Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MADŽARSKE O SODELOVANJU PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN CIVILIZACIJSKIMI NESREČAMI Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 1995.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, podpisan 22. marca 1995 v Ljubljani.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in madžarskem jeziku glasi:

V tem sporazumu uporabljeni pojmi pomenijo naslednje: a) ”naravne in civilizacijske nesreče” so tiste nesreče, ki jih povzročijo naravni pojavi, industrijske nesreče in drugi civilizacijsko pogojeni škodni dogodki, ki v veliki meri ogrožajo življenje, življenjske razmere, materialne dobrine in okolje in zaradi katerih je potrebno sprejeti izredne ukrepe; b) ”podatki in informacije o nevarnosti” so tisti podatki in informacije, ki se nanašajo na naravne in civilizacijske nesreče in katerih namen je zgodnje obveščanje o pretečih nevarnostih ter uveljavljanje zaščitnih in drugih ukrepov pri zagotavljanju varnosti ljudi ter materialnih in drugih dobrin; c) ”zaščitni ukrepi” so preventivni in drugi zaščitni ukrepi ter dejavnosti, ki se nanašajo na: – preprečevanje, zmanjševanje in odpravo nevarnosti, ki ogrožajo prebivalstvo; – zaščito materialnih dobrin; d) ”reševanje in pomoč” so dejavnosti vseh reševalnih sil in sredstev, katerih namen je neposredno in posredno lajšanje in odpravljanje posledic naravnih in civilizacijskih nesreč; e) ”reševalne ekipe in posamezniki, ki nudijo pomoč”, so osebe, ki jih pogodbenica določi za dajanje pomoči; f) ”oprema” so sredstva za osebno in skupinsko zaščito, reševalna oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih uporabljajo reševalne ekipe in posamezniki, ki nudijo pomoč; g) ”pošiljka pomoči” so živila, pitna voda, zdravila, sanitetni material ter materialna in druga sredstva, ki so namenjena za brezplačno razdelitev prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu kot pomoč pri lajšanju posledic naravnih in civilizacijskih nesreč.

Sodelovanje pri zaščiti civilnega prebivalstva ter varstvu materialnih dobrin in okolja pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami obsega: 1. načrtovanje in izvajanje skupnih preventivnih ukrepov; 2. obveščanje o nevarnostih in posledicah naravnih in civilizacijskih nesreč; 3. pomoč pri zaščiti in reševanju ter pripravi načrtov o sodelovanju; 4. pomoč pri odpravljanju posledic nesreč; 5. izobraževanje in usposabljanje pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in drugih strokovnjakov za zaščito in reševanje; 6. izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij ter izvajanje skupnih raziskovalnih programov; 7. razvijanje, proizvodnjo in izpopolnjevanje opreme; 8. organiziranje in izvajanje skupnih vaj iz zaščite in reševanja.

(1) Pogodbenici si bosta izmenjavali informacije o znanstvenih in tehničnih dosežkih ter izkušnje, ki so pomembne za predvidevanje in preprečevanje naravnih in civilizacijskih nesreč ter za učinkovito zaščito in reševanje ob nesrečah. Izmenjavali si bosta rezultate raziskav o naravnih in civilizacijskih nesrečah ter izdelali skupne znanstvenoraziskovalne programe in skupne načrte za ukrepanje ob splošnih in skupnih nevarnostih. (2) Vse oblike sodelovanja na tem področju bodo potekale v skladu s predpisi pogodbenic, zato si bosta pogodbenici izmenjavali informacije o zakonodaji. (3) Pogodbenici si bosta prizadevali rezultate in izsledke znanstvenega in tehnično-tehnološkega sodelovanja kar najbolj koristno uporabiti tudi pri gospodarskem in drugem sodelovanju z drugimi državami.

Pogodbenici bosta pospeševali sodelovanje podjetij in drugih organizacij pri izvajanju skupnih programov tehničnega razvoja in proizvodnje opreme. Pospeševali bosta nemoten pretok opreme in skupno nastopanje na tretjih trgih ter izmenjavali izkušnje pri uporabi opreme.

Pogodbenici bosta zagotavljali pravne in druge pogoje za delovanje človekoljubnih organizacij ter pospeševali sodelovanje teh organizacij na področju varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami.

Pogodbenici bosta razvijali medsebojno sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju kadrov za zaščito in reševanje in v ta namen pospeševali neposredno sodelovanje in stike med izobraževalnimi organizacijami, izmenjavo predavateljev, inštruktorjev in drugih strokovnjakov, sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju kadrov ter si izmenjavali literaturo in druga učna sredstva kot tudi izkušnje o zaščiti in reševanju.

(1) Pogodbenici se bosta medsebojno obveščali o vseh nevarnostih naravnih in civilizacijskih nesreč, ki lahko ogrozijo eno od pogodbenic. Na svojem območju bosta zbirali potrebne podatke in informacije in jih neposredno sporočali pristojnim organom pogodbenic. (2) Pogodbenici se bosta medsebojno obveščali o naravnih in civilizacijskih nesrečah, ki so se zgodile na njunem območju. Obvestilo mora vsebovati: opis dogodka, kraj, čas, obseg in posledice nesreče ter izvršene ukrepe. Pogodbenici se obvestita o razpoložljivih reševalnih ekipah, sredstvih in opremi ter o možnostih in načinu nudenja pomoči. (3) Informacijo se lahko posreduje pisno ali ustno v jeziku pogodbenic ali v angleškem jeziku. Ustno sporočilo je treba pisno potrditi. (4) Organi, ki so odgovorni za pošiljanje in sprejemanje podatkov in informacij o nevarnostih oziroma nesrečah, so: a) v Republiki Madžarski: – Državno poveljstvo Ministrstva za notranje zadeve za požarno varnost in civilno zaščito; b) v Republiki Sloveniji: – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo.

Pogodbenici bosta za preprečitev oziroma zmanjšanje splošnih in skupnih nevarnosti načrtovali in izvajali določene skupne preventivne ukrepe.

(1) Pogodbenica, katero je prizadela naravna ali civilizacijska nesreča, lahko, če meni, da je potrebno, zaprosi za pomoč drugo pogodbenico. Ta pomoč se lahko nanaša na reševalne ekipe in posameznike, ki nudijo pomoč ter na sredstva pomoči. (2) Prošnja za pomoč iz prvega odstavka mora vsebovati: podatke o vrsti in obsegu potrebne pomoči, podatke o kontaktnih osebah in ustanovah ter predlog o načinu pomoči. Podatke o potrebni pomoči je treba glede na razvoj in potek dogodkov tekoče popravljati in dopolnjevati. (3) Nudenje pomoči poteka v skladu s predpisi držav pogodbenic.

(1) Organi, ki so pristojni za pošiljanje in sprejemanje prošenj za pomoč, so: a) v Republiki Madžarski: – Državno poveljstvo Ministrstva za notranje zadeve za požarno varnost in civilno zaščito; b) v Republiki Sloveniji: – Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo. (2) Na obmejnih območjih lahko prošnje za pomoč pošiljajo in sprejemajo poleg organov iz prvega odstavka tudi regijski poveljniki Civilne zaščite.

(1) Člani reševalnih ekip in posamezniki, ki nudijo pomoč, ne potrebujejo potnega lista, dovoljenja za bivanje ali vizuma. Potrdilo o pravnem položaju članov ekip pri prehodu čez državno mejo se lahko zahteva samo od vodje reševalne ekipe. (2) Člani reševalnih ekip in posamezniki, ki nudijo pomoč, lahko v nujnih primerih prestopijo mejo zunaj mejnih prehodov ne da bi upoštevali sicer veljavne predpise. O takih primerih je treba nemudoma obvestiti pristojne obmejne organe (policijo, carino). (3) Člani reševalnih ekip in posamezniki, ki nudijo pomoč, imajo pravico nositi pripadajočo uniformo na območju države druge pogodbenice. (4) Strelnega orožja, municije in eksplozivnih sredstev ni dovoljeno prenašati na območje države druge pogodbenice. (5) Olajšave pri prehajanju čez državno mejo iz prvega in drugega odstavka se nanašajo tudi na tiste osebe, ki jih je treba evakuirati.

(1) Pogodbenici si čim bolj olajšata vnašanje in iznašanje opreme, sredstev pomoči in blaga, določenega v drugem odstavku. Vodja reševalne ekipe mora pri prestopu državne meje obmejnim organom druge pogodbenice izročiti samo seznam opreme in sredstev pomoči. V nujnih primerih, če do prestopa državne meje pride zunaj mejnega prehoda, je treba seznam čim prej izročiti pristojnim obmejnim organom. (2) Reševalne ekipe lahko prenesejo samo opremo in sredstva, ki so potrebna za njihovo oskrbo in delovanje. (3) Za vnašanje in iznašanje opreme in sredstev pomoči ne veljajo prepovedi in omejitve, ki veljajo za vnašanje in iznašanje blaga v blagovnem prometu. Sredstva pomoči se lahko na območje pogodbenice vnaša brez carinskih dajatev. Opremo in sredstva se lahko začasno uporablja brez predhodnih formalnih postopkov in jamstev. Če so bila sredstva in oprema oziroma blago iz prvega odstavka namensko porabljena, zanje ni treba plačati carinskih in drugih dajatev. Če niso bila porabljena, jih je treba vrniti. Če sredstva ostanejo kot pomoč, je treba o vrsti in količini teh sredstev in o kraju, kjer se nahajajo, obvestiti pristojne organe pogodbenice, ki o tem obvestijo carinske organe. (4) Določbe tretjega odstavka se uporabljajo tudi ob vnosu zdravil, ki vsebujejo narkotike in psihotropne substance. Vnašanje in iznašanje narkotikov in psihotropnih substanc se v skladu z mednarodnimi sporazumi ne obravnavata kot uvoz in izvoz blaga v blagovnem prometu. Zdravila, ki vsebujejo narkotike in psihotropne substance, se lahko vnesejo samo v količinah, ki so potrebne za nudenje medicinske pomoči, uporablja pa jih lahko samo medicinsko osebje z ustrezno strokovno izobrazbo po predpisih pogodbenice, v katere sestavi so reševalne ekipe.

(1) Za vodenje reševalnih akcij so pristojni organi pogodbenice, ki je prosila za pomoč. (2) Organi pogodbenice, ki je prosila za pomoč, dajejo naloge za zaščito, reševanje in pomoč izključno vodjem poslanih reševalnih ekip. (3) Organi pogodbenice, ki je prosila za pomoč, pomagajo članom reševalnih ekip ter posameznikom, ki sodelujejo pri reševanju in pomoči, ter jim dajejo vsestransko zaščito in pomoč.

(1) Pogodbenica, ki nudi pomoč, ne zahteva povrnitve stroškov pomoči, kar velja tudi za stroške, ki nastanejo zaradi uporabe, poškodovanja ali izgube materialov. (2) Če se stroški pomoči povrnejo v celoti ali delno, določila prvega odstavka ne veljajo. V tem primeru se pogodbenici, ki nudi pomoč, povrnejo stroški. (3) Stroški pomoči, ki jo nudijo fizične ali pravne osebe s posredovanjem pogodbenice, bremenijo pogodbenico, ki prosi za pomoč.

(1) Pogodbenici se bosta odpovedali vsakemu zahtevku za nadomestilo škode na opremi in sredstvih pomoči, če je škodo povzročila reševalna ekipa ali posameznik, ki je nudil pomoč, med opravljanjem reševalnih nalog in nalog pomoči po tem sporazumu in če škoda ni bila povzročena namerno. (2) Pogodbenici se bosta odpovedali vsakemu zahtevku za nadomestilo ob telesni poškodbi in trajnih posledicah za zdravje ter v primeru smrti udeleženca v reševalni akciji, če je do tega prišlo med izvajanjem nalog po tem sporazumu, razen če to ni bilo povzročeno namerno. (3) Odškodninska odgovornost, določena v prvem in drugem odstavku, nastane v trenutku vstopa na ozemlje pogodbenice, ki prosi za pomoč, in traja do zapustitve njenega ozemlja. (4) Če je bila pri izpolnjevanju nalog iz tega sporazuma povzročena škoda tretji osebi, prevzame odgovornost pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, tako kot če bi to škodo povzročile njene reševalne ekipe in posamezniki, ki nudijo pomoč.

(1) Pogodbenici imenujeta za izvajanje tega sporazuma stalno mešano komisijo, ki jo sestavljajo slovenski in madžarski člani. Vsaka pogodbenica ima v mešani komisiji enako število članov, vendar najmanj tri. O predsednikih stalne mešane komisije bosta pogodbenici druga drugo obvestili po diplomatski poti. (2) Naloge stalne mešane komisije, ki izhajajo iz tega sporazuma, so: – reševanje organizacijskih in konkretnih tehničnih vprašanj; – določitev načina vzdrževanja stikov in medsebojnega obveščanja; – priprava poslovnika. (3) Stalna mešana komisija lahko ustanovi podkomisije za reševanje posameznih vprašanj in zaprosi za pomoč strokovnjake. (4) Stalna mešana komisija se sestane najmanj enkrat letno, izmenoma enkrat v Republiki Sloveniji in enkrat v Republiki Madžarski. Pobudo za sklic izrednega sestanka lahko da vsaka od pogodbenic.

Ta sporazum začne veljati 30. dan po dnevu, ko se pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji za začetek veljavnosti sporazuma.

Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli pisno po diplomatski poti sporoči, da odstopa od tega sporazuma. Odpovedni rok je 3 mesece od datuma, ko je druga pogodbenica prejela obvestilo o odstopu.

Ta sporazum ne prizadene obstoječih pravic in obveznosti pogodbenice iz drugih mednarodnih sporazumov.

Spore med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma rešuje stalna mešana komisija iz prvega odstavka 16. člena. Če mešana komisija spora sama ne more rešiti, se ga rešuje po diplomatski poti. Sklenjeno v Ljubljani dne 22. marca 1995 v dveh izvirnikih v slovenskem in madžarskem jeziku, pri čemer sta besedili enako veljavni. Za Vlado Republike Slovenije Jelko Kacin l. r. Za Vlado Republike Madžarske Gabor Kuncze l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi ministrstvo, pristojno za obrambo.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.