Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o pomorskem prometu

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o pomorskem prometu Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN KABINETOM MINISTROV UKRAJINE O POMORSKEM PROMETU (BUKPM) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o pomorskem prometu (BUKPM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. februarja 2004.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o pomorskem prometu, podpisan 10. novembra 2003 v Ljubljani.

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*

Namen tega sporazuma je: – urediti in razviti odnose med državama na področju pomorskega prometa, – zagotoviti tesno sodelovanje na področju pomorskega prometa, – izogibati se dejanjem, ki bi bila škodljiva za normalen razvoj pomorskih dejavnosti.

V tem sporazumu: 1. izraz "ladja pogodbenice" pomeni vsako ladjo, ki je registrirana na območju države te pogodbenice in plove pod njeno zastavo v skladu z njenim pravom. Ta izraz pa ne vključuje: – vojnih ladij, – javnih ladij, ki se uporabljajo v nekomercialne namene, – ribiških ladij. 2. Izraz "član posadke" pomeni poveljnika ali katero koli osebo, ki je zaposlena na ladji in na njej opravlja dolžnosti in storitve in katere ime je vključeno na seznam posadke.

1. Ta sporazum se uporablja na območju, ki vključuje teritorialno morje Republike Slovenije po eni strani, in na območju, ki vključuje teritorialno morje Ukrajine po drugi strani. 2. Pogodbenica zagotavlja ladjam druge pogodbenice enako obravnavo kot svojim lastnim ladjam glede prostega dostopa do pristanišč, uporabe pristanišč za nakladanje in razkladanje tovora ter vkrcavanje in izkrcavanje potnikov, za opravljanje trgovskih dejavnosti, uporabo vseh navigacijskih storitev kot tudi glede plačila pristaniških pristojbin in pristaniških dajatev. 3. Določbe drugega odstavka tega člena: a) se ne uporabljajo za pristanišča, ki niso odprta za vstop tujih ladij, b) se ne uporabljajo za dejavnosti, ki jih vsaka pogodbenica pridrži za svoje organizacije in podjetja, vključno še zlasti z notranjo kabotažo in morskim ribištvom, c) ne obvezujejo pogodbenice, da priznava ladjam druge pogodbenice oprostitve od zahtev obvezne pilotaže, ki jo priznava svojim lastnim ladjam, d) se ne uporabljajo za predpise v zvezi z vstopom in bivanjem tujcev.

Pogodbenici v skladu s svojo zakonodajo sprejmeta vse možne ukrepe za skrajšanje postanka ladij v svojih pristaniščih in za poenostavitev upravnih, carinskih in sanitarnih postopkov, ki veljajo v teh pristaniščih.

1. Listine, ki potrjujejo državno pripadnost ladij, izmeritvena spričevala in druge ladijske listine, ki jih izda ali prizna ena od pogodbenic, prizna tudi druga pogodbenica. 2. Za ladje pogodbenice, ki imajo izmeritvena spričevala, izdana v skladu z Mednarodno konvencijo o izmeritvi ladij iz leta 1969, ni potrebna ponovna izmeritev v pristaniščih druge pogodbenice.

1. Pogodbenici priznata osebne dokumente pomorščakov, ki jih izdata pristojna organa druge pogodbenice, in jamčita imetnikom takih dokumentov pravice, ki jih določata Konvencija o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu iz leta 1965 in Konvencija MOD št. 108 o osebnih dokumentih pomorščakov iz leta 1958. Ta osebna dokumenta sta: – za slovenske pomorščake – slovenska pomorska knjižica, – za ukrajinske pomorščake – osebna izkaznica pomorščaka. Pogodbenici se ob kakršnih koli spremembah pri zgoraj omenjenih osebnih dokumentih medsebojno obvestita po diplomatski poti. 2. Pogodbenici pa si pridržujeta pravico, da zavrneta vstop katere koli osebe z zgoraj navedenima dokumentoma pomorščakov, ki jo štejeta za nezaželeno, na svoje območje.

1. Katera koli oseba, ki je imetnica osebnega dokumenta iz 6. člena tega sporazuma, lahko brez vizuma odide na kopno in biva v mejah mesta, v sklopu katerega leži pristanišče postanka, medtem ko se ladja zadržuje v tem pristanišču, če je vključena na seznam ladijske posadke in seznam osebja, ki ju poveljnik ladje izroči pristaniškemu organu. Pri odhodu na kopno in vrnitvi na ladjo se taka oseba ravna po veljavnih predpisih. 2. Katera koli oseba, ki je imetnica osebnega dokumenta, ki ga izda ena od pogodbenic in je omenjen v 6. členu tega sporazuma, ima ne glede na uporabljeno prevozno sredstvo pravico vstopiti na območje druge pogodbenice, zato da se vkrca na svojo ladjo, da je premeščena na drugo ladjo ali da se vrne v svojo državo. 3. V vseh primerih iz drugega odstavka tega člena morajo osebni dokumenti vsebovati vizum druge pogodbenice. Vizum se izda, kakor hitro je mogoče. 4. Kadar se član posadke, ki ima osebni dokument iz 6. člena tega sporazuma, izkrca v pristanišču pogodbenice iz zdravstvenih razlogov ali drugih razlogov, ki jih pristojna organa priznata za veljavne, slednja dasta potrebno dovoljenje, da ta oseba ostane na njenem območju in da se ob morebitnemu zdravljenju v bolnišnici vrne v svojo državo porekla ali odide v drugo pristanišče vkrcanja s katerim koli prevoznim sredstvom. 5. Brez vpliva na določbe 6. in 7. člena tega sporazuma se še naprej uporabljajo določbe, ki na območjih pogodbenic veljajo v zvezi z vstopom, bivanjem in odstranitvijo tujcev.

1.Pristojni sodni organi pogodbenic ne smejo sprejeti zahtevkov, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju storitev člana posadke ladje druge pogodbenice, brez soglasja pristojnega diplomatskega ali konzularnega uradnika druge pogodbenice. 2.Če član posadke ladje ene od pogodbenic stori kaznivo dejanje na ladji, medtem ko je ladja v teritorialnih vodah druge pogodbenice, ga pristojni sodni organi druge pogodbenice ne smejo kazensko preganjati brez soglasja pristojnega diplomatskega ali konzularnega uradnika države, pod katere zastavo plove ladja, razen: a) če posledice kaznivega dejanja segajo na območje druge pogodbenice, b) če kaznivo dejanje ogroža javni red v tej državi ali njeno varnost, c) če je po zakonu te pogodbenice kaznivo dejanje hudo kaznivo dejanje, d) če je kaznivo dejanje storjeno zoper katero koli osebo, ki ni član posadke ladje, in e) če je kaznivo dejanje povezano z nedovoljeno trgovino z drogami in psihotropnimi snovmi. 3. Določbe drugega odstavka tega člena ne vplivajo na pravico pristojnih sodnih organov vsake pogodbenice do nadzora in preiskave, ki jo imajo v skladu s svojo zakonodajo.

1. Če ladja ene od pogodbenic doživi brodolom, nasede, jo vrže na obalo ali se ji zgodi kakšna druga nezgoda ob obali druge pogodbenice, sta ladja in tovor na območju te druge pogodbenice deležna enake obravnave, kot je zagotovljena njenim lastnim ladjam in tovoru. 2. Posadki in potnikom kot tudi ladji sami in njenemu tovoru sta ob vsakem času zagotovljeni zaščita in pomoč v enakem obsegu kot njenim lastnim ladjam. 3. Določbe tega člena ne vplivajo na pravice ene od pogodbenic ali tistih, ki jih ta pogodbenica pooblasti, do ustrezne odškodnine za kakršne koli ukrepe, sprejete za reševanje ladje ali pomoč ladji, posadki, potnikom in tovoru. 4. Če je bila ladja poškodovana, njen tovor in predmeti, ki so bili raztovorjeni ali rešeni s te ladje v primerih, določenih v prvem odstavku tega člena, niso zavezani plačilu carin pod pogojem, da niso dostavljeni za uporabo ali potrošnjo na območju druge pogodbenice.

Za izvajanje določb tega sporazuma sta pristojna organa pogodbenic: za Vlado Republike Slovenije – Ministrstvo za promet, za Kabinet ministrov Ukrajine – Ministrstvo za promet.

Pogodbenici se sporazumeta: a) da bosta spodbujali udeležbo ladij pogodbenic v dvostranskem pomorskem prometu v skladu s trgovinskimi pogodbami. V ta namen še zlasti spodbujata ustanovitev skupnih pomorskih linij po načelih enakosti in vzajemne koristi; b) da ne bosta ovirali ladij pogodbenic pri udeležbi pri pomorskem prometu med pristanišči druge pogodbenice in pristanišči tretjih držav. Določbe tega člena ne omejujejo pravice ladij tretjih držav, da sodelujejo v pomorskem prometu med pristanišči pogodbenic.

Pogodbenici si v skladu s svojo notranjo zakonodajo še naprej prizadevata podpirati in razvijati učinkovito sodelovanje med organi in trgovskimi organizacijami, ki delujejo na področju pomorskega prometa v njunih državah. Še zlasti se pogodbenici sporazumeta, da bosta podpirali medsebojna posvetovanja in izmenjavo informacij med ustreznimi ladjarskimi organizacijami in podjetji.

Za izvajanje tega sporazuma pristojna organa pogodbenic ustanovita skupno komisijo. Skupna komisija se sestane na zahtevo katere koli pogodbenice. Kakršen koli spor, ki izhaja iz razlage uporabe tega sporazuma, rešuje skupna komisija. Če skupna komisija ne doseže rešitve, se spor rešuje po diplomatski poti.

1. Pogodbenici druga drugo po diplomatski poti obvestita o dokončanju postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma. 2. Ta sporazum začne veljati na datum zadnjega od uradnih obvestil, kot je določeno v prejšnjem odstavku, in velja za nedoločen čas. 3. Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum z uradnim obvestilom drugi pogodbenici po diplomatski poti. 4. Odpoved začne veljati na dan izteka šestmesečnega obdobja po datumu, na katerega je ena od pogodbenic prejela to uradno obvestilo. V dokaz tega sta podpisana, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum. Sestavljeno v Ljubljani dne 10. novembra leta 2003 v dveh izvirnikih v slovenskem, ukrajinskem in angleškem jeziku kot enako verodostojnih besedilih. Ob razlikah v razlagi tega sporazuma prevlada angleško besedilo. Za Vlado Republike Slovenije Branko Mahne l. r. Za Kabinet ministrov Ukrajine Volodimir Kornijenko l. r.

Za izvajanje tega sporazuma skrbi Ministrstvo za promet.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.