Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o zračnem prometu

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o zračnem prometu Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO SLOVAŠKE REPUBLIKE O ZRAČNEM PROMETU (BSKZP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o zračnem prometu (BSKZP).

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaške republike o zračnem prometu, podpisan v Ljubljani 6. decembra 1995.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

Izrazi v tem sporazumu imajo naslednji pomen, razen če iz sobesedila ne izhaja drugače: a) ”konvencija” pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, ki je bila odprta za podpis v Chicagu 7. decembra 1944, ter vključuje vsako prilogo, sprejeto na podlagi 90. člena konvencije, in vsako spremembo prilog ali konvencije v skladu z njenim 90. in 94. členom, če te priloge in spremembe veljajo za obe pogodbenici ali sta jih ratificirali; b) ”pristojna organa” pomeni za Republiko Slovenijo Ministrstvo za promet in zveze, Upravo Republike Slovenije za zračno plovbo, in za Slovaško republiko Ministrstvo za promet, pošto in telekomunikacije, Oddelek za civilno letalstvo, ali v obeh primerih katero koli osebo ali organ, pristojen za naloge, ki jih zdaj opravljata omenjena organa; c) ”določeni prevoznik” pomeni vsakega prevoznika, ki ga je ena pogodbenica na podlagi 3. člena tega sporazuma s pisnim obvestilom drugi pogodbenici določila kot prevoznika za opravljanje mednarodnega zračnega prometa na progah, ki so določene v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega sporazuma; d) izrazi “ozemlje”, “zračni promet”, “mednarodni zračni promet”, “prevoznik” in “pristanek v nekomercialne namene” imajo v tem sporazumu pomen, kot ga določata 2. in 96. člen konvencije; e) ”zmogljivost” v zvezi z “dogovorjenim prometom” pomeni zmogljivost letal, ki se uporabljajo v tem prometu, pomnoženo s frekvenco letov, ki jo ta letala v določenem času opravijo na progi ali na delu proge; f) ”dogovorjeni promet” pomeni redni zračni promet na progah, določenih v prilogi tega sporazuma za ločen ali kombiniran prevoz potnikov, tovora in pošte; g) ”določena proga” pomeni progo, določeno v Pregledu prog v prilogi tega sporazuma; h) ”priloga” pomeni prilogo k temu sporazumu oziroma spremenjeno v skladu z določili 18. člena tega sporazuma. Priloga je sestavni del sporazuma in vsako sklicevanje na sporazum zajema tudi prilogo; i) ”tarifa” pomeni ceno, ki se zaračunava za prevoz potnikov, prtljage ali tovora, in pogoje, pod katerimi ta cena velja, vključno s ceno ter pogoji za druge storitve, ki jih prevoznik opravi v povezavi z letalskim prevozom, in agencijsko provizijo, ki se plačuje za prodajo vozovnic. Izvzeti so plačilo in pogoji za prevoz pošte.

1. Vsaka pogodbenica daje drugi pogodbenici pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa, ki ga na določenih progah opravljajo njeni določeni prevozniki, tele pravice: a) pravico do preleta njenega ozemlja brez pristanka, b) pravico, da pristanejo na njenem ozemlju v nekomercialne namene, c) pravico, da na njenem ozemlju pristanejo v krajih, navedenih na določenih progah v Pregledu prog v prilogi, in tam na komercialni podlagi vkrcajo in izkrcajo potnike, prtljago, tovor in pošto. 2. Nobeno določilo prvega odstavka tega člena ne daje določenemu prevozniku ene pogodbenice pravice, da za plačilo ali najemnino na ozemlju druge pogodbenice vkrca potnike, prtljago, tovor in pošto, če so namenjeni v drug kraj na ozemlju te pogodbenice (kabotaža). 3. Poleg prevoznikov, določenih v skladu s 3. členom tega sporazuma, imajo tudi drugi prevozniki obeh pogodbenic pravice, navedene v točkah a) in b) prvega odstavka tega člena. 4. Pravice pete svobode se dajejo le na podlagi posebnih sporazumov med pristojnima organoma pogodbenic.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico, da za opravljanje dogovorjenega prometa določi enega ali več prevoznikov. Taka določitev se opravi z izmenjavo pisnih obvestil med pristojnima organoma pogodbenic. 2. Pristojni organ, ki prejme tako obvestilo, mora v skladu z določili tretjega in četrtega odstavka tega člena določenemu prevozniku druge pogodbenice brez odlašanja izdati potrebno dovoljenje za opravljanje prometa skladno z zakoni in predpisi te pogodbenice. 3. Pristojni organ pogodbenice lahko od prevoznika, ki ga je določila druga pogodbenica, zahteva, naj dokaže, da je sposoben izpolnjevati pogoje, določene v zakonih in predpisih, ki jih ta organ v skladu z določili konvencije običajno uporablja pri opravljanju mednarodnega zračnega prometa. 4. Vsaka pogodbenica ima pravico zavrniti določitev prevoznika in izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ali določenemu prevozniku za izvrševanje pravic iz 2. člena tega sporazuma naložiti take pogoje, kot se ji zdijo primerni, če nima dokaza, da imajo druga pogodbenica ali njeni državljani v rokah pretežni lastniški delež in dejanski nadzor nad tem prevoznikom. 5. Ko določeni prevoznik prejme dovoljenje za opravljanje prometa iz drugega odstavka tega člena, lahko kadar koli začne opravljati dogovorjeni promet, če veljajo tarife, določene na podlagi 12. člena tega sporazuma, in če so v skladu s 14. členom tega sporazuma odobreni redi letenja. 6. Vsaka pogodbenica ima pravico, da s pisnim obvestilom drugi pogodbenici in v skladu z določili zgornjega prvega in drugega odstavka zamenja določenega prevoznika z drugim prevoznikom. Novodoločeni prevoznik ima enake pravice in dolžnosti, kot jih je imel prevoznik, ki je bil zamenjan.

1. Pristojni organ ene pogodbenice ima pravico, da določenemu prevozniku druge pogodbenice prekliče dovoljenje za opravljanje prometa, začasno ustavi izvrševanje pravic iz 2. člena tega sporazuma ali da mu glede izvrševanja teh pravic naloži pogoje, ki se mu zdijo potrebni, če: a) določeni prevoznik ne dokaže, da sta njegovo pretežno lastništvo in dejanski nadzor v rokah pogodbenice, ki ga je določila, ali njenih državljanov; ali b) določeni prevoznik ne spoštuje zakonov ali predpisov pogodbenice, ki te pravice daje, ali jih krši; ali c) določeni prevoznik ne opravlja dogovorjenega prometa v skladu s pogoji, ki jih določa ta sporazum. 2. Razen če so takojšen preklic, začasna razveljavitev pravic ali določitev pogojev iz prvega odstavka tega člena nujni, da bi se preprečile nadaljnje kršitve zakonov in predpisov, se bo ta pravica uporabila šele po posvetovanju z drugo pogodbenico v skladu z 18. členom tega sporazuma.

1. Zakoni in predpisi ene pogodbenice, s katerimi se urejajo prihod, muditev ali odhod letal v mednarodnem zračnem prometu z njenega ozemlja ali s katerimi se urejata upravljanje in plovba teh letal, dokler so na njenem ozemlju, se uporabljajo tudi za letala prevoznika, ki ga določi druga pogodbenica. Spoštovati jih je treba ob prihodu in odhodu ter dokler so letala na ozemlju te pogodbenice. 2. Zakone in predpise ene pogodbenice, ki urejajo prihod, muditev, tranzit in odhod z njenega ozemlja potnikov, posadk, prtljage, tovora in pošte na letalih, vključno s predpisi, ki urejajo prihod, carinski postopek, priseljevanje in izseljevanje, potne liste, carino, valuto in sanitarne ukrepe, mora spoštovati tudi prevoznik druge pogodbenice ob prihodu, odhodu in dokler je na ozemlju te pogodbenice. 3. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica dovoli prevoznikom, ki izvršujejo pravice v zračnem prometu v obeh državah, da sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo, da se prevažajo le potniki, ki imajo potne listine, potrebne za vstop ali tranzit čez državo, ki je to zahtevala. Če pripeljani potnik ne izpolnjuje zakonov in predpisov za vstop v državo druge pogodbenice, ga mora prevoznik na svoje stroške odpeljati nazaj. 4. Vsaka pogodbenica mora preveriti osebo, ki je bila vrnjena iz kraja, kjer se je izkrcala, potem ko je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za vstop, če se je ta oseba pred vkrcanjem na letalo zadrževala na njenem ozemlju, pa pri tem ni šlo za direktni tranzit.

1. Pogodbenici v skladu s svojimi pravicami in obveznostmi po mednarodnem pravu ponovno potrjujeta, da je medsebojna dolžnost zagotavljati varnost civilne zračne plovbe pred dejanji nezakonitega vmešavanja sestavni del tega sporazuma. 2. Ne da bi pogodbenici omejevali svoje splošne pravice in obveznosti po mednarodnem pravu, ravnata še posebno v skladu s Konvencijo o kaznivih dejanjih in nekih drugih dejanjih, storjenih na letalih, podpisano v Tokiu 14. septembra 1963, Konvencijo o zatiranju nezakonite ugrabitve zrakoplovov, podpisano v Haagu 16. decembra 1970, Konvencijo o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega zrakoplovstva, podpisano v Montrealu 23. septembra 1971, in njenim dopolnilnim Protokolom o zatiranju nezakonitih nasilnih dejanj na letališčih za mednarodno civilno zrakoplovstvo, podpisanim v Montrealu 24. februarja 1988, ko ga bosta obe pogodbenici ratificirali, ter z vsemi drugimi mednarodnimi dokumenti na tem področju, ki jih bosta pogodbenici v prihodnosti ratificirali. 3. Pogodbenici na zahtevo druga drugi dajeta vso možno pomoč, da bi preprečili nezakonite ugrabitve letal in druga nezakonita dejanja proti varnosti letal, njihovih potnikov in posadk, letališč in letalskih navigacijskih naprav ter vsako drugo grožnjo varnosti zračne plovbe. 4. Pogodbenici v medsebojnih odnosih ravnata v skladu z določili Mednarodne organizacije civilnega letalstva o varnosti zračne plovbe in tehničnimi zahtevami, opredeljenimi v prilogah Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, v tisti meri, v kateri ta določila in zahteve veljajo za pogodbenici. Pogodbenici zahtevata od letalskih družb, ki so vpisane v njunih registrih ali opravljajo pretežni del svojih dejavnosti ali imajo sedež na njunih ozemljih, in od letaliških podjetij na svojih ozemljih, da delujejo v skladu s takimi varnostnimi predpisi in tehničnimi zahtevami. 5. Pogodbenici soglašata, da se lahko od njunih letalskih družb zahteva spoštovanje letalskih varnostnih predpisov, navedenih v četrtem odstavku tega člena, ki jih zahteva druga pogodbenica za vstop, odhod oziroma dokler so letala na ozemlju te druge pogodbenice. 6. Vsaka pogodbenica zagotavlja, da se na njenem ozemlju učinkovito izvajajo primerni ukrepi za zavarovanje letal, za pregled potnikov, posadke, ročne prtljage, prtljage, tovora in zalog na letalu pred in med vkrcavanjem ali natovarjanjem. Vsaka pogodbenica z naklonjenostjo obravnava vsako zahtevo druge pogodbenice za uvedbo razumnih dodatnih varnostnih ukrepov zaradi določene grožnje. 7. Ob nezakoniti ugrabitvi ali grožnji ugrabitve civilnega letala ali drugih nezakonitih dejanjih proti varnosti takega letala, njegovih potnikov in posadk, letališč ali letalskih navigacijskih naprav pogodbenici pomagata druga drugi, s tem da poskrbita za komunikacije in druge ustrezne ukrepe, da bi se čim hitreje in varneje končal tak incident ali grožnja. 8. Kadar ima pogodbenica utemeljen razlog za sum, da druga pogodbenica ne spoštuje določil o varnosti zračne plovbe, navedenih v tem členu, lahko pristojni organ te pogodbenice zahteva takojšnje posvetovanje s pristojnim organom druge pogodbenice. 9. Če v enem mesecu po dnevu take zahteve ni dosežen zadovoljiv sporazum, se lahko prevozniku ali prevoznikom druge pogodbenice zadrži, prekliče oziroma omeji dovoljenje za opravljanje prometa ali pa se mu v zvezi z njim določijo pogoji. V nujnih primerih lahko vsaka pogodbenica sprejme začasne ukrepe pred potekom enega meseca.

1. Spričevala o plovnosti, spričevala o sposobnosti in dovoljenja, ki jih ena pogodbenica izda ali potrdi, prizna, dokler so veljavna, tudi druga pogodbenica pod pogojem, da so bili izdani ali potrjeni v skladu z enakimi ali višjimi standardi, kot jih določa konvencija. 2. Vsaka pogodbenica pa si pridržuje pravico, da za lete nad svojim ozemljem ne prizna veljavnosti spričeval o sposobnosti in dovoljenj, ki jih je druga pogodbenica ali katera koli druga država izdala njenim državljanom.

1. Vsaka pogodbenica v največji meri, ki jo dopušča notranja zakonodaja, in na podlagi vzajemnosti oprošča določenega prevoznika ali prevoznike druge pogodbenice uvoznih omejitev, carin, posrednih davkov, inšpekcijskih taks in drugih nacionalnih dajatev in taks za letala, gorivo, mazivo, potrošne tehnične zaloge, rezervne dele, vključno z motorji, običajno opremo letala, zaloge na letalu (vključno s hrano, pijačo, tobakom in drugimi predmeti, ki so med letom v omejenih količinah namenjeni prodaji potnikom) in druge predmete, namenjene za uporabo ali porabljene izključno za delovanje ali popravilo letal tega prevoznika. Oproščeni so tudi zaloga tiskanih vozovnic, letalski tovorni listi in vsi tiskani predmeti, ki imajo natisnjen znak družbe, ter običajno propagandno gradivo, ki ga prevoznik brezplačno deli. 2. Oprostitve iz tega člena veljajo za predmete, naštete v prvem odstavku tega člena, ki: a) jih na ozemlje ene pogodbenice pripelje določeni prevoznik druge pogodbenice ali pa so tja pripeljani v njegovem imenu; b) so ostali v letalu določenega prevoznika ene pogodbenice ob prihodu ali ob odhodu z ozemlja druge pogodbenice; in c) so na ozemlju ene pogodbenice natovorjeni v letalo določenega prevoznika druge pogodbenice ter so namenjeni uporabi v dogovorjenem prometu, ne glede na to ali se ti predmeti v celoti porabijo ali potrošijo na ozemlju pogodbenice, ki daje te oprostitve, pod pogojem, da ti predmeti niso odtujeni na ozemlju te pogodbenice. Predmeti, o katerih je govor v točkah a), b) in c), so lahko pod carinskim varstvom ali nadzorom. 3. Običajna oprema v letalu, rezervni deli kakor tudi predmeti in zaloge, ki so običajno v letalu določenega prevoznika ene od pogodbenic, se lahko raztovarjajo na ozemlju druge pogodbenice samo s soglasjem carinskih oblasti tega ozemlja. V takem primeru so lahko pod carinskim nadzorom omenjenih oblasti, dokler niso ponovno izvoženi ali drugače porabljeni v skladu s carinskimi predpisi.

1. Takse, ki se na ozemlju ene pogodbenice zaračunavajo določenim prevoznikom druge pogodbenice za uporabo letališč in drugih letalskih naprav, ne bodo višje od tistih, ki se zaračunavajo za letala domačega prevoznika, udeleženega v podobnem mednarodnem zračnem prometu. 2. Nobena pogodbenica ne bo svojim ali katerim koli drugim prevoznikom dajala v primerjavi s prevoznikom druge pogodbenice, udeleženim v podobnem mednarodnem zračnem prometu, prednosti pri uporabi letališč, zračnih poti, storitev kontrole letenja in drugih podobnih naprav, ki so pod njenim nadzorom.

Za potnike v direktnem tranzitu čez ozemlje ene pogodbenice, ki ne zapustijo za to določenega območja na letališču, veljata le zelo enostaven carinski nadzor in nadzor nad priseljevanjem. Prtljaga in tovor v direktnem tranzitu sta oproščena carinskih in drugih podobnih dajatev.

1. Vsaka pogodbenica daje določenemu prevozniku druge pogodbenice pravico, da v skladu z njenimi veljavnimi predpisi na zahtevo zamenja in v svojo državo nakaže presežek prihodkov nad lokalnimi izdatki. Zamenjava in nakazilo sta dovoljena brez omejitev po tržnem deviznem tečaju za tekoča plačila, ki velja ob vložitvi zahteve. Oproščena sta plačil kakršnih koli taks, razen običajnih plačil, ki jih zaračunavajo banke za takšne transakcije. Če so plačila med pogodbenicama urejena s posebnim sporazumom, se uporablja ta posebni sporazum. 2. Pogodbenici bosta v skladu s svojimi veljavnimi predpisi olajšali transfer denarja v državo druge pogodbenice. Transferji se izvedejo brez odlašanja.

1. Tarife in z njimi povezane agencijske provizije, ki se zaračunavajo za prevoz potnikov in blaga na progah, ki so določene v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega sporazuma, morata odobriti pristojna organa pogodbenic. Tarife morajo upoštevati operativne stroške, razumen dobiček, obstoječe stanje konkurence in trga kakor tudi interese uporabnikov prometa. 2. Vsako tarifo je treba predložiti v odobritev pristojnemu organu pogodbenice najmanj trideset (30) dni pred predvidenim dnem njene uveljavitve. V posebnih primerih in če se pristojni organ s tem strinja, se lahko ta rok skrajša. Tarifa se lahko odobri izrecno. Če nobeden od pristojnih organov pogodbenic ne sporoči svojega nestrinjanja s tarifami v tridesetih (30) dneh, potem ko so bile predložene, se šteje, da so odobrene. Če je rok za predložitev skrajšan, lahko pristojna organa privolita, da je rok za sporočitev nestrinjanja ustrezno krajši. 3. O tarifah iz drugega odstavka tega člena se dogovorijo, če je mogoče, zainteresirani določeni prevozniki obeh pogodbenic, potem ko jih obravnavajo, če je to potrebno, na njihovi vladi, in, če se jim zdi primerno, po posvetovanju z drugimi prevozniki. Tak dogovor se lahko sklene s pomočjo mednarodnih postopkov za določanje tarif ali Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov. 4. Tarifa, določena v skladu z določili tega člena, velja, dokler ni določena nova tarifa. Vendar pa nobena tarifa ne bo podaljšana za dlje kot dvanajst (12) mesecev od datuma, ko bi sicer prenehala veljati. 5. Če se o tarifi ni mogoče dogovoriti v skladu s tretjim odstavkom tega člena ali če je bilo v roku iz drugega odstavka tega člena sporočeno nestrinjanje s tarifo, si pristojna organa pogodbenic prizadevata, da se o tarifi medsebojno sporazumeta. Tako posvetovanje se začne v tridesetih dneh, potem ko postane očitno, da se določeni prevozniki o tarifi ne morejo dogovoriti, ali potem ko pristojni organ ene pogodbenice sporoči pristojnemu organu druge pogodbenice, da se ne strinja s tarifo. 6. Če pristojna organa pogodbenic tarife ne moreta določiti v skladu s petim odstavkom tega člena, se spor rešuje v skladu z določili 19. člena tega sporazuma.

1. Zmogljivost, ki jo v dogovorjenem prometu zagotavljajo določeni prevozniki, odobrita pristojna organa obeh pogodbenic, pri čemer upoštevata načelo pravične in enake možnosti za določene prevoznike obeh pogodbenic. 2. Pri opravljanju dogovorjenega prometa določeni prevozniki pogodbenic upoštevajo interese prevoznikov, ki jih je določila druga pogodbenica, da neupravičeno ne ogrožajo prometa, ki ga slednji opravljajo na vsej progi ali na njenem delu. 3. Dogovorjeni promet, ki ga opravljajo določeni prevozniki pogodbenic, mora biti v tesni povezavi z javnimi zahtevami po prevozu na določenih progah. Njegov glavni namen je ob primernem faktorju zasedenosti zagotavljati zmogljivost, ustrezno tekočim in razumno predvidenim potrebam po prevozu potnikov in/ali blaga ter pošte med ozemljema pogodbenic.

1. Določeni prevoznik pogodbenice najmanj petinštirideset (45) dni vnaprej predloži pristojnemu organu druge pogodbenice v odobritev vozni red predvidenega prometa. Navesti mora frekvenco, tipe letal, čas, razporeditev in število sedežev, ki bodo javnosti na razpolago, in čas veljavnosti voznega reda. Enak postopek velja za vsako njegovo spremembo. 2. Za dodatne lete, ki jih želi določeni prevoznik ene pogodbenice opraviti v dogovorjenem prometu zunaj odobrenega voznega reda, mora od pristojnega organa druge pogodbenice pridobiti predhodno dovoljenje. Tako zahtevo je treba vložiti vsaj dva delovna dneva pred takimi leti.

1. Vsaka pogodbenica po načelu vzajemnosti daje določenemu prevozniku druge pogodbenice pravico, da ima na njenem ozemlju podružnice in administrativno, trgovsko ter tehnično osebje, ki ga potrebuje. 2. Za ustanavljanje podružnic in zaposlovanje osebja, o katerem je govor v prvem odstavku, veljajo zakoni in predpisi prizadete pogodbenice, kot so zakoni in predpisi, ki urejajo vstop in bivanje tujcev na njenem ozemlju. Osebje, ki je v skladu s prvim odstavkom zaposleno v podružnicah, ne potrebuje delovnega dovoljenja. 3. Pogodbenici dajeta prevoznikom, ki jih je določila druga pogodbenica, pravico, da svoje prevozne storitve prodajajo na svojih dokumentih neposredno v lastnih prodajnih uradih ali pa po agentih, ki jih imajo na ozemlju druge pogodbenice, in sicer komur koli in v kateri koli valuti v skladu z veljavnimi deviznimi predpisi.

Pristojna organa pogodbenic si na zahtevo dajeta take občasne ali druge statistične podatke o določenem prevozniku, ki jih je razumno zahtevati, da se pregleda zmogljivost, ki jo zagotavlja določeni prevoznik na določenih progah. Ti podatki vsebujejo vse potrebne informacije, da se ugotovijo obseg prometa ter njegov izvor in namembni kraj.

1. Zaradi tesnejšega sodelovanja imata pristojna organa pogodbenic občasne stike, ki so lahko v obliki razgovora ali dopisovanja, da se zagotovi sodelovanje na vseh področjih, ki vplivajo na izpolnjevanje tega sporazuma in njegovih prilog. 2. Katera koli pogodbenica lahko kadar koli zahteva posvetovanje o izvajanju, razlagi uporabi ali spremembi tega sporazuma. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se taka posvetovanja začnejo v šestdesetih dneh, potem ko druga pogodbenica prejme zahtevo.

1. Če ena od pogodbenic meni, da bi bilo zaželeno spremeniti katero koli določilo tega sporazuma, začnejo te spremembe, če se pogodbenici sporazumeta, veljati, ko so potrjene z izmenjavo pisnih obvestil. 2. O spremembah priloge tega sporazuma se lahko pisno neposredno dogovorita pristojna organa pogodbenic. 3. Če za pogodbenici začne veljati splošna večstranska konvencija o zračnem prometu, bo ta sporazum spremenjen, tako da bo ustrezal njenim določilom.

1. Spore o razlagi ali uporabi tega sporazuma ali pregleda prog rešujeta pristojna organa pogodbenic z neposrednimi pogajanji. Če se pristojnima organoma ne uspe sporazumeti, se spor rešuje po diplomatski poti. 2. Če se spor ne reši v skladu z zgornjim prvim odstavkom, se na zahtevo katere koli pogodbenice predloži razsodišču. 3. Tako razsodišče se ad hoc ustanovi takole: vsaka pogodbenica imenuje enega člana, ta dva pa se sporazumeta o državljanu tretje države, ki ga pogodbenici imenujeta za predsednika. Vsak član mora biti imenovan v dveh mesecih, predsednik pa v treh od datuma, ko ena pogodbenica obvesti drugo o svoji odločitvi, da spor predloži v obravnavo razsodišču. 4. Če roki iz zgornjega tretjega odstavka tega člena niso spoštovani in če ni drugačnega dogovora, lahko katera koli pogodbenica prosi predsednika sveta Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), da opravi potrebna imenovanja. Če je predsednik državljan ene izmed pogodbenic ali če mu sicer kaj preprečuje, da bi opravil to nalogo, opravi potrebna imenovanja podpredsednik, ki ga nadomešča. 5. Razsodišče sprejema svoje odločitve z večino glasov. Njegove odločitve so za pogodbenici zavezujoče. 6. Vsaka pogodbenica krije stroške svojega člana in svoje udeležbe v arbitražnem postopku. Stroške za predsednika in druge stroške krijeta pogodbenici v enakih deležih. V vseh drugih pogledih razsodišče samo določi postopek.

Ta sporazum in njegove spremembe v skladu s 18. členom tega sporazuma se registrirajo pri Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO).

1. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. 2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pisno obvesti drugo pogodbenico o svoji odločitvi, da odstopa od tega sporazuma. Izvod takega sporočila je treba hkrati poslati Mednarodni organizaciji civilnega letalstva. V primeru takšnega obvestila sporazum preneha veljati ob koncu veljavnosti reda letenja, ki velja dvanajst mesecev, potem ko druga pogodbenica prejme obvestilo o odpovedi, razen če ni pred potekom tega roka obvestilo sporazumno umaknjeno. Če druga pogodbenica ne potrdi prejema obvestila o odpovedi, se šteje, da ga je prejela štirinajst dni po dnevu, ko ga je prejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva.

Ta sporazum začne veljati, ko pogodbenici druga drugo z izmenjavo diplomatskih not obvestita, da so izpolnjene njune ustavne zahteve. Ko ta sporazum začne veljati, v odnosih med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko nadomesti Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko o zračnem prometu, ki je bil podpisan 28. februarja 1956 v Beogradu. Sestavljeno v Ljubljani dne 6. decembra 1995 v dveh izvodih v slovenskem, slovaškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob neskladju pri razlagi ali uporabi tega sporazuma je odločilno besedilo v angleškem jeziku. Za Vlado Republike Slovenije Igor Umek l. r. Za Vlado Slovaške republike Alexander Rezeš l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za promet in zveze.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.