Skip to content
← Back to list

Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pomorskem trgovinskem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Islamske republike Iran

BIRPTP

in force

26. 5. 2000

BIRPTP · original text

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pomorskem trgovinskem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Islamske republike Iran Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O POMORSKEM TRGOVINSKEM PROMETU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ISLAMSKE REPUBLIKE IRAN (BIRPTP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pomorskem trgovinskem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Islamske republike Iran (BIRPTP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. maja 2000.
Ratificira se Sporazum o pomorskem trgovinskem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Islamske republike Iran, podpisan v Teheranu 11. maja 1999.
Sporazum se v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
V tem sporazumu naslednji izrazi pomenijo: 1. “ladja pogodbenice“: katero koli trgovsko ladjo, ki je v skladu z zakonodajo pogodbenice vpisana v ladijski vpisnik in pluje pod njeno zastavo, razen: a) vojnih ladij, b) drugih ladij, ki so v službi oboroženih sil, c) raziskovalnih ladij (hidrografskih, oceanografskih in znanstvenih), d) ribiških ladij, e) ladij, ki opravljajo naloge, ki niso v zvezi s trgovino (javne ladje, sanitetne ladje itd.). 2. “član posadke“: katero koli osebo na ladji pogodbenice, ki ima ustrezen pomorski osebni dokument in je pravilno vpisana v seznam posadke; 3. “pristojni pomorski organ“: za Republiko Slovenijo: A) Ministrstvo za promet in zveze, Sektor za pomorstvo za splošne pomorske zadeve in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za plovbne zadeve in zadeve v zvezi z varnostjo na morju, B) Luka Koper, d.d., za pristaniške storitve; za Islamsko republiko Iran: Organizacija za pristanišča in ladjarstvo.
Ta sporazum se uporablja na ozemlju Republike Slovenije in na ozemlju Islamske republike Iran.
Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Iran na področju pomorskega trgovinskega prometa temelji na načelih enakih pravic, spoštovanju državne suverenosti, medsebojnih koristih in interesih.
V skladu s 3. členom tega sporazuma pogodbenici sodelujeta in druga drugi pomagata pri vzpostavljanju stikov med pristojnimi in zainteresiranimi organizacijami in organi, odgovornimi za pomorski trgovinski promet v svojih državah.
1. Pogodbenici sodelujeta in druga drugi pomagata pri razvoju pomorskega trgovinskega prometa med državama in v ta namen: a) spodbujata slovenske in iranske ladijske družbe k sodelovanju pri prevozu blaga med pristanišči pogodbenic ter sodelujeta pri odpravljanju morebitnih ovir, ki bi lahko preprečevale razvoj tega prevoza; b) si prizadevata za uporabo načela prostega pretoka storitev v pomorskih trgovinskih prevozih med pristanišči pogodbenic ali med njunimi pristanišči in pristanišči tretjih držav. 2. Določbe prvega odstavka tega člena ne posegajo v pravice ladij, ki plujejo pod zastavo tretjih držav, da sodelujejo pri pomorskih trgovinskih prevozih med pristanišči obeh pogodbenic ali da jih zakupi ali jih upravlja ladijska družba ene od pogodbenic za pomorski trgovinski promet med pristanišči obeh pogodbenic.
1. Vsaka pogodbenica obravnava ladje druge pogodbenice, njihove posadke, potnike in blago ladij kot svoje ladje, ki se uporabljajo v mednarodnem pomorskem trgovinskem prometu, v zvezi: a) s prostim dostopom v svoje teritorialne vode in v pristanišča, ki so odprta za mednarodni promet; b) s postankom ladij v pristaniščih in uporabo pristaniških naprav; c) z vkrcevanjem in izkrcavanjem potnikov; d) z uporabo storitev za pomorski trgovinski promet kot tudi z njim povezanih trgovinskih dejavnosti. 2. Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za: a) dejavnosti, ki jih v skladu z notranjo zakonodajo vsake pogodbenice lahko opravljajo le njena lastna podjetja in organizacije; b) predpise v zvezi z vstopom in bivanjem tujcev na ozemlju ene ali druge pogodbenice; c) pravila, ki urejajo obvezno pilotažo; d) pristanišča, ki niso odprta za mednarodni promet.
Pogodbenici v okviru svoje zakonodaje in pristaniških predpisov sprejmeta vse potrebne ukrepe za olajšanje in spodbujanje pomorskega trgovinskega prometa, da bi se v svojih pristaniščih izognili nepotrebnim zamudam ladij, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, kot tudi da bi čim bolj pospešili in poenostavili veljavne upravne, carinske in sanitarne postopke v svojih pristaniščih.
1. Potrdila o državni pripadnosti in izmeritvena spričevala ter druga ladijska spričevala, ki jih priznavajo pristojni organi ene od pogodbenic, in dokumente, izdane v skladu z zahtevami mednarodnih konvencij, priznajo pristojni organi druge pogodbenice. 2. Ladje vsake pogodbenice, ki imajo izmeritvena spričevala, veljavna v skladu s prvim odstavkom tega člena, so oproščene dodatne meritve v pristanišču druge pogodbenice. 3. Pristaniške pristojbine in prispevki se izračunajo na podlagi izmeritvenih spričeval ladij, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.
Pogodbenici priznata osebne dokumente članov posadke, ki so jih izdale in jih priznajo njuni pristojni organi. Ta osebna dokumenta sta: – za člane posadke ladij Republike Slovenije: pomorska knjižica, – za člane posadke ladij Islamske republike Iran: pomorski osebni dokument.
Pogodbenici uporabljata določbe Konvencije MOD št. 108.
Vsaka pogodbenica, kadar je potrebno, v okviru svojih možnosti daje potrebno zdravniško pomoč članom posadk ladij druge pogodbenice v skladu s svojo notranjo zakonodajo in predpisi.
1. Če ladja ene od pogodbenic nasede, jo vrže na obalo ali se ji zgodi kakšna druga nesreča v teritorialnem morju ali v pristanišču druge pogodbenice, je ladji in njenemu tovoru zagotovljeno enako varstvo kot domačim ladjam te države in njihovemu tovoru. Posadki in potnikom na ladji pogodbenice iz prvega odstavka tega člena so kadar koli zagotovljene enaka podpora, pomoč in zaščita, ki so zagotovljene državljanom pogodbenice, v teritorialnem morju ali v pristanišču katere se je zgodila škoda, stroški v zvezi s tem pa se zberejo v skladu s sporazumi, sklenjenimi med pogodbenicama. Določbe tega člena ne preprečujejo pravic do vložitve zahtevkov v zvezi s pomočjo in podporo, dano na podlagi pogodbe ladji, ki je utrpela škodo, njeni posadki, potnikom, tovoru in imetju na ladji. 2. Za ladjo, ki je utrpela škodo, njeno imetje in tovor na njej v celoti ali za kateri koli njun del, ki je bil rešen, ne veljajo carinske dajatve, davki in drugi prispevki, razen če sta imetje in/ali tovor namenjena uporabi in potrošnji na ozemlju pogodbenice, kjer se je zgodila nesreča. 3. Določbe drugega odstavka tega člena ne posegajo v zakone in predpise, ki veljajo na ozemlju pogodbenic v zvezi z začasnim skladiščenjem blaga.
1. Pristojni organi pogodbenice ne posegajo v civilne spore, nastale na morju ali v njenih pristaniščih, med lastnikom ladje, kapitanom, častniki in drugimi člani posadke v zvezi z njihovimi osebnimi dohodki, osebno lastnino posadke in na splošno z delom na ladji, ki pluje pod zastavo druge pogodbenice. 2. Pristojni organi pogodbenice nimajo kazenske pristojnosti v zvezi s kaznivim dejanjem, storjenim na ladji druge pogodbenice, ki je v pristanišču v njeni državi, razen: a) na prošnjo ali s pristankom diplomatskega ali konzularnega predstavnika druge pogodbenice, pod katere zastavo pluje ladja; b) če kaznivo dejanje ali njegove posledice motijo javni red na obali ali v pristanišču ali vplivajo na javno varnost; c) v vseh primerih nezakonite trgovine z narkotiki, psihotropnimi ali radioaktivnimi snovmi. 3. Določbe tega člena ne posegajo v pravice pristojnih organov pogodbenic do izvajanja njihovih lokalnih zakonov in predpisov v zvezi z zdravjem ljudi, carinskim nadzorom, zaščito morskega okolja, varnostjo ladij, pristanišč, človekovega življenja in blaga ter vstopom tujcev na njuno ozemlje.
1. Zaradi tesnega sodelovanja se pogodbenici občasno medsebojno posvetujeta, da bi: a) obravnavali in izboljšali možnosti za izvajanje tega sporazuma; b) predlagali in uskladili morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma. 2. V skladu s prvim odstavkom tega člena pogodbenici po diplomatski poti predlagata, da se opravijo posvetovanja med pristojnimi pomorskimi organi pogodbenic, taka posvetovanja pa se začnejo najkasneje 60 (šestdeset) dni po dnevu prejema takega predloga.
1. Ta sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici medsebojno po diplomatski poti obvestita o izpolnitvi notranjepravnih zahtev za njegovo izvajanje. 2. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko pisno odpove s šestmesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot tri leta po dnevu, ko je začel veljati. 3. Ta sporazum se lahko spreminja in dopolnjuje na podlagi vzajemnega soglasja pogodbenic. Vse spremembe in dopolnila začnejo veljati po ratifikaciji v skladu s postopkom, ki je opredeljen v 1. točki tega člena. Sklenjeno v Teheranu dne 11. maja 1999, ki ustreza 21/2/1378, v dveh izvirnikih v slovenskem, perzijskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi je odločilno angleško besedilo. Za Vlado Republike Slovenije mag. Anton Bergauer, l. r. Za Vlado Islamske republike Iran Mohamoud Hojjati, l. r.
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.