILNIH IN KAZENSKIH ZADEVAH Razglašam zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 1994.

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Zagrebu 7. februarja 1994.

Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:

(1) Državljani ene države pogodbenice imajo enako varstvo svojih pravic v postopkih pred sodišči druge države pogodbenice kot njeni državljani. (2) Državljani ene države pogodbenice imajo prost pristop na sodišča in nastopajo v postopkih pred sodišči druge države pogodbenice pod enakimi pogoji kot njeni državljani. (3) Določbi prejšnjih odstavkov veljata tudi za pravne osebe.

(1) Državi pogodbenici si dajeta vzajemno pravno pomoč v civilnih in kazenskih zadevah na način in v obsegu, predvidenim v tej pogodbi. (2) Izraz »civilne zadeve« pomeni po tej pogodbi tudi gospodarske in družinske zadeve. (3) Izraz »kazenske zadeve« pomeni po tej pogodbi kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške. (4) Pravosodni organi obeh držav pogodbenic. skladno z določbami te pogodbe, dajejo pravno pomoč tudi drugim organom, ki so po zakonodaji države pogodbenice pristojni za zadeve iz prejšnjih odstavkov tega člena.

Državi pogodbenici si vzajemno dajeta pravno pomoč tako, da pošiljata in vročata pisanja, izmenjujeta obvestila o vprašanjih zakonodaje in kazenske evidence ter opravljata posamezna procesna dejanja, kot so: posamezna preiskovalna dejanja, pošiljanje materialnih dokazov, zaslišanje obdolžencev, prič in strank, izvedencev in drugih oseb, sodni ogled, izvedeništvo in drugo.

(1) Pristojni organi držav pogodbenic občujejo pri uporabi te pogodbe s strani Republike Slovenije preko Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije in s strani Republike Hrvaške preko Ministrstva pravosodja Republike Hrvaške. (2) Določba prvega odstavka tega člena ne izključuje občevanja po diplomatski oziroma konzularni poti. (3) V nujnih primerih lahko pristojni organi države pogodbenice posredujejo zaprosila in obvestila iz te pogodbe pristojnim organom druge države pogodbenice preko Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).

(1) Prošnja za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: zaprosilo) in vsa ostala pisanja, ki jih je potrebno priložiti skladno z določbami te pogodbe, se pošiljajo v jeziku države, ki prosi za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: države prosilke). Prevodov v jezik države pogodbenice, katero se prosi za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: zaprošena država) ni potrebno priložiti. (2) Odgovori na zaprosila se pošiljajo v jeziku zaprošene države. (3) Pisanja, ki se vročajo osebam v zaprošeni državi, se pošiljajo v jeziku države prosilke, priložen pa mora biti prevod pisanj v jezik zaprošene države. (4) Če prevod iz tretjega odstavka tega člena ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.

(1) Zaprosilo za pravno pomoč mora vsebovati: 1. ime organa, ki za pravno pomoč prosi, in organa, ki se ga zaproša za pomoč; 2. opis zadeve, v kateri se prosi za pomoč; v kazenskih zadevah tudi zakonsko označbo kaznivega dejanja; 3. navedbo podatkov, ki so nujni za izvedbo postopka dajanja pravne pomoči; 4. ime in priimek ter rojstne podatke strank v postopku, kraj njihovega stalnega prebivališča, državljanstvo; za pravne osebe pa ime in sedež firme; 5. ime in priimek morebitnih pravnih zastopnikov v posamičnih zadevah. (2) Zaprosilo in priložena pisanja morajo biti podpisana in opremljena s pečatom organa, ki prosi za pravno pomoč.

(1) Pravna pomoč se daje skladno z zakonodajo zaprošene države. (2) Pristojni organ, ki daje zaprošeno pomoč, lahko pri tem postopa tudi na način in v obliki, ki ju želi država prosilka, če to ni v nasprotju s predpisi zaprošene države.

(1) Če zaprošeni organ ni pristojen za ugoditev zaprosilu, zaprosilo posreduje pristojnemu organu v zaprošeni državi pogodbenici in o tem obvesti državo prosilko. (2) Če zaprosilu ni bilo ugodeno, je potrebno o tem takoj obvestiti državo prosilko in navesti razloge, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno. Če so bila skupaj z zaprosilom za pravno pomoč poslana tudi druga pisanja, se tudi ta vrnejo.

Zaprošena država lahko zavrne pravno pomoč, če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju z njenim pravnim redom ali bi lahko to škodilo njeni suverenosti ali varnosti.

Zaprosilo za vročitev pisanj mora poleg podatkov iz določbe 6. člena te pogodbe vsebovati tudi naslov osebe, kateri se vroča.

(1) Pristojen organ opravi vročitev skladno s predpisi zaprošene države. Na izrecno prošnjo pa se lahko za vročitev pisanj uporabi predpis države prosilke, če ta ni v nasprotju s predpisi zaprošene države. (2) Vročitev pisanj se dokazuje skladno s predpisi o vračanju, ki veljajo na ozemlju zaprošene države. Pristojni organ navede v potrdilu o vročitvi čas in kraj vročitve ter osebo, ki so ji bila pisanja vročena. (3) Potrdilo o vročitvi se takoj pošlje državi prosilki. Če vročitev ni možna, je potrebno državo prosilko takoj obvestiti o razlogih.

Državi pogodbenici bosta na prošnjo druga drugo obveščali o predpisih, ki veljajo ali so veljali na njenem ozemlju, in bosta po potrebi pošiljali tudi besedila teh predpisov.

(l) Če v tej pogodbi ni drugače določeno, državi pogodbenici ne smeta zahtevati povračila za stroške, ki so nastali zaradi dajanja pravne pomoči, razen nagrade izvedencu in povračila stroškov izvedeništva. (2) Zaprošeni organ lahko zahteva predujem za stroške iz prvega odstavka tega člena.

Državljani ene države pogodbenice so pred sodišči druge države pogodbenice oproščeni plačila stroškov sodnega postopka pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot državljani te države.

(1) O oprostitvi plačila stroškov iz 14. člena te pogodbe sodišče zaprošene države odloči na predlog strank. Skladno s predpisi zaprošene države se o oprostitvi plačila stroškov sodnega postopka odloči na podlagi potrdila o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojen organ tiste države pogodbenice, na katere ozemlju ima stranka svoje stalno prebivališče. (2) Če ima oseba iz prejšnjega odstavka svoje stalno prebivališče na ozemlju tretje države, lahko izda potrdilo diplomatsko ali konzularno predstavništvo države pogodbenice, katere državljan je ta oseba. (3) Sodišče zaprošene države, ki odloča o prošnji za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, lahko zahteva v tej zvezi dodatna obvestila. Varščina za pravdne stroške

(1) Od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča. (2) Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za pravne osebe.

(1) Listin, ki jih je izdalo ali overilo v predpisani obliki sodišče ali drug pristojen organ države pogodbenice ter so podpisane in je na njih odtisnjen pečat pristojnega organa, ni potrebno nadalje overjati za uporabo na ozemlju druge države pogodbenice. (2) Prvi odstavek tega člena se nanaša tudi na predpise in kopije listin, ki jih je overilo sodišče ali drug pristojen organ.

Javne listine, izdane na ozemlju ene države pogodbenice, imajo na ozemlju druge države pogodbenice isto dokazno moč kot javne listine te države.

(1) Državi pogodbenici pošiljata druga drugi izpiske iz matičnih knjig ter pravnomočne sodne odločbe, ki se nanašajo na osebna stanja državljanov druge države pogodbenice. (2) Listine in sodne odločbe iz prvega odstavka tega člena se pošiljajo brezplačno vsakih šest mesecev po diplomatski poti.

Državi pogodbenici, pod pogoji iz te pogodbe, na svojem ozemlju priznavata in izvršujeta sodne odločbe v civilnih zadevah ter sodne poravnave v takšnih zadevah, izdane in sklenjene pred sodiščem druge države pogodbenice.

(1) Odločbe iz 20. člena te pogodbe se priznajo in izvršijo: 1. če je odločba pravnomočna in izvršljiva po zakonu države pogodbenice, na katere ozemlju je bila izdana; 2. če za zadevo, za katero je bila odločba izdana, ni izključno pristojno sodišče države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje oziroma izvršitev odločbe; 3. če je bila v primeru odločbe, izdane v nenavzočnosti, stranka, ki se ni pojavila in ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države pogodbenice, na katere ozemlju je postopek tekel, pravilno in pravočasno obveščena o postopku; v primeru njene procesne nesposobnosti pa, če je bila pravilno zastopana; 4. če v isti pravni zadevi, med istima strankama, ni bila izdana pravnomočna odločba pred sodiščem države pogodbenice, na katere ozemlju se zahteva priznanje ali izvršitev odločbe; 5. če pred sodiščem v zaprošeni državi ne teče že prej začeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama; 6. če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju z ustavo in s pravnim redom zaprošene države pogodbenice. (2) Odločbo o priznanju in izvršitvi odločbe države prosilke izda pristojno sodišče zaprošene države.

(1) Tisti, ki prosi za priznanje in izvršitev odločbe, lahko vloži prošnjo za priznanje in izvršitev pri sodišču države pogodbenice, ki odloča o priznanju in izvršitvi, ali pri sodišču države pogodbenice, ki je odločbo izdalo. Posredovanje prošnje sodišču, ki je pristojno za odločitev o priznanju in izvršitvi, se izvede skladno z določbo 4. člena te pogodbe. (2) Prošnji za priznanje in izvršitev odločbe je treba priložiti: 1. pravnomočno odločbo ali njen overjen prepis s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti; 2. potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana.

(1) Postopek za priznanje in izvršitev odločbe se izvaja po predpisih države, ki odloča o priznanju in izvršitvi. (2) Prošnjo za priznanje in izvršitev lahko vloži vsak, ki ima pravni interes za tako priznanje in izvršitev.

Državi pogodbenici si, skladno z določbami te pogodbe, vzajemno dajeta pravno pomoč v vseh postopkih glede kaznivih dejanj, za katera so bili v času, ko je bila pravna pomoč zaprošena, pristojni pravosodni organi države prosilke.

Državi pogodbenici si vzajemno dajeta pravno pomoč tudi v zadevah prekrškov.

Državi pogodbenici zavrneta pravno pomoč: 1. če dejanje, ki je navedeno v zaprosilu, po pravu zaprošene države ni kaznivo ravnanje; 2. če bi bila ugoditev zaprosilu v nasprotju s pravnim redom zaprošene države in bi lahko po mnenju zaprošene države ogrozila njeno suverenost, varnost ali druge bistvene interese države; 3. če je zaprosilo v zvezi z dejanjem, ki je po mnenju zaprošene države politično ali vojaško kaznivo dejanje.

V vabilu osumljencu, priči ali drugemu udeležencu v postopku, ki se vabi iz države pogodbenice, ne sme biti zagrožen prisilni ukrep za primer, da se vabilu ne bi odzval. Če se vabljeni ne odzove vabilu, mu za to ne sme biti izrečena kazenska sankcija.

Priči ali izvedencu, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, pripada povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja, skladno s predpisi države prosilke.

(1) Če država pogodbenica, ki vodi kazenski postopek, vabi kot pričo ali zaradi soočenja osebo, ki ji je odvzeta prostost v drugi državi pogodbenici, se ta, z njenim soglasjem, začasno preda v državo prosilko. (2) Proseča država mora začasno predano osebo vrniti v roku, ki ga določi zaprošena država. (3) Začasna predaja se lahko zavrne: 1. če se oseba iz prvega odstavka tega člena s tem ne strinja; 2. če bi zaradi predaje utegnilo priti do podaljšanja odvzema prostosti osebe iz prvega odstavka tega člena; 3. če so po mnenju zaprošene države podani drugi tehtni razlogi zoper njeno predajo državi prosilki. (4) Predaja se preloži, če je potrebno, da je oseba iz prvega odstavka tega člena navzoča v kazenskem postopku, ki teče na ozemlju zaprošene države. (5) Začasno predana oseba iz prvega odstavka tega člena mora biti na ozemlju proseče države v priporu.

Predajo osebe iz prvega odstavka 29. člena te pogodbe opravijo pristojni organi države pogodbenice, ki se dogovorijo o kraju in času predaje.

(1) Priča ali izvedenec, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, ne glede na njegovo državljanstvo ne sme biti v tej državi kazensko preganjan ali priprt in se mu tudi ne sme kakorkoli drugače omejiti prostost zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred prihodom na ozemlje države prosilke. (2) Oseba, ki je bila povabljena, naj se zglasi pred sodiščem države prosilke, da bi kazensko odgovarjala za očitano dejanje, ne glede na državljanstvo ne sme biti na njenem ozemlju preganjana ali priprta in ji tudi ne sme biti kakorkoli drugače omejena prostost za dejanja in obsodbe, ki niso navedene v vabilu, izvirajo pa iz časa, preden je odpotovala iz zaprošene države pogodbenice. (3) Kazenski pregon, odvzem prostosti ali kakšna druga omejitev osebne prostosti pa so dovoljeni: 1. zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je kdo vabljen kot obdolženec; 2. kadar se vabljeni, ko njegova navzočnost po izjavi sodišča ni več potrebna, mudi več kot 15 dni na ozemlju države prosilke, čeprav ga lahko zapusti; 3. če se potem, ko zapusti ozemlje države prosilke, na njeno ozemlje prostovoljno vrne.

(1) Na izrecno prošnjo države prosilke jo zaprošena država obvesti o kraju in času izvrševanja zaprosila. (2) Udeleženci v kazenskem postopku in njihovi pravni zastopniki ter predstavniki organov, vključenih v kazenski postopek, imajo v zaprošeni državi pravico biti navzoči pri dajanju pravne pomoči in postavljati dodatna vprašanja preko zaprošenega organa in se zanje smiselno uporablja določba 31. člena te pogodbe. (3) Za navzočnost predstavnikov pravosodnih organov države prosilke pri dajanju pravne pomoči v zaprošeni državi je potrebno soglasje zaprošene države. Soglasje v Republiki Sloveniji izda Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, v Republiki Hrvaški pa Ministrstvo pravosodja Republike Hrvaške.

(1) Državi pogodbenici obveščata druga drugo o vseh obsodbah državljanov druge države pogodbenice, ki so vpisane v njeno kazensko evidenco. Izpiske iz kazenske evidence si državi pogodbenici izmenjujeta vsakih šest mesecev preko ministrstev za pravosodje obeh držav pogodbenic. (2) Državi pogodbenici druga drugo obveščata tudi o drugih podatkih, vpisanih v kazenski evidenci.

(1) Če stori državljan države pogodbenice kaznivo dejanje na ozemlju druge države pogodbenice, lahko država, na katere ozemlju je bilo dejanje storjeno, pod pogoji iz te pogodbe zaprosi drugo državo pogodbenico, da prevzame kazenski pregon. (2) Pristojni organi zaprošene države izvedejo kazenski postopek skladno s predpisi te države. (3) Pravosodni organi države prosilke bodo v zvezi z zaprosilom za prevzem kazenskega pregona storili vse, kar je potrebno, da bi zaprošeni državi omogočili opravljanje procesnih dejanj, ki so v njeni kazenski sodni pristojnosti. V to se šteje tudi predaja obdolženca, ki se nahaja v priporu v državi prosilki, organom zaprošene države.

(1) V zaprosilu za prevzem kazenskega pregona mora biti opisano dejansko stanje in morajo biti navedeni čim bolj točni podatki o obdolžencu, njegovem državljanstvu in prebivališču oziroma bivališču. (2) Zaprosilu je treba priložiti: 1. spise v izvirnikih ali overjenem prepisu; 2. potrdilo ali druge podatke o državljanstvu osebe, za katere prevzem kazenskega pregona se prosi; 3. izpisek določb iz kazenskega zakona, ki so bile uporabljene v tej kazenski zadevi; 4. izjave oškodovancev, da se strinjajo z odstopom kazenskega pregona. (3) Izjava oškodovanca, ki je potrebna za uvedbo kazenskega postopka v državi prosilki, velja tudi v zaprošeni državi.

(1) Pravosodni organi države prosilke začasno ustavijo ukrepe glede pregona za dejanje, navedeno v zaprosilu za prevzem kazenskega pregona. (2) Take ukrepe vedno ustavijo: 1. če je obdolženec v zaprošeni državi pravnomočno oproščen ali če je postopek ustavljen, ker manjka dokazov ali zato, ker storjeno dejanje ni kaznivo dejanje; 2. če je izrečena kazen ali varnostni ukrep že izvršen ali če izvršitev po zakonu ali zaradi akta o pomilostitvi ni več mogoča; 3. za toliko časa, kolikor je izvršitev kazni ali varnostnega ukrepa popolnoma ali delno preložena.

Zaprošena država obvesti državo prosilko, ali je zaprošeni kazenski pregon prevzela. Če kazenski pregon ni bil prevzet, se vsa dokumentacija v zvezi s to zadevo vrne državi prosilki skupaj s sporočilom, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno. Če je bil zaprošeni kazenski pregon prevzet, se po končanem postopku državi prosilki pošlje pravnomočna odločba.

(1) To pogodbo je treba ratificirati. (2) Ratifikacijski listini se izmenjata v Ljubljani.

(1) Ta pogodba začne veljati trideseti dan po izmenjavi ratifikacijskih listin. (2) Ta pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica jo lahko pisno odpove po diplomatski poti v šestmesečnem odpovednem roku. Pogodba je sestavljena v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku s tem, da sta obe besedili enako verodostojni. V Zagrebu, dne 7. februarja 1994. Za Republiko Slovenijo Janez Drnovšek l. r. Za Republiko Hrvaško Nikica Valentič l. r.

Za izvajanje pogodbe skrbi Ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.