Preskoči na vsebino
← Nazaj na seznam

Zakon o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko

BNLSV

veljavna

6. 10. 2000

BNLSV · izvirni besedilo

# Zakon o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO O SOCIALNI VARNOSTI Z ZAKLJUČNIM PROTOKOLOM IN DOGOVORA O IZVAJANJU KONVENCIJE O SOCIALNI VARNOSTI MED SEPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO (BNLSV) Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti z zaključnim protokolom in Dogovora o izvajanju Konvencije o socialni varnosti med Sepubliko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko (BNLSV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. septembra 2000.
Ratificirata se Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko o socialni varnosti z zaključnim protokolom in Dogovor o izvajanju Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Kraljevino Nizozemsko, podpisana v Ljubljani 22. marca 2000.
Konvencija z zaključnim protokolom in Dogovor o izvajanju konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v slovenskem prevodu glasita:
Kadar v skladu z zakonodajo ene pogodbenice pogoji za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve niso izpolnjeni samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po tej zakonodaji, pristojni nosilec za izpolnitev teh pogojev upošteva tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, če se dobe ne prekrivajo.
Pravica do pokojnine po zakonodaji ene pogodbenice ne obstaja, če je po tej zakonodaji dopolnjena zavarovalna doba krajša od 12 mesecev. To se ne uporablja, če obstaja pravica do pokojnine samo na podlagi te zavarovalne dobe.
1. Če so po slovenski zakonodaji izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do dajatve tudi brez seštevanja zavarovalnih dob, dopolnjenih v pogodbenicah, pristojni nosilec v Sloveniji zagotovi dajatev samo na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po slovenski zakonodaji. 2. Če oseba izpolnjuje pogoje za dajatve le ob upoštevanju 22. člena, izračuna pristojni nosilec najprej teoretični znesek dajatve, do katere bi oseba imela pravico, kot če bi bila celotna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji obeh pogodbenic, dopolnjena po zanj veljavni zakonodaji. Če znesek dajatve ni odvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek. 3. Na podlagi zneska iz prejšnjega odstavka pristojni nosilec izračuna dejanski znesek dajatve, ki jo je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, ki se upošteva po zanj veljavni zakonodaji, in celotno zavarovalno dobo, ki se upošteva po zakonodaji obeh pogodbenic.
1. Za izvajanje drugega odstavka 24. člena se pri določitvi osnove za pokojnino po slovenski zakonodaji upošteva samo slovenska pokojninska osnova. 2. Če pri izvajanju tretjega odstavka 24. člena celotna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji obeh pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po slovenski zakonodaji določena za odmero zneska dajatev, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo po slovenski zakonodaji in omenjenim najvišjim možnim številom mesecev zavarovanja.
Če je za osebo ob nastopu nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost, veljala slovenska pokojninska zakonodaja in je bila upravičena do slovenske invalidske pokojnine in je pred tem v skladu z nizozemsko zakonodajo o invalidskem zavarovanju dopolnila zavarovalne dobe, je upravičena do dajatve po nizozemski zakonodaji, ki se izračuna v skladu s pravili iz 27. člena.
1. Višina dajatve iz 26. člena se izračuna v sorazmerju med skupno dolžino zavarovalnih dob, ki jih je oseba dopolnila v skladu z nizozemsko zakonodajo po petnajstem letu starosti, in obdobjem od dneva, ko je oseba dopolnila 15 let, in dnevom nastopa nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost. 2. Če je bila ob nastopu nezmožnosti za delo, ki ji je sledila invalidnost, zadevna oseba zaposlena ali se je štela za zaposleno, se dajatev, do katere je upravičena, določi v skladu z Zakonom o invalidskih dajatvah z dne 18. februarja 1966 (WAO). V nasprotnem primeru se dajatev, do katere je upravičena, določi v skladu z Zakonom o invalidskih dajatvah za samozaposlene z dne 24. aprila 1997 (WAZ). 3. Za zavarovalne dobe, dopolnjene po nizozemski zakonodaji, se štejejo: a) zavarovalne dobe, dopolnjene po Zakonu o invalidskih dajatvah z dne 18. februarja 1966 (WAO); b) zavarovalne dobe, dopolnjene po Zakonu o invalidskih dajatvah za samozaposlene z dne 24. aprila 1997 (WAZ); c) dobe zaposlitve in dobe, ki se obravnavajo kot takšne, dopolnjene na Nizozemskem pred 1. julijem 1967. 4. Če v primeru iz prvega stavka drugega odstavka tega člena zavarovalna doba po WAO sovpada z zavarovalno dobo po WAZ, se upošteva le doba, dopolnjena po WAO. 5. Če v primeru iz drugega stavka drugega odstavka tega člena zavarovalna doba po WAZ sovpada z zavarovalno dobo po WAO, se upošteva le doba, dopolnjena po WAZ.
Če je za osebo v času njene smrti veljala slovenska pokojninska zakonodaja in je pred tem dopolnila zavarovalne dobe po nizozemski zakonodaji o zavarovanju za preživele družinske člane (ANW), so njeni preživeli družinski člani upravičeni do dajatve po tej zakonodaji, ki se izračuna v skladu s pravili iz 30. člena.
Višina dajatve iz 29. člena se izračuna v sorazmerju med skupno dolžino zavarovalnih dob, ki jih je umrli dopolnil po nizozemski zakonodaji pred dopolnjenim 65. letom, in obdobjem od dopolnjenega 15. leta do smrti, vendar največ do dopolnjenega 65. leta.
Kadar se je za osebo uporabljala zakonodaja obeh pogodbenic, se za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti dobe zavarovanja ali zaposlitve, ki se upoštevajo v skladu z zakonodajo obeh pogodbenic, seštejejo, če te dobe ne sovpadajo.
Zaposlena oseba s stalnim prebivališčem na ozemlju ene pogodbenice, ki gre na ozemlje druge pogodbenice in je nazadnje zanjo veljala zakonodaja druge pogodbenice, je upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti po zakonodaji te pogodbenice med bivanjem na njenem ozemlju, če: a) oseba izpolnjuje pogoje zakonodaje te pogodbenice ob upoštevanju seštevanja zavarovalnih dob iz 31. člena in b) je bila oseba zaposlena na ozemlju te pogodbenice skupno najmanj štiri tedne v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo zahtevka in c) je oseba imela dovoljenje za delo na ozemlju te pogodbenice v skladu z njeno zakonodajo o zaposlovanju tujih delavcev.
Pri računanju višine dajatve v primerih, za katere se uporablja to poglavje, se upošteva le dohodek, pridobljen na ozemlju pogodbenice, ki izplača dajatev.
1. Oseba, zaposlena na ozemlju ene pogodbenice, je upravičena do otroškega dodatka po njeni zakonodaji, tudi če otrok stalno prebiva na ozemlju druge pogodbenice. 2. Prvi odstavek tega člena se uporablja, dokler nizozemska zakonodaja dovoljuje izplačevanje otroških dodatkov za otroke s stalnim prebivališčem zunaj ozemlja Nizozemske.
Če so pogoji za upravičenost do otroških dodatkov izpolnjeni po zakonodaji obeh pogodbenic, se upravičenost do otroškega dodatka prizna le po zakonodaji pogodbenice, na ozemlju katere otrok stalno prebiva.
Za namen poslovanja s strankami lahko organ za zvezo ene pogodbenice vzpostavi neposreden stik z upravičenci, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju druge države.
Za izvajanje konvencije z zaključnim protokolom in dogovora o izvajanju konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.