Zakon o ratifikaciji Sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACUI SPORAZUMA O REDNEM ZRAČNEM PROMETU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. novembra 1994.

Ratificira se Sporazum o rednem zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, podpisan 8. julija 1994 na Brdu pri Kranju.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:

1. Posamezni izrazi v tem sporazumu, razen če kontekst zahteva drugače, pomenijo: Pristojna organa - za Republiko Slovenijo Ministrstvo za promet in zveze, Republiška uprava za zračno plovbo in za Republiko Hrvaško Ministrstvo za pomorske zadeve, transport in komunikacije ali v obeh primerih katerakoli oseba ali organ, ki ima posebno pooblastilo omenjenih organov. Dogovorjeni promet - redni zračni promet na določeni progi v skladu s prilogo k temu sporazumu. Zračni promet - redni javni prevoz potnikov, tovora ali pošte z letali. Zmogljivost - a) v zvezi z letalom koristen tovor, ki ga letalo lahko prepelje na tej progi ali na delu proge, b) v zvezi z določeno progo zmogljivost letala, ki se uporablja na tej progi, pomnožena s frekvenco operacij letala v določenem časovnem obdobju na progi ali delu proge. Konvencija - Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila odprta za podpis v Chicagu 7. decembra 1944, ter vsaka priloga, sprejeta v skladu z 90. členom omenjene konvencije, in vsaka sprememba prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom v tisti meri, v kateri sta obe pogodbenici sprejeli te priloge ali spremembe. Določeni prevoznik - zračni prevoznik, ki ga je pogodbenica pooblastila za opravljanje dogovorjenega prometa v skladu s tem sporazumom. Mednarodni zračni promet - zračni promet, ki poteka skozi zračni prostor nad ozemljem več kot ene države. Pristanek v nekomercialne namene - pristanek s kakšnim drugim namenom, razen vkrcavanja ali izkrcavanja potnikov, tovora ali pošte. Tarife - cene za prevoz potnikov, prtljage in tovora ter pogoji, na podlagi katerih se te cene uporabljajo, vključno s provizijo in drugimi dodatnimi plačili za agencijo ali za prodajo prevoznih listin, izvzeti pa so nadomestila in pogoji za prevoz pošte. Ozemlje - kopno in pripadajoče teritorialne vode pod suverenostjo pogodbenice. 2. Priloga je sestavni del tega sporazuma. Vsako sklicevanje na sporazum zajema tudi prilogo, razen če je drugače določeno.

Vsaka pogodbenica podeli drugi pogodbenici pravice, ki so določene v tem sporazumu in bodo omogočile določenim prevoznikom, da pričnejo in opravljajo mednarodni zračni promet na progah, določenih v prilogi sporazuma.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico določiti enega ali več prevoznikov za opravljanje dogovorjenega prometa. To bo določeno z izmenjavo pisnega obvestila med pristojnima organoma pogodbenic. 2. Po prejemu take določitve bo druga pogodbenica brez odlašanja izdala določenemu prevozniku ustrezno dovoljenje za opravljanje prometa. 3. Pristojni organ vsake pogodbenice lahko od določenega prevoznika, ki ga je določila druga pogodbenica, zahteva dokaz, da izpolnjuje pogoje za opravljanje mednarodnega zračnega prometa, predpisane v nacionalni zakonodaji in predpisih v skladu s konvencijo.

Spričevala o plovnosti, spričevala o sposobnosti in dovoljenja, ki jih izda ali potrdi ena pogodbenica, bo, dokler so veljavna, priznala tudi druga pogodbenica.

1. Določeni prevoznik vsake pogodbenice bo imel: a) pravico do preleta ozemlja druge pogodbenice brez pristanka, b) pravico do pristanka na ozemlju druge pogodbenice v nekomercialne namene, c) pravico, da pri opravljanju dogovorjenega prometa na določeni progi pristane na tem ozemlju v krajih, ki so za to progo določeni v prilogi, z namenom da v mednarodnem prometu izkrca ali vkrca potnike, prtljago, tovor ali pošto, ki so namenjeni ali prihajajo z ozemlja druge pogodbenice. 2. Določeni prevoznik nima pravice, da na ozemlju druge pogodbenice za plačilo ali najemnino vkrca potnike, prtljago, tovor ali pošto, ki so namenjeni v drug kraj na ozemlju te pogodbenice.

1. Zrakoplovi, ki jih uporablja določeni prevoznik pogodbenice, kakor tudi njihova običajna oprema, rezervni deli, gorivo, mazivo, zaloge na letalu, vključno s hrano, pijačo in tobakom, bodo oproščeni carinskih in drugih dajatev, ki jih predpisuje druga pogodbenica, po prihodu na ozemlje te pogodbenice ali kadar so vkrcani na zrakoplov na tem ozemlju, če so ta oprema in zaloge namenjene izključno za uporabo na tem zrakoplovu, ko opravlja dogovorjeni promet. 2. Gorivo, mazivo, rezervni deli, običajna oprema in zaloge na zrakoplovu, ki so začasno uvoženi na ozemlje druge pogodbenice, z namenom da se natovorijo ali vgradijo v zrakoplov določenega prevoznika ali pa ponovno izvozijo s tega ozemlja, bodo oproščeni carinskih in drugih dajatev. Enako velja za propagandno gradivo in prevozne dokumente. 3. Običajna oprema kakor tudi predmeti in zaloge v zrakoplovu, ki ga uporablja določeni prevoznik ene pogodbenice, se smejo na ozemlju druge pogodbenice izkrcati le z odobritvijo carinskih organov s tega ozemlja. V takem primeru so lahko pod nadzorom omenjenih organov, dokler niso ponovno izvoženi ali drugače porabljeni v skladu s carinskimi predpisi. 4. Oprostitve iz tega člena bodo veljale tudi, če bo določeni prevoznik katerekoli pogodbenice sklenil z drugim prevoznikom ali prevozniki dogovor o najemu ali prevozu predmetov, določenih v 1. in 2. odstavku tega člena, na ozemlje druge pogodbenice, vendar le če tak prevoznik ali prevozniki pri drugi pogodbenici podobno uživajo take oprostitve.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico, da zavrne, začasno ustavi ali prekliče uresničevanje pravic iz 2. člena ali da določenemu prevozniku druge pogodbenice glede uresničevanja teh pravic določi pogoje, če: a) določeni prevoznik ne dokaže, da ima druga pogodbenica ali njeni državljani večinski delež lastništva in dejanski nadzor nad prevoznikom, b) določeni prevoznik ne spoštuje zakonov in predpisov pogodbenice, ki te pravice daje, ali ne opravlja dogovorjenega prometa v skladu s tem sporazumom. 2. Pravice, določene v 1. odstavku tega člena, bo pogodbenica uporabila šele po posvetovanju z drugo pogodbenico, razen če sta takojšnja začasna ustavitev ali določitev pogojev potrebni, da se prepreči nadaljnje kršenje zakonov.

1. Določeni prevozniki imajo poštene in enake možnosti, da opravljajo dogovorjeni promet na določenih progah med ozemljema pogodbenic. Da bi zagotovili pošteno in enako obravnavanje, se bodo pravočasno dogovorili o frekvencah svojega rednega prometa, o tipih letal, ki se bodo uporabljala, ter o redih letenja. 2. Tako dogovorjene rede letenja bodo predložili v soglasje obeh pristojnih organov najmanj 30 dni pred predlaganim dnem njihove uveljavitve. V posebnih primerih je ta rok lahko skrajšan v soglasju s pristojnimi organi. 3. Če se določeni prevozniki v razumnem času ne morejo sporazumeti o omenjenih redih letenja, si bosta pristojna organa prizadevala rešiti spor. Redi letenja, določeni v skladu s tem členom za eno obdobje, bodo veljali za to obdobje, dokler ne bodo v skladu s tem členom določeni novi redi letenja. 4. Promet, ki izhaja iz ozemlja ali je namenjen na ozemlje tretjih držav, bo z dogovorjenim prometom povezan v skladu s: a) potrebami prometa, ki izhaja ali je namenjen na ozemlje pogodbenice, ki je določila prevoznika, b) prometnimi potrebami območja, čez katero prevoznik vozi, pri čemer se upoštevata lokalni in regionalni promet, c) potrebami celotne operacije prevoznika.

1. Tarife v dogovorjenem prometu morajo biti določene na primerni ravni, pri čemer bo ustrezna pozornost posvečena vsem pomembnim dejavnikom, vključno s stroški prevoza, primernemu dobičku, razmeram na konkurenčnem trgu in tarifam, ki jih drugi prevozniki zaračunavajo na kateremkoli delu dogovorjenega prometa. Če je mogoče, se o tarifah sporazumejo določeni prevozniki obeh pogodbenic. 2. Določeni prevozniki se bodo o tarifah, kadar bo le mogoče, dogovorili po postopku za določanje tarif, uveljavljenem v Mednarodnem združenju zračnih prevoznikov. Kadar to ne bo mogoče, se bodo o tarifah za vsako določeno progo dogovorili določeni prevozniki. V vsakem primeru bodo tarife predložene v odobritev pristojnim organom obeh pogodbenic; zahtevo je treba vložiti najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo. Ta rok se lahko skrajša s soglasjem pristojnih organov. Če v 30 dneh od preložitve tarif noben pristojni organ drugemu pristojnemu organu ne sporoči svojega nestrinjanja, se bo štelo, da so tarife odobrene. 3. Če se določeni prevozniki v razumnem času ne morejo dogovoriti o tarifah ali če pristojni organ katerekoli pogodbenice ne odobri tarif, ki so mu bile predložene v skladu z določili 2. odstavka tega člena, si bosta pristojna organa obeh pogodbenic prizadevala, da se o njih dogovorita. Taka posvetovanja se bodo začela v 30 dneh, potem ko postane očitno, da se določeni prevozniki ne morejo dogovoriti o tarifi, ali potem ko pristojni organ ene pogodbenice sporoči drugemu pristojnemu organu svoje nestrinjanje s tarifo. 4. Če ni mogoče doseči sporazuma v skladu z 2. odstavkom tega člena, bo spor razrešen v skladu z določili, ki urejajo reševanje sporov iz tega sporazuma. 5. Nobene nove ali spremenjene tarife ne bodo veljavne, če jih ne bodo odobrili pristojni organi obeh pogodbenic ali če jih v skladu z določili, ki urejajo reševanje sporov, ne določi arbitraža. Dokler niso tarife v skladu s tem členom dokončno določene, se uporabljajo veljavne tarife. 6. Pristojna organa pogodbenic si bosta po najboljših močeh prizadevala, da bi zagotovila, da bodo določeni prevozniki spoštovali dogovorjene tarife, registrirane pri pristojnih organih obeh pogodbenic, in da noben prevoznik ne bo na noben način neposredno ali posredno nezakonito zmanjševal nobenega deleža teh tarif.

1. Vsak določeni prevoznik bo imel pravico, da svojo državo v skladu z veljavnimi deviznimi predpisi po uradnem menjalnem tečaju nakaže prihodke, dosežene s prevozom potnikov, prtljage, tovora in pošte, zmanjšane za lokalne stroške. 2. Če obstaja, se uporablja poseben plačilni sporazum med pogodbenicama. 3. Dohodki, doseženi z opravljanjem dogovorjenega prometa, bodo obdavčeni samo na ozemlju pogodbenice, na katerem ima zadevni določeni prevoznik svoj sedež. 4. Kjer obstaja poseben sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in je vanj vključen zračni promet, se uporabljajo njegova določila.

1. Določeni prevoznik vsake pogodbenice bo imel enake možnosti, kot jo ima prevoznik druge pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice, da ustanovi predstavništvo in da v skladu z zakoni zaposli trgovsko in tehnično osebje, potrebno za opravljanje dogovorjenega prometa na določenih progah. Imel bo pravico, da prodaja zračni prevoz neposredno ali po določenih agentih, v lokalni valuti ali v katerikoli konvertibilni valuti ter da na ozemlju druge pogodbenice reklamira prodajo. 2. Vendar pa se bo prodaja zračnega prevoza za kraje zunaj ozemelj pogodbenic lahko opravljala le za konvertibilno valuto.

1. V skladu s pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu pogodbenici ponovno potrjujeta, da je medsebojna obveznost varovanja civilnega zračnega prometa pred nezakonitimi dejanji sestavni del tega sporazuma. Brez omejevanja svojih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu bosta pogodbenici še posebej ravnali v skladu z določili Konvencije o kaznivih dejanjih in določenih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisane v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencije o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisane v Haagu 16. decembra 1970, Konvencije o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva, podpisane v Montrealu 23. septembra 1971, in njenega dopolnilnega Protokola o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanega v Montrealu 24. februarja 1988. 2. Pogodbenici si bosta na zahtevo medsebojno pomagali, da bi preprečili nezakonite ugrabitve civilnih letal in druga nezakonita dejanja proti varnosti takih letal, njihovih potnikov in posadk, letališč in navigacijskih naprav ter vsako drugo ogrožanje varnosti civilne zračne plovbe. 3. Pogodbenici bosta v medsebojnih odnosih ravnali v skladu z določili Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varnosti civilne zračne plovbe, ki so opredeljena v prilogah konvencije, v tisti meri, v kateri ta določila veljajo za obe pogodbenici. Pogodbenici bosta zahtevali od letalskih družb, ki so vpisane v njunem registru ali opravljajo pretežni del svoje dejavnosti ali imajo sedež na njunem ozemlju, ter od letaliških podjetij na svojem ozemlju, da delujejo v skladu s takimi varnostnimi predpisi. 4. Pogodbenici se strinjata, da morajo navedene letalske družbe spoštovati letalske varnostne predpise, navedene v 3. odstavku tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop, odhod oziroma dokler so letala na ozemlju te pogodbenice. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se bodo na njenem ozemlju učinkovito izvajali primerni ukrepi za zavarovanje letal in za pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, tovora in zalog na letalu pred in med vkrcavanjem in natovarjanjem. Pogodbenici bosta z naklonjenostjo obravnavali vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih dodatnih varnostnih ukrepov zaradi neposredne grožnje. 5. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji z ugrabitvijo oziroma drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti letal, potnikov in posadke, letališč ali navigacijskih naprav bosta pogodbenici pomagali druga drugi, s tem da bosta poskrbeli za komunikacije in druge ustrezne ukrepe, da bi se čim hitreje in varno končal tak incident ali grožnja. 6. Če ena od pogodbenic ne ravna v skladu s predpisi o varnosti civilne zračne plovbe iz tega člena, lahko pristojni organi druge pogodbenice zahtevajo takojšnje posvetovanje s pristojnimi organi te pogodbenice.

Pristojna organa obeh pogodbenic si bosta na zahtevo zagotavljala periodične ali druge statistične podatke, razumno potrebne za pregled zmogljivosti, ki se zagotavljajo v dogovorjenem prometu. Te statistike bodo vsebovale podatke, ki se nanašajo na zmogljivost prometa, ki ga opravljajo določeni prevozniki v dogovorjenem prometu, vključno z odhodnim in namembnim krajem prevoza.

1. Katerakoli pogodbenica lahko kadarkoli zahteva posvetovanje o uresničevanju, razlagi, uporabi ali spremembi tega sporazuma. Tako posvetovanje med pristojnima organoma se bo začelo v 60 dneh, potem ko druga pogodbenica prejme pisno zahtevo, če se pogodbenici ne dogovorita drugače. 2. Vsaka tako dogovorjena sprememba bo pričela veljati po postopku, ki ga določa ta sporazum. 3. Če za obe pogodbenici prične veljati večstranska konvencija o zračnem prometu, se bo ta sporazum spremenil v skladu z določili te konvencije. 4. O spremembi priloge se lahko pristojna organa dogovorita neposredno, veljati pa bo začela, ko bo potrjena z izmenjavo diplomatskih not.

1. Ob morebitnem nasprotju ali sporu pri razlagi ali uporabi sporazuma si bosta pogodbenici zlasti prizadevali, da ju rešita s pogajanji. 2. Če rešitve ni mogoče doseči s pogajanji, lahko katerakoli pogodbenica predloži spor v odločitev arbitražnemu sodišču treh razsodnikov. 3. Pogodbenica, ki je začela arbitražni postopek, bo določila svojega razsodnika in o tem po diplomatski poti obvestila drugo pogodbenico. Druga pogodbenica bo svojega razsodnika določila v 60 dneh, ta, tako določena, pa bosta izbrala tretjega razsodnika, ki bo hkrati predsednik razsodišča in ne sme biti državljan nobene pogodbenice. 4. Če druga pogodbenica ne določi razsodnika v roku ali če v določenem času ni imenovan tretji razsodnik, lahko pogodbenica, ki je postopek začela, zahteva, da predsednik sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva določi razsodnika ali razsodnike. 5. Vsaka pogodbenica bo plačala stroške za svojega razsodnika. Preostale stroške arbitražnega sodišča si bosta pogodbenici delili po enakih deležih. 6. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spoštovali končno odločitev, ki jo bo sprejelo arbitražno sodišče po 2. odstavku tega člena, in se odpovedujeta vsakemu pravnemu sredstvu zoper omenjeno odločitev.

1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli po diplomatski poti pisno sporoči drugi pogodbenici, da odpoveduje ta sporazum. O tem mora hkrati obvestiti Mednarodno organizacijo civilnega letalstva. Sporazum preneha veljati na koncu veljavnosti reda letenja za posamezno sezono, v kateri preteče eno leto od prejema sporočila o odpovedi, razen če je sporočilo pred potekom te dobe sporazumno umaknjeno. 2. Če druga pogodbenica ne potrdi prejema obvestila o odpovedi, se šteje, da ga je prejela 14 dni po dnevu, ko ga je prejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

Ta sporazum in njegove spremembe se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva.

Ta sporazum se bo začasno uporabljal od dneva podpisa; veljati pa bo začel prvega dne meseca, ki bo sledil datumu, ko bosta pogodbenici z izmenjavo diplomatskih not druga drugo obvestili, da so izpolnjene njune notranjepravne zahteve za njegovo uveljavitev. V potrditev dogovorjenega sta podpisana pooblaščenca, ki sta ju pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum. Sestavljeno na Brdu pri Kranju dne 8. julija 1994 v dveh izvirnikih v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Ob morebitnem neskladju pri uresničevanju, razlagi ali uporabi je odločilno besedilo v angleškem jeziku. Za Vlado Republike Slovenije: Janez Drnovšek l. r. Za Vlado Republike Hrvaške: Nikica Valentić l. r. Priloga A) Proga, ki jo bo v obe smeri opravljal prevoznik, ki ga bo določila Vlada Republike Slovenije Kraji vzletanja v Sloveniji: vsa mednarodna letališča. Namembni kraji na Hrvaškem: vsa mednarodna letališča. B) Proga, ki jo bo v obe smeri opravljal prevoznik, ki ga bo določila Vlada Republike Hrvaške Kraji vzletanja na Hrvaškem: vsa mednarodna letališča. Namembni kraji v Sloveniji: vsa mednarodna letališča. C) Določeni prevoznik lahko opravlja promet v krajih vmesnega pristajanja in v naslednjih krajih, ne da bi uresničeval prometne pravice do pete svobode. O morebitnem uresničevanju prometne pravice do pete svobode se lahko dogovorita pristojna organa obeh pogodbenic.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.