Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov (BRUZKC) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov (BRUZKC), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2011.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, podpisan 22. marca 2011 na Brdu pri Kranju.

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:(*)

Ruska stran ustanovi Ruski znanstveno-kulturni center v Ljubljani. Slovenska stran sme ustanoviti znanstveno-kulturni center Republike Slovenije v Moskvi pod pogoji iz tega sporazuma, če o tem rusko stran vnaprej uradno obvesti. Za Ruski znanstveno-kulturni center v Ljubljani in znanstveno-kulturni center Republike Slovenije v Moskvi se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz centra. Pogodbenici se lahko dogovorita o ustanovitvi centrov v drugih mestih v obeh državah. Dejavnosti centrov temeljijo na splošno priznanih normah mednarodnega prava in določbah tega sporazuma, pri čemer se upošteva zakonodaja države gostiteljice.

Ruski znanstveno-kulturni center v Ljubljani deluje pod pokroviteljstvom vodje diplomatskega predstavništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Za njegove dejavnosti je odgovorna Zvezna agencija za Skupnost neodvisnih držav, rojake po svetu in mednarodno človekoljubno sodelovanje. Znanstveno-kulturni center Republike Slovenije v Moskvi deluje pod pokroviteljstvom vodje diplomatskega predstavništva Republike Slovenije v Ruski federaciji.

Centra lahko za izvajanje svojih dejavnosti navežeta neposredne stike z ministrstvi, drugimi vladnimi agencijami in ustanovami, organi lokalnih oblasti, društvi, združenji, skladi ter posamezniki v državi gostiteljici. V skladu z notranjo zakonodajo države gostiteljice lahko centra izvajata dejavnosti tudi zunaj svojih prostorov.

Glavne dejavnosti centrov so: sodelovanje pri izvajanju dvostranskih programov kulturnega, znanstveno-tehničnega in informacijskega sodelovanja; sodelovanje pri izvajanju politike matične države, ki njenim državljanom v tujini zagotavlja socialne, kulturne, izobraževalne in druge zakonite pravice in interese, jih podpira pri nadaljnjem združevanju ter ohranjanju maternega jezika, nacionalne in kulturne identitete ter razvija vsestranske vezi med organizacijami obeh držav ter njunimi državljani in njihovimi združenji v tujini; seznanjanje prebivalcev države gostiteljice z zgodovino in kulturo matične države, njeno notranjo in zunanjo politiko na področju kulture in sodelovanja v kulturi ter družbenim, znanstvenim in gospodarskim dogajanjem; pomoč pri navezovanju stikov in krepitvi sodelovanja med umetniškimi, kulturno-izobraževalnimi, znanstvenimi in strokovnimi organizacijami obeh držav; spodbujanje učenja jezikov narodov obeh držav; uporaba informacijskih zmogljivosti centrov pri ustvarjanju ugodnih razmer za širše znanstveno-tehnološko in kulturno sodelovanje med državama; pomoč pri vzpostavljanju in razvijanju partnerstev med mesti in regijami Republike Slovenije in Ruske federacije; organizacija informativnih in promocijskih dejavnosti na področju kulture, znanosti in tehnologije; sodelovanje z mednarodnimi ustanovami, ki spodbujajo kulturo narodov, živečih v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji.

Centra v skladu s svojimi dejavnostmi: oblikujeta zbirke informativnega in referenčnega gradiva ter zbirke podatkov o kulturnem, znanstveno-tehnološkem, družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju matične države, gostita konference, simpozije, seminarje in posvete s področja mednarodnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja; zainteresiranim ustanovam in posameznikom v državi gostiteljici zagotavljata informacije in svetujeta pri vzpostavljanju stikov s kulturnovzgojnimi, znanstvenimi, izobraževalnimi in strokovnimi organizacijami v matični državi; sodelujeta pri kulturni vzgoji in obveščanju rojakov, ki živijo v državi gostiteljici, ter vzdržujeta stike z njihovimi združenji; prirejata predstave umetniških ansamblov in posameznih umetnikov ter skrbita za predvajanje del s področja televizijskega in filmskega ustvarjanja; prirejata razstave del s področja likovne in uporabne umetnosti, oblikovanja, arhitekture, fotografije, književnosti, ljudske umetnosti itn.; na različnih področjih delovanja ustanavljata javne odbore in klube, v katere se vključujejo ugledni posamezniki iz lokalne in poslovne skupnosti, ugledni akademiki in kulturniki ter predstavništva tujih držav, organizacije obeh držav in mediji; prirejata tečaje jezika in seznanjanja s kulturo narodov obeh držav ter ekskurzije za državljane države gostiteljice in zagotavljata metodološko podporo raziskovalcem ter učiteljem jezika in kulture, ki delujejo v lokalnih znanstvenih in izobraževalnih ustanovah; pomagata pri izboru državljanov države gostiteljice, ki se potegujejo za študij in prakso v matični državi; pomagata združenjem in klubom rojakov pri izvajanju njihovih dejavnosti; spodbujata dejavnosti združenj in klubov diplomantov izobraževalnih ustanov matične države v državi gostiteljici, prispevata k ohranjanju vezi med takimi združenji, klubi in ustreznimi izobraževalnimi ustanovami ter prirejata strokovne seminarje za diplomante v državi gostiteljici; podpirata dejavnosti svojih knjižnic in druge storitve obveščanja zainteresiranih organizacij in posameznikov v državi gostiteljici; sodelujeta z združenji in društvi prijateljstva, izobraževalnimi, kulturnimi in znanstvenimi ustanovami v državi gostiteljici ter kulturnimi in informacijskimi centri drugih držav. Centra se lahko ukvarjata z drugimi dejavnostmi, ki so skladne z namenom tega sporazuma in zakonodajo države gostiteljice.

Centra lahko uživata pravice pravnih oseb v skladu z zakonodajo države gostiteljice.

Pogodbenici zagotavljata, da se javnost lahko neovirano udeležuje dogodkov, ki jih prirejata centra. Pogodbenici na podlagi vzajemnosti z ustreznimi ukrepi zagotovita varnost zaposlenih in prostorov svojih centrov ter dogodkov, ki jih centra prirejata.

Centra sta neprofitni organizaciji. Vseeno pa lahko za kritje dela stroškov vzdrževanja in poslovanja: zaračunavata vstopnino za dogodke, ki jih prirejata, ter organizirata plačljive jezikovne tečaje in druge dejavnosti; prodajata periodične publikacije, kataloge, plakate, programske brošure, reprodukcije, avdio-vizualne in didaktične pripomočke ne glede na vrsto zapisa podatkov ter druge izdelke, neposredno povezane z dogodki, ki jih prirejata, če s tem ne kršita trgovinskih predpisov in pravic intelektualne lastnine. Predmeti z razstav, ki jih centra organizirata v svojih prostorih ali drugje, se lahko prodajo, vendar je treba zanje plačati davke ali carine, če tako določajo zakoni in drugi predpisi države gostiteljice.

Pogodbenici si na podlagi vzajemnosti pomagata pri pridobivanju ustreznih zemljišč ter pri najemu, nakupu in gradnji objektov (prostorov) za centra v skladu z zakonodajo države gostiteljice. Načrtovanje, gradnjo in razvoj objektov (prostorov) centrov na podlagi pooblastila opravi pogodbenica pošiljateljica v skladu s prostorskoureditvenimi predpisi države gostiteljice. Pogodbenica pošiljateljica lahko izbere izvajalca teh del.

Davčna ureditev, ki velja za centra in njune zaposlene, temelji na nacionalni zakonodaji države gostiteljice.

Pogodbenici na podlagi vzajemnosti dovolita, da sta centra v skladu z nacionalno zakonodajo začasno oproščena carin, vendar morata uvožene predmete znova izvoziti. Uvožene predmete centra potrebujeta za svoje dejavnosti v skladu s tem sporazumom in niso namenjeni za prodajo. Ti predmeti se lahko na ozemlju države gostiteljice prodajo le pod pogojem, da so plačane carine in izpolnjene druge zakonske zahteve države gostiteljice.

Pogodbenici sami izbereta zaposlene v svojem centru. Ti so lahko državljani države pošiljateljice, države gostiteljice ali tretje države. V tem primeru se izbor uskladi s pristojnimi organi države gostiteljice. Vodja centra in njegov namestnik sta državljana države pošiljateljice in imata lahko diplomatski status. Pogodbenici se obveščata o zaposlitvah osebja ter o začetku in koncu njihovega službovanja v centrih.

Za zaposlene v centrih in njihove družinske člane, ki so državljani države pošiljateljice ter nimajo stalnega prebivališča v državi gostiteljici, veljata delovna zakonodaja in sistem socialnega varstva države pošiljateljice. Za druge zaposlene veljata delovna zakonodaja in sistem socialnega varstva države gostiteljice.

Med službovanjem v centru lahko zaposleni in njihovi družinski člani, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu in so državljani države pošiljateljice, v skladu z nacionalno zakonodajo države gostiteljice uvozijo svojo osebno lastnino brez carinskih dajatev. Država gostiteljica lahko zahteva, da se ta lastnina ponovno izvozi.

Vstop in bivanje zaposlenih v centru in njihovih družinskih članov, ki z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu in so državljani države pošiljateljice ali tretje države, ureja notranja zakonodaja države gostiteljice o vstopu in bivanju tujih državljanov. Če notranja zakonodaja države gostiteljice ne določa drugače, se družinskim članom zaposlenih lahko izda vizum ali dovoljenje za prebivanje sočasno kot zaposlenim, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, ki jih določa notranja zakonodaja. Vloge zaposlenih in njihovih družinskih članov za izdajo vizuma in dovoljenja za prebivanje se obravnavajo prednostno.

Nesporazumi pri razlagi in izvajanju sporazuma se rešujejo s pogajanji.

Sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega od pisnih uradnih obvestil, s katerima se pogodbenici obvestita, da so končani notranji postopki, potrebni za začetek njegove veljavnosti. Sporazum se sklene za obdobje petih let in se samodejno podaljšuje za nadaljnja petletna obdobja, razen če ena od pogodbenic vsaj šest mesecev pred potekom veljavnosti druge pisno uradno ne obvesti, da ga namerava odpovedati. Sestavljeno na Brdu pri Kranju dne 22. marca 2011 v dveh izvirnikih v slovenskem, ruskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo. ZA VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE Samuel Žbogar l.r. ZA VLADO RUSKE FEDERACIJE Vladimir Titov l.r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za zunanje zadeve.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.