Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Latvije o ponovnem sprejemu oseb

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Latvije o ponovnem sprejemu oseb Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE LATVIJE O PONOVNEM SPREJEMU OSEB (BLAPSO) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Latvije o ponovnem sprejemu oseb (BLAPSO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. septembra 1998.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Latvije o ponovnem sprejemu oseb, podpisan v Ljubljani dne 5. marca 1998.

Sporazum se v izvirnikih v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

(1) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice in brez formalnosti ponovno sprejeti na svoje ozemlje vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju pogodbenice prosilke, če se ugotovi ali utemeljeno domneva, da ima ta oseba državljanstvo zaprošene pogodbenice. Enako velja za osebe, ki jim je bilo, odkar so vstopile na ozemlje pogodbenice prosilke, odvzeto državljanstvo zaprošene pogodbenice, in niso dobile državljanstva nobene države. (2) Državljanstvo se lahko ugotavlja ali utemeljeno domneva na podlagi potrdila o državljanstvu, potnega lista ali osebne izkaznice, tudi če so bili ti dokumenti izdani nepravilno ali če je njihova veljavnost potekla pred manj kot tremi leti. Državljanstvo se lahko domneva tudi na podlagi drugih podatkov. (3) Pogodbenica prosilka mora osebo pod istimi pogoji ponovno sprejeti, tudi če se z nadaljnjim preverjanjem ugotovi, da oseba v trenutku, ko je zapustila ozemlje pogodbenice prosilke, ni imela državljanstva zaprošene pogodbenice in zato določbe 2. člena tega sporazuma za to osebo ne veljajo.

(1) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice in brez formalnosti ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju pogodbenice prosilke, če se ugotovi, da je taka oseba vstopila na ozemlje pogodbenice prosilke neposredno po bivanju na ozemlju zaprošene pogodbenice ali potovanju čezenj. (2) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice in brez formalnosti ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju pogodbenice prosilke, če ima taka oseba veljaven vizum, razen neuporabljenega tranzitnega vizuma, ali kako drugo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdala zaprošena pogodbenica.

Obveznost ponovnega sprejema, predpisana v 2. členu, ne velja, kadar gre za: a) državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo s pogodbenico prosilko; b) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so po zapustitvi ozemlja zaprošene pogodbenice ali po vstopu na ozemlje pogodbenice prosilke od slednje dobili vizum ali dovoljenje za bivanje; c) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zadnjih šest mesecev bivali na ozemlju pogodbenice prosilke; d) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je pogodbenica prosilka priznala bodisi status begunca na podlagi določil Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in določb Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967, ali status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954; e) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jih je zaprošena pogodbenica dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v kako tretjo državo.

Pogodbenica prosilka soglaša s ponovnim sprejemom na svoje ozemlje tistih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere bi zaprošena pogodbenica po ustreznem preverjanju ugotovila, da v času odhoda z ozemlja pogodbenice prosilke ne ustrezajo določbam 2. in 3. člena tega sporazuma.

(1) Zaprošena pogodbenica je dolžna brez odlašanja oziroma najkasneje v petnajstih dneh pisno odgovoriti na prošnjo za ponoven sprejem. Vsako zavrnitev ponovnega sprejema je treba utemeljiti. (2) Zaprošena pogodbenica mora najpozneje v enem mesecu ponovno sprejeti osebo, za katero je bil potrjen ponoven sprejem. To obdobje se lahko podaljša na zahtevo pogodbenice prosilke.

Zaprošena pogodbenica mora pogodbenici prosilki izdati potrdilo o ponovnem sprejemu, vključno z identifikacijskimi podatki osebe, za katero se zahteva ponoven sprejem, in z morebitnimi dokumenti take osebe.

Pogodbenica prosilka krije stroške prevoza oseb, ki jih je treba ponovno sprejeti, do meje zaprošene pogodbenice, kot tudi, po potrebi, stroške prevoza oseb ob vračanju nazaj v pogodbenico prosilko.

(1) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice dovoli vstop na svoje ozemlje in tranzit čezenj državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva, ki jih je pogodbenica prosilka zavrnila na meji. Tranzit se lahko opravi po cesti, železnici ali z letalom. (2) Pogodbenica prosilka prevzame polno odgovornost za nadaljevanje potovanja take osebe v namembno državo in bo tako osebo ponovno sprejela, če se ukrep zavrnitve iz kateregakoli razloga ne bi mogel izvesti. (3) Pogodbenica prosilka zaprošeni pogodbenici potrdi, da ima oseba, za katero je bil odobren tranzit, dokument za prevoz v namembno državo.

(1) Pogodbenica, ki je uporabila ukrep izgona, mora obvestiti zaprošeno pogodbenico, ali zavrnjena oseba potrebuje spremstvo. Zaprošena pogodbenica se v zvezi s tranzitom lahko: – odloči, da bo sama določila spremstvo; – odloči, da bo določila spremstvo skupaj s pogodbenico, ki je uporabila ukrep izgona. (2) Če se tranzit opravi z letalsko družbo pogodbenice, ki je uporabila ukrep izgona, in s policijskim spremstvom, to lahko opravi pogodbenica sama, pod pogojem, da ne zapustijo mednarodnega pasu na letališču zaprošene pogodbenice. (3) Če se tranzit opravi z letalsko družbo zaprošene pogodbenice in s policijskim spremstvom, tedaj to opravi zaprošena pogodbenica pod pogojem, da pogodbenica, ki je uporabila ukrep izgona, krije vse nastale stroške. (4) Če se mora tranzit izjemoma opraviti po cesti ali železnici, se pogodbenici dogovorita o nujnosti in izvedbi spremstva.

Zahtevo za tranzit si neposredno izmenjata pristojna organa pogodbenic. Zahteva mora vsebovati vse podatke o istovetnosti in državljanstvu osebe, datum potovanja, čas in kraj prihoda v tranzitno državo ter čas in kraj odhoda iz nje v namembno državo, vključno z vsemi podatki uradnih oseb, če spremljajo tako osebo.

Tranzit se lahko zavrne, če osebi v njeni namembni državi grozi kazenski pregon zaradi njene rase, veroizpovedi, narodnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi njenega političnega prepričanja.

Pogodbenica prosilka mora kriti vse stroške tranzita kot tudi vse stroške, ki bi nastali pri vračanju.

Pogodbenici bosta po diplomatski poti določili: – letališča, ki se bodo uporabljala za ponoven sprejem ali za vstop oseb, ki so v tranzitu; – državne organe, odgovorne za obravnavo prošenj za ponoven sprejem ali tranzit.

Če je treba za izvajanje tega sporazuma sporočati osebne podatke, naj taka informacija vsebuje le: a) podatke o osebi, ki bo premeščena, in če je to potrebno, še o njenih družinskih članih, kot so priimek, ime, vsako prejšnje ime, vzdevek ali psevdonim, alias, datum in kraj rojstva, spol, sedanje in vsa prejšnja državljanstva; b) potni list, potni dokument, prepustnica ali kakršenkoli drug identifikacijski dokument; c) ostale podatke, potrebne za identifikacijo osebe, ki bo premeščena; d) načrt potovanja, in e) dovoljenje za vstop v državo, ki ga je izdala ena od pogodbenih držav ali tretja država, njihove opise.

(1) Določbe tega sporazuma ne posegajo v obveznosti ponovnega sprejemanja ali vračanja tujih državljanov, ki izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov veljavnih za pogodbenici. (2) Določbe tega sporazuma ne preprečujejo uporabe določb Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, dopolnjene z Newyorškim protokolom o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967, in Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954. (3) Določila tega sporazuma ne preprečujejo uporabe določb Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950.

(1) Ta sporazum se začasno uporablja od dneva podpisa in začne veljati z dnem prejema kasnejše od not, s katerima se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o izpolnitvi vseh notranjepravnih postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti. (2) Vsaka pogodbenica lahko začasno v celoti ali deloma preneha izvajati sporazum, z izjemo 2. člena tega sporazuma, zaradi razlogov državne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja ljudi z uradnim obvestilom drugi državi pogodbenici. Prenehanje izvajanja sporazuma prične veljati takoj. (3) Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka od pogodbenic lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi državi pogodbenici. Odpoved sporazuma začne veljati prvi dan drugega meseca po mesecu, v katerem je druga država prejela uradno obvestilo. Da bi to potrdila, sta predstavnika pogodbenic, pravilno pooblaščena v ta namen, podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Ljubljani dne 5. marca 1998 v dveh izvirnikih v slovenskem, latvijskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa tri besedila enako verodostojna. Ob sporu ali razlikah v razlagi tega sporazuma prevlada angleško besedilo. Za Vlado Republike Slovenije Boris Frlec l. r. Za Vlado Republike Latvije Valdis Birkavs l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.