Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri skladiščenju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri skladiščenju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RAFITIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O SODELOVANJU PRI SKLADIŠČENJU OBVEZNIH REZERV NAFTE IN NJENIH DERIVATOV (BHUSRN) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri skladiščenju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov (BHUSRN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. marca 2003.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri skladiščenju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov, podpisan v Budimpešti 20. novembra 2002.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

1. Pri uporabi tega sporazuma: a) izraz “rezerve nafte in njenih derivatov” v skladu z Direktivo št. 68/414/EGS, ki je bila spremenjena z Direktivo št. 98/93/ES, pomeni: 1. nafto, 2. motorni bencin in letalsko gorivo (letalski bencin in reaktivno gorivo na osnovi bencina), 3. plinsko olje, dizel, kerozin in reaktivno gorivo na osnovi kerozina, 4. kurilna olja; b) izraz “obvezne rezerve nafte in njenih derivatov” pomeni rezerve, opredeljene v Direktivi Evropske gospodarske skupnosti št. 68/414/EGS in njeni spremembi, tj. Direktivi št. 98/93/ES. Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za polgotove sestavine za pripravo mešanic (ki se lahko predelujejo, da bi postale končni izdelki). 2. Določbe v tem sporazumu se uporabljajo za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov, za katere bo agencija (v nadaljevanju “agencija”), ki skrbi za državne rezerve pogodbenice in ugotavlja stanje teh rezerv, z gospodarsko družbo, podjetjem ali pravno osebo druge pogodbenice (v nadaljevanju “podjetje”), ki je pod jurisdikcijo te pogodbenice in ima pravico, da znotraj državnih meja te pogodbenice upravlja rezerve, sklenila gospodarske pogodbe o skladiščenju obveznih rezerv. 3. Madžarska agencija, odgovorna za obvezne državne rezerve na Madžarskem, je Koolaj és Koolajtermék Készletezo Szoverség, medtem ko je slovenska agencija, odgovorna za obvezne državne rezerve v Sloveniji, Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. 4. Obvezne rezerve pogodbenice, ki oblikuje te rezerve, lahko vključujejo: a) rezerve, ki so na ozemlju druge pogodbenice, s katerimi lahko agenciji razpolagata na podlagi lastništva, delnega lastništva ali drugega pravnega naslova; b) druge količine, ki so na ozemlju druge pogodbenice, s katerimi lahko podjetja ali agencija druge pogodbenice razpolaga kot lastnica, delna lastnica ali na podlagi drugega pravnega naslova, in v zvezi s katerimi so se te osebe pisno zavezale (izjava o sprejetju obveznosti), da bodo te količine uskladiščile za agencijo, ki je obvezne rezerve oblikovala, vsaj za tri mesece v enem koledarskem letu.

1. Pogodbenici na podlagi tega sporazuma v svoji državi druga drugi dovoljujeta skladiščenje obveznih rezerv ali njihovega dela v skladu z določbami, ki veljajo v Evropski uniji. 2. Pogodbenica, ki oblikuje obvezne rezerve, mesečno obvešča drugo pogodbenico o sklenitvah pogodb po tem sporazumu. Obvestilo mora vsebovati te podatke: a) ime in naslov agencije, ki je naročila skladiščenje; b) ime in naslov podjetja, ki rezerve uskladišči; c) vrste uskladiščenega blaga (nafta, vrsta derivata) in obseg rezerv; d) naslov lokacije (skladišče), kjer so rezerve dejansko shranjene. 3. Rezerve, shranjene po tem sporazumu na ozemlju druge pogodbenice, so v celoti last pogodbenice, ki jih je oblikovala, in so v celoti na voljo njej ali agenciji, ki skladno s predpisi izpolnjuje obveznost oblikovanja državnih rezerv te pogodbenice, kot je določeno v tretjem odstavku 1. člena tega sporazuma. Pogodbenici se zavezujeta, da bodo uskladiščene obvezne rezerve v celoti na voljo navedenima lastnikoma ali upravičencu, ki je dal izjavo o sprejetju obveznosti, in to tudi med krizo pri preskrbi z nafto in njenimi derivati. Pogodbenici si zagotavljata, da bosta imeli vsa pravna sredstva za upravljanje in nadzor omenjenih rezerv tudi v navedenih okoliščinah, vključno z izvajanjem pravice do razpolaganja z omenjenimi rezervami, tako da se bodo lahko te rezerve prosto in kadar koli prepeljale na ozemlje pogodbenice lastnice. 4. Ob krizi pri preskrbi z nafto in njenimi derivati lahko agencija, ki ima pravico razpolagati z rezervami, črpa katero koli količino teh rezerv ali vse rezerve, pogodbenica, ki je oblikovala te rezerve, pa o tem čim prej obvesti drugo pogodbenico. 5. Pogodbenici zagotavljata, da so te rezerve tudi sicer vedno na voljo in dostopne za nadzor in uporabo. 6. Pogodbenica ima pravico pregledovati rezerve, ki so uskladiščene na njenem ozemlju, o izsledkih ter ugotovitvah takih pregledov pa poroča drugi pogodbenici.

1. Za izvajanje tega sporazuma si pogodbenici zagotovita ustrezna jamstva v skladu s svojo zakonodajo, da ima vsaka pogodbenica, v imenu katere so take rezerve oblikovane in/ali skladiščene v tujini po sporazumu o skladiščenju, pravico, da take rezerve nafte in njenih derivatov vključi v svoje obvezne rezerve skladno z ustreznimi določbami Evropske unije, če v tem primeru med državama obstoji medvladni sporazum. 2. Rezerve, uskladiščene po tem sporazumu na ozemlju druge pogodbenice, se ne štejejo za rezerve tiste pogodbenice, ki jih skladišči. 3. Pogodbenici si medsebojno zagotavljata, a) da so rezerve, uskladiščene po tem sporazumu za drugo pogodbenico, oproščene obveznosti plačila carin, pristojbin, dajatev in predložitve jamstva za plačilo carine; b) da se lahko prevozi obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po tem sporazumu, pa naj bo to po ozemlju držav pogodbenic ali med njunima ozemljema, opravljajo samo v skladu s predpisi, ki veljajo za trošarinska skladišča, in če gre za trošarinska skladišča na območju carinskega skladišča, za carinska skladišča.

1. Vse informacije v zvezi s skladiščenjem rezerv po tem sporazumu se prenašajo neposredno med pogodbenicama ali prek organa, ki ga pogodbenici posebej pooblastita za ta namen. Pooblaščeni organ Ministrstvo za gospodarske zadeve Republike Madžarske zastopa Vlado Republike Madžarske, medtem ko Vlado Republike Slovenije zastopa Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. 2. Pogodbenici sodelujeta pri uporabi pravičnih in nediskriminacijskih pogojev, da zagotovita popolno izpolnjevanje omenjenih zahtev v zvezi s skladiščenjem rezerv, predvsem v zvezi z zagotavljanjem skladnosti z obveznostmi o pravočasnem obveščanju, določenimi v tem sporazumu. 3. Agenciji pogodbenic, odgovorni za skladiščenje obveznih rezerv, se najpozneje šest tednov po poteku vsakega koledarskega četrtletja obvestita o naslednjih podatkih, ki se po tem sporazumu skladiščijo na njunih ozemljih, o: a) imenu in naslovu agencije, ki je naročila skladiščenje; b) imenu in naslovu podjetja, ki rezerve uskladišči; c) vrstah uskladiščenega blaga (nafta, vrsta derivata) in obsegu zalog; d) trajanju sporazuma o skladiščenju; e) naslovu lokacije (skladišče), kjer so rezerve dejansko shranjene. 4. Pogodbenica, ki je oblikovala rezerve, preveri točnost takih podatkov, in če se podatki ne ujemajo, obvesti drugo pogodbenico o vseh pritožbah ali pripombah. 5. Sporazum ne zahteva, da pogodbenica razkrije kakršne koli informacije, katerih razkritje po ustreznih sporazumih, zakonih in drugih predpisih, veljavnih v pogodbenicah, ni dovoljeno. Po tem sporazumu se ne smejo prenašati nobene informacije o izbranih razkritjih, razen podatkov za obvezno poročanje Evropski uniji, kot je določeno v 2. in 4. členu.

1. Pogodbenici se na zahtevo druga druge posvetujeta o nadaljnjem sodelovanju pri uporabi tega sporazuma ali o kakršnih koli drugih vprašanjih, ki se lahko pojavijo v zvezi z lokacijo in/ali uporabo takih rezerv, in o vseh spornih vprašanjih, ki se lahko pojavijo. Ob krizi pri preskrbi z nafto in njenimi derivati se pogodbenici takoj medsebojno posvetujeta. 2. Vsi pravni spori, izhajajoči iz razlage in uporabe tega sporazuma ali nastali v zvezi z njegovo razlago in njegovo uporabo, se rešujejo s posvetovanji, če je to mogoče. 3. Če se spor ne more rešiti v treh mesecih od dneva pisne zahteve za reševanje, se ta na zahtevo ene ali druge pogodbenice predloži arbitražnemu sodišču ad hoc. 4. Arbitražno sodišče se ustanovi takole: v dveh mesecih po prejemu zahteve za arbitražo vsaka pogodbenica imenuje enega člana arbitražnega sodišča. Ta dva člana nato izbereta državljana tretje države, ki je, če ga pogodbenici potrdita, imenovan za predsednika sodišča. Predsednik je imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugih dveh članov. 5. Če o imenovanjih ni doseženo soglasje v roku, določenem v tretjem odstavku tega člena, lahko pogodbenici povabita predsednika Meddržavnega sodišča, da v dveh mesecih opravi imenovanja. Če je predsednik državljan ene ali druge pogodbenice ali iz drugih razlogov ne more opraviti omenjene naloge, je povabljen podpredsednik, da opravi imenovanja. Če je tudi podpredsednik državljan ene ali druge pogodbenice ali iz drugih razlogov ne more opraviti omenjene naloge, je povabljen član Meddržavnega sodišča, ki je naslednji po položaju in ni državljan ene ali druge pogodbenice, da opravi imenovanja. 6. Arbitražno sodišče odloča z večino glasov in njegove odločitve so dokončne in zavezujoče. Vsaka pogodbenica krije stroške svojega člana sodišča in stroške svojega zastopanja v arbitražnih postopkih. Stroške predsednika in preostale stroške si pogodbenici delita v enakem deležu. Arbitražno sodišče samo odloča o svojih postopkih.

1. Pogodbenici skleneta sporazum za nedoločen čas in velja, dokler ga katera od pogodbenic pisno ne odpove po diplomatski poti z najmanj dvanajstmesečnim (12) odpovednim rokom. Ob krizi pri preskrbi z nafto in njenimi derivati odpoved ni mogoča. 2. Ta sporazum začne veljati 30. (trideseti) dan po prejemu zadnjega diplomatskega obvestila pogodbenic, da so bili izpolnjeni njuni notranjepravni postopki, potrebni za začetek veljavnosti sporazuma. Sestavljeno v Budimpešti dne 20. novembra 2002 v dveh izvirnikih v slovenskem, madžarskem in angleškem jeziku, pri čemer imajo vsa besedila enako vsebino in pomen. Pri različni razlagi je odločilna angleška različica. V imenu Vlade Republike Slovenije Renata Vitez l. r. V imenu Vlade Republike Madžarske Imre Réthy l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za gospodarstvo.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.