Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o ponovnem sprejemu oseb, ki so nezakonito vstopile in/ali nezakonito bivajo na ozemlju njunih držav

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o ponovnem sprejemu oseb, ki so nezakonito vstopile in/ali nezakonito bivajo na ozemlju njunih držav Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ROMUNIJE O PONOVNEM SPREJEMU OSEB, KI SO NEZAKONITO VSTOPILE IN/ALI NEZAKONITO BIVAJO NA OZEMLJU NJUNIH DRŽAV (BROPSO) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o ponovnem sprejemu oseb, ki so nezakonito vstopile in/ali nezakonito bivajo na ozemlju njunih držav (BROPSO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. marca 2001.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o ponovnem sprejemu oseb, ki so nezakonito vstopile in/ali nezakonito bivajo na ozemlju njunih držav, podpisan v Bukarešti 4. oktobra 2000.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

(1) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice brez posebnih formalnosti ponovno sprejeti na ozemlje svoje države vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali bivanje, ki veljajo na ozemlju države pogodbenice prosilke, če se ugotovi ali utemeljeno domneva, da ima ta oseba državljanstvo države zaprošene pogodbenice. (2) Državljanstvo se lahko ugotavlja na podlagi veljavnega potrdila o državljanstvu, potnega lista ali osebne izkaznice. (3) Državljanstvo se lahko utemeljeno domneva na podlagi dokumentov, navedenih v drugem odstavku, tudi če so potekli, in na podlagi drugih podatkov in dokumentov (vozniško dovoljenje, študentska izkaznica, vojaška knjižica itd.). V primeru utemeljeno domnevanega državljanstva se to ugotovi v sodelovanju z najbližjo diplomatsko misijo ali konzularnim predstavništvom države zaprošene pogodbenice. (4) Pogodbenica prosilka mora osebo pod istimi pogoji ponovno sprejeti, če se z nadaljnjim preverjanjem ugotovi, da oseba nima državljanstva države zaprošene pogodbenice.

(1) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice brez posebnih formalnosti ponovno sprejeti na ozemlje svoje države državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je nezakonito vstopila in/ali nezakonito biva na ozemlju države pogodbenice prosilke, če se ugotovi, da je taka oseba vstopila na ozemlje države pogodbenice prosilke neposredno z ozemlja države zaprošene pogodbenice. (2) Vsaka pogodbenica mora na zahtevo druge pogodbenice brez posebnih formalnosti ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je nezakonito vstopila in/ali nezakonito biva na ozemlju države pogodbenice prosilke, če ima taka oseba veljaven vizum, razen neizkoriščenega tranzitnega vizuma, ali kako drugo veljavno dovoljenje za bivanje, kot je določeno v državni zakonodaji in ga je izdala zaprošena pogodbenica.

Obveznost ponovnega sprejema, določena v 2. členu, ne velja za: a) državljane tretjih držav, ki imajo skupno državno mejo z državo pogodbenice prosilke; b) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so po zapustitvi ozemlja države zaprošene pogodbenice ali po vstopu na ozemlje države pogodbenice prosilke od te dobile vizum ali dovoljenje za bivanje; c) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zadnje tri mesece bivale na ozemlju države pogodbenice prosilke; d) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je pogodbenica prosilka priznala bodisi status begunca na podlagi določb Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in določb Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 ali status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954; e) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zaprosile za azil in čakajo na dokončno odločitev pristojnih oblasti; f) državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jih je zaprošena pogodbenica dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v katero koli tretjo državo.

Pogodbenica prosilka soglaša s ponovnim sprejemom na ozemlje svoje države tistih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere bi zaprošena pogodbenica po ustreznem preverjanju ugotovila, da v času odhoda z ozemlja države pogodbenice prosilke ne ustrezajo določbam 2. in 3. člena tega sporazuma.

(1) Zaprošena pogodbenica je dolžna brez odlašanja pisno odgovoriti na prošnjo za ponovni sprejem, v vsakem primeru pa najkasneje v petnajstih dneh. Vsako zavrnitev ponovnega sprejema je treba utemeljiti. (2) Zaprošena pogodbenica mora na prošnjo pogodbenice prosilke najkasneje v petnajstih dneh izdati potne dokumente, potrebne za vrnitev v domovino, osebi, ki bo vrnjena v skladu z določbami prvega odstavka 1. člena. Zaprošena pogodbenica mora državljane sprejeti nemudoma po izdaji teh dokumentov. (3) Zaprošena pogodbenica mora najpozneje v enem mesecu ponovno sprejeti državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, za katero je bil potrjen ponovni sprejem. To obdobje se lahko podaljša na utemeljeno zahtevo katere koli pogodbenice.

Zaprošena pogodbenica mora pogodbenici prosilki izdati potrdilo o ponovnem sprejemu, vključno z identifikacijskimi podatki osebe, za katero se zahteva ponovni sprejem. Če se ponovni sprejem izvede brez spremstva, mora biti zaprošena pogodbenica o tem pisno obveščena.

Pogodbenica prosilka krije stroške prevoza oseb, ki jih je treba ponovno sprejeti, do meje zaprošene pogodbenice. Pogodbenica prosilka po potrebi krije vse stroške ponovnega sprejema oseb.

(1) Pogodbenica prosilka dovoli osebi, ki jo je treba ponovno sprejeti, da v namembno državo prepelje vso svojo zakonito pridobljeno lastnino v skladu z državno zakonodajo. (2) Nobena pogodbenica ni v nobenem primeru dolžna kriti stroškov prevoza takšnega blaga.

(1) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice dovoli v primeru zavrnitve tranzit čez ozemlje svoje države državljanom tretjih držav ali osebam brez državljanstva. Zaprošena pogodbenica lahko prosi predstavnika pristojnega organa pogodbenice prosilke, da zagotovi spremstvo med tranzitom čez ozemlje njene države, če je takšno spremstvo potrebno. Tranzit se lahko opravi po cesti, železnici ali z letalom. (2) Pogodbenica prosilka prevzame polno odgovornost za nadaljevanje potovanja take osebe v namembno državo in bo tako osebo ponovno sprejela, če se ukrep zavrnitve iz katerega koli razloga ne bi mogel izvesti. (3) Pogodbenica prosilka zaprošeni pogodbenici potrdi, da ima oseba, za katero je bil odobren tranzit, veljaven dokument za prevoz v namembno državo.

Pogodbenica prosilka mora obvestiti zaprošeno pogodbenico, če zavrnjena oseba potrebuje spremstvo. Spremstvo zagotovi pogodbenica prosilka, ki tudi krije vse potrebne stroške tranzita v namembno državo in vse stroške, ki bi nastali pri vračanju.

Zahtevo za tranzit si neposredno izmenjata pristojna organa pogodbenic. Zahteva mora vsebovati vse podatke o istovetnosti in državljanstvu osebe, datumu potovanja, času in kraju prihoda v državo tranzita ter času in kraju odhoda iz nje v namembno državo, vključno z vsemi podatki o uradnih osebah, če te spremljajo tako osebo. Zaprošena pogodbenica mora pogodbenici prosilki na zahtevo za tranzit odgovoriti v oseminštiridesetih urah od dneva prejema take zahteve.

Tranzit se lahko zavrne, če osebi v njeni namembni državi grozi kazenski pregon ali obsodba zaradi njene rase, veroizpovedi, etnične pripadnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi njenega političnega prepričanja.

Pogodbenici po diplomatski poti določita: – državne organe, odgovorne za obravnavo prošenj za ponovni sprejem ali tranzit; – mednarodne mejne prehode, ki se lahko uporabijo za ponovni sprejem ali za vstop oseb, ki so v tranzitu.

(1) Če je treba za izvajanje tega sporazuma sporočati osebne podatke, naj taka informacija vsebuje le: a) podatke o osebi, ki bo ponovno sprejeta ali prevzeta v tranzitu, in če je to potrebno, še podatke o njenih družinskih članih, kot so: priimek, ime, vsako prejšnje ime, vzdevek ali psevdonim, alias, datum in kraj rojstva, spol, sedanje in vsa prejšnja državljanstva; b) potni list, potni dokument, prepustnico ali kakršen koli drug identifikacijski dokument (številka, datum izdaje, organ, ki ga je izdal, kraj izdaje, čas veljavnosti); c) druge podatke, potrebne za identifikacijo osebe, ki bo ponovno sprejeta ali prevzeta v tranzitu; d) načrt potovanja in e) dovoljenja za vstop v državo, ki jih je izdala ena od pogodbenic ali tretja država, njihove opise; f) obvestilo o posebni pomoči starejšim ali bolnim osebam, če je ta potrebna. (2) Nobena pogodbenica ne sme javno objaviti zaupnih podatkov o osebnih podatkih oseb, ki bodo ponovno sprejete ali prevzete v tranzitu, oziroma jih ne sme poslati tretjim državam brez predhodne pisne odobritve druge pogodbenice.

Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravice in obveznosti, veljavne za pogodbenici, ki izhajajo iz drugih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenici sta.

(1) Ta sporazum se sklene za nedoločen čas in začne veljati na trideseti dan po dnevu prejema zadnjega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici obvestita o izpolnitvi vseh notranjepravnih postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti. (2) Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma preneha veljati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Romunije o vračanju in ponovnem sprejemu državljanov obeh držav, katerih vstop ali bivanje na ozemlju druge države sta nezakonita, podpisan v Ljubljani 11. aprila 1995. (3) Vsaka pogodbenica lahko začasno v celoti ali delno preneha izvajati sporazum, razen 2. člena tega sporazuma, zaradi razlogov državne varnosti, javnega reda ali zdravja ljudi z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Prenehanje izvajanja sporazuma začne veljati takoj. (4) Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Odpoved sporazuma začne veljati prvi dan drugega meseca po mesecu, v katerem je druga pogodbenica prejela uradno obvestilo. Da bi to potrdila, sta predstavnika pogodbenic, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta sporazum. Sklenjeno v Bukarešti dne 4. oktobra 2000 v dveh izvirnikih v slovenskem, romunskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob sporu ali razlikah v razlagi tega sporazuma prevlada angleško besedilo. Za Vlado Republike Slovenije Vinko Gorenak l. r. Za Vlado Romunije Mircea Muresan l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.