Zakon o ratifikaciji Pogodbe o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v boju proti terorizmu, tihotapljenju in zlorabi mamil, kot tudi proti organiziranemu kriminalu

# Zakon o ratifikaciji Pogodbe o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v boju proti terorizmu, tihotapljenju in zlorabi mamil, kot tudi proti organiziranemu kriminalu Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 19. člena ustave Republike Slovenije izdajam ## UKAZ o razglasitvi zakona o ratifikaciji pogodbe o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v boju proti terorizmu, tihotapljenju in zlorabi mamil, kot tudi proti organiziranemu kriminalu Razglašam zakon o ratifikaciji pogodbe o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v boju proti terorizmu, tihotapljenju in zlorabi mamil, kot tudi proti organiziranemu kriminalu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. januarja 1994.

Ratificira se pogodba o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške v boju proti terorizmu, tihotapljenju in zlorabi mamil, kot tudi proti organiziranemu kriminalu, podpisana v Zagrebu 4. junija 1993.

Pogodba se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:

Pogodbenici bosta ob upoštevanju določil veljavnih predpisov svojih držav sodelovali v borbi proti terorizmu, nedovoljenemu prometu z mamili in organiziranemu kriminalu, v preprečevanju in odkrivanju tudi drugih oblik kriminala kot tudi v pregonu oseb, ki so storile kazniva dejanja. Pogodbenici bosta sodelovali posebno v primerih, ko se kriminalna dejavnost ali njeno načrtovanje odvija na območju ene od pogodbenic in če dokazi o organiziranem kriminalu kažejo na območje ene od pogodbenic.

Pogodbenici bosta z namenom odkrivanja in preprečevanja kriminala, še zlasti organiziranega kriminala, v tem sodelovanju: (1) izmenjavali podatke o osebah, vpletenih v organiziran kriminal, o povezanosti storilcev, o organizacijah kriminalcev in ustanavljanju novih kriminalnih skupin, o tipičnih storilcih in o obnašanju skupin, o dejanskem stanju, posebno času, kraju in načinu storitve dejanja, o napadenih objektih, posebnih okoliščinah, kazenskih predpisih, ki so bili kršeni, in o ustreznih ukrepih, če je to nujno za preprečevanje kriminalne aktivnosti; (2) na zahtevo izvajali takšne policijske ukrepe, ki jih dovoljujejo predpisi obeh pogodbenic; (3) sodelovali pri preiskavah z usklajenimi policijskimi ukrepi ob kadrovski, materialni in organizacijski pomoči, spoštujoč zakone o ekstradiciji ter kazenskopravne predpise pogodbenic; (4) izmenjavali podatke in izkušnje o novih metodah in oblikah, ki jih uporabljajo storilci v mednarodnem kriminalu; (5) v cilju nadaljnjega izpopolnjevanja bosta izmenjavali rezultate kriminalističnih, kriminoloških in drugih raziskav, se medsebojno obveščali o metodah, ki se uporabljajo v praksi preiskovanja dejanj, in o uporabi zakonitih metod; (6) na zaprosilo izmenjali ugotovitve in predmete oziroma vzorce predmetov, ki izvirajo iz kaznivega dejanja oziroma s katerimi so bila storjena kazniva dejanja; (7) z namenom boljše pripravljenosti v borbi zoper organiziran kriminal izmenjavali strokovnjake zaradi strokovnega izpopolnjevanja in medsebojnega spoznavanja z metodami in sredstvi, ki se uporabljajo v borbi zoper kriminalno dejavnost, kot tudi za spoznavanje sodobne tehnike, ki se uporablja v kriminalistiki; (8) po potrebi organizirali delovna srečanja za pri-. pravo koordinacije in izvajanja nadaljnjih dejavnosti; (9) podpirali sodelovanje svojih pristojnih uprav na obmejnem območju.

Za preprečevanje gojenja in izkoriščanja surovin za proizvodnjo opojnih drog in psihotropnih snovi in prekurzorjev, njihove proizvodnje, izvažanja, uvažanja in tranzita ter nedovoljenega prometa z njimi bosta pogodbenici ob upoštevanju zakonov obeh držav: (1) dajali podatke o osebah, udeleženih pri proizvodnji in trgovini mamil, o njihovih skrivališčih in prevoznih sredstvih, o načinih storitve, o izvoru mamil in psihotropnih snovi, o krajih njihove izročitve kot tudi o posebnih podrobnostih takih kriminalnih dejavnosti, če bi to pripomoglo k preprečevanju kaznivih dejanj ali je pomembno za preprečitev kaznivih dejanj zoper javni red; (2) izmenjavali podatke in ugotovitve o običajnih in novih načinih nedovoljene mednarodne trgovine z mamili in opojnimi snovmi in druge informacije v zvezi s tem; (3) izmenjavali izkušnje in rezultate kriminalističnih in kriminoloških raziskav o trgovini z mamili in njihovi zlorabi; (4) izmenjavali vzorce mamil rastlinskega izvora, sintetičnih ali psihotropnih snovi, prikladnih za zlorabo; (5) izmenjavali izkušnje pri nadzoru zakonitega prometa z mamili, psihotropnimi snovmi in prekurzorji glede na možnosti njihove zlorabe; (6) izvajali usklajevanje policijskih ukrepov za preprečevanje pridobivanja mamil in psihotropnih snovi.

Da bi preprečili terorizem, bosta pogodbenici na podlagi svojih zakonov in ob upoštevanju določil te pogodbe: (1) izmenjavali podatke in spoznanja o načrtovanih ali izvedenih terorističnih akcijah, udeleženih osebah, načinu izvedbe in o tehničnih sredstvih, uporabljenih pri tem; (2) izmenjavali podatke in spoznanja o tistih terorističnih skupinah in njihovih članih, ki izvajajo oziroma so izvedli ali načrtujejo svoja kazniva dejanja na območju druge pogodbenice in proti njenim interesom kot tudi podatke, ki so pomembni za preprečitev terorizma ali kaznivih dejanj zoper splošno varnost.

Sodelovanje pogodbenic se razširja tudi na: (1) izmenjavo informacij o pravnih predpisih v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih zajema ta pogodba; (2) informacije v zvezi s koristmi, izhajajočimi iz kaznivih dejanj; (3) izmenjavo informacij glede pravnih določb v zvezi z vprašanji tujcev in migracije; (4) izmenjavo informacij, ki bi drugi pogodbenici pomagale pri preprečevanju nedovoljenega prehajanja državne meje in nedovoljene trgovine z delovno silo; (5) informacije o tistih kaznivih dejanjih, ki škodijo interesom obeh pogodbenic.

Pooblaščeni organi pogodbenic so: v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravstvo; v Republiki Hrvaški: Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravstvo. Pooblaščeni organi bodo v skladu s svojimi pristojnostmi neposredno in delovno sodelovali z namenom izvajanja teh določb, pri čemer bodo o načinu sodelovanja naredili zapisnik. Predstavniki teh organov se bodo medsebojno obveščali v slovenskem in hrvaškem jeziku, in to tako, da bodo predstavniki vsake strani uporabljali kot delovni svoj materni jezik.

Za varstvo izmenjanih podatkov, ki se nanašajo na fizične osebe, veljajo ob upoštevanju zakonodaje pogodbenic še tile pogoji: (1) pogodbenica, ki je podatke prejela, jih lahko uporablja samo v tiste namene in ob tistih pogojih, ki jih je opredelila pogodbenica, ki jih je dala; (2) pogodbenica, ki je podatke prejela, je na zahtevo pogodbenice, ki jih je izročila, dolžna dati informacije o uporabi izročenih podatkov in o rezultatih, ki so jih dosegli z njihovo pomočjo; (3) podatke, ki se nanašajo na osebe, je mogoče izročiti izključno policijskim službam za zatiranje kriminala, terorizma, zlorabe mamil in organiziranega kriminala. Drugim organom je mogoče dati podatke le s pisnim dovoljenjem pogodbenice, ki je dala podatke; (4) pogodbenica, ki podatke daje, se mora prepričati o njihovi pravilnosti in o tem, ali je njihova izročitev nujna in ali so podatki v sorazmerju s ciljem izročitve. Poleg tega je treba upoštevati predpise druge pogodbenice, ki se nanašajo na prepoved dajanja podatkov po njenem nacionalnem pravu. Če se ugotovi, da so izročeni nepravilni podatki ali podatki, ki se ne bi smeli predati, je o tem treba obvestiti pogodbenico, ki je podatke prejela. Ta mora uničiti te podatke; (5) osebi, na katero se nanašajo podatki, je treba na njeno zahtevo dati poročilo o tem, za katere podatke gre, in o njihovi predvideni uporabi. Pojasnilo se ne da, če zakonodaja te države tega ne predpisuje. Pri dajanju informacij o podatkih fizičnih oseb je odločilno nacionalno pravo tiste pogodbenice, ki bo podatke dala; (6) pogodbenica, ki daje podatke, ob njihovi izročitvi določi tudi veljavne termine za izbris podatkov v skladu s svojo veljavno zakonodajo. Neodvisno od tega je treba podatke, ki se nanašajo na fizično osebo, ob prenehanju potrebe izbrisati. O izbrisu prevzetega podatka in o razlogu za to je treba hkrati s tem obvestiti pogodbenico, ki je poslala podatke. Dobljeni podatek se ob prenehanju. pogodbe uniči; (7) pogodbenici morata o izročitvi, prevzemu in izbrisu podatkov o fizični osebi voditi evidenco; (8) pogodbenici morata podatke o fizičnih osebah učinkovito zaščititi, da nepristojni nimajo dostopa do njih, ter preprečiti njihovo spremembo ali objavljanje.

Pogodbenici zagotavljata tajnost vsakega zaupnega podatka; če ima tak pravni status po predpisih države, ki jih je izročila. V skladu s to pogodbo je predani material, podatke in tehnične pripomočke možno izročiti tretji državi samo s pisnim dovoljenjem pogodbenice, ki jih daje.

Pogodbenici bosta za pospeševanje in presojanje sodelovanja po tej pogodbi ustanovili mešano komisijo. O njeni sestavi se bosta pogodbenici pisno obvestili po diplomatski poti. Seja mešane komisije bo najmanj enkrat letno. Pobudo za sklic nadaljnjih sestankov lahko da vsaka od pogodbenic po potrebi. Komisija bo imela svoje seje izmenoma v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški.

Vsaka pogodbenica lahko delno ali v celoti odkloni zahtevo za sodelovanje in podporo ali postavi zanjo določene pogoje, če bi to omejevalo njeno nacionalno pravo, ogrožalo njeno varnost ali druge bistvene interese oziroma kršilo njen nacionalni pravni red.

Pogodbenici pooblaščata ministra za notranje zadeve, da lahko vzajemno določita osebo, ki bo vzdrževala stike s pooblaščenimi organi druge pogodbenice.

Določila te pogodbe se ne nanašajo na druge dvostranske in večstranske mednarodne pogodbe, ki sta jih sklenili Republika Slovenija in Republika Hrvaška.

Ta pogodba začne veljati trideseti dan od dne zadnjega obvestila pogodbenice drugi pogodbenici po diplomatski poti, da so izpolnjeni notranje pravni pogoji za uveljavitev te pogodbe. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica jo lahko odpove po diplomatski poti. V primeru odpovedi pogodba neha veljati po šestih mesecih od dneva, ko je druga pogodbenica po diplomatski poti prejela obvestilo o odpovedi.

Sestavljeno v Zagrebu dne 4. junija 1993 v dveh izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku; besedili sta enako verodostojni. Za Vlado Republike Slovenije: minister za notranje zadeve Ivan Bizjak l. r. Za Vlado Republike Hrvaške: minister za notranje zadeve Ivan Jarnjak l. r.

Za izvajanje tega sporazuma skrbi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.