← Nazaj na seznam
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izoročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega 25. junija 2003, o uporabi Konvencije o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike, podpisane 25. oktobra 1901
BUS3SI
# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izoročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega 25. junija 2003, o uporabi Konvencije o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike, podpisane 25. oktobra 1901
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
## U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in
Vlado Združenih držav Amerike o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega 25. junija 2003,
o uporabi Konvencije o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike,
podpisane 25. oktobra 1901 (BUS3SI)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega 25. junija 2003, o uporabi Konvencije o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike, podpisane 25. oktobra 1901 (BUS3SI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. februarja 2006.
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o instrumentu iz drugega odstavka 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega 25. junija 2003, o uporabi Konvencije o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike, podpisane 25. oktobra 1901, podpisan 17. oktobra 2005 v Ljubljani.
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:
Kot je predvideno v drugem odstavku 3. člena Sporazuma o izročitvi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, podpisanega 25. junija 2003 (v nadaljevanju "Sporazum o izročitvi med EU in ZDA"), vladi Republike Slovenije in Združenih držav Amerike potrjujeta, da se v skladu z določbami tega sporazuma Sporazum o izročitvi med EU in ZDA glede na dvostransko pogodbo o izročitvi, ki trenutno velja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike (Pogodba o izročitvi med Kraljevino Srbijo in Združenimi državami Amerike, podpisana 25. oktobra 1901, v nadaljevanju "Pogodba o izročitvi iz leta 1901"), uporablja pod temi pogoji:
(a) 4. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 1. in 2. členu priloge k temu sporazumu, določa, za katera kazniva dejanja se lahko zahteva izročitev;
(b) prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 7. člena Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v prvem odstavku 3. člena priloge k temu sporazumu, urejata način pošiljanja prošenj za izročitev in pripadajočih listin ter določata nadomestni način za pošiljanje prošenj za izročitev in pripadajočih listin po začasnem odvzemu prostosti;
(c) drugi odstavek 5. člena Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v tretjem odstavku 3. člena priloge k temu sporazumu, ureja zahteve glede ugotavljanja istovetnosti, potrjevanja ali overjanja prošenj za izročitev in pripadajočih listin;
(d) 6. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v prvem odstavku 4. člena priloge k temu sporazumu, dovoljuje nadomestni način za pošiljanje prošenj za začasen odvzem prostosti;
(e) 8. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 3.bis členu priloge k temu sporazumu, ureja način, ki se uporablja za predložitev dodatnih podatkov;
(f) 9. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 10.bis členu priloge k temu sporazumu, ureja začasno predajo osebe, ki je v postopku ali prestaja kazen v zaprošeni državi;
(g) 10. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 10. členu priloge k temu sporazumu, ureja odločanje o prošnjah več držav za izročitev ali predajo iste osebe;
(h) 11. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 10.ter členu priloge k temu sporazumu, ureja uporabo poenostavljenih postopkov izročitve;
(i) 12. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 11.bis členu priloge k temu sporazumu, ureja prošnje za tranzit priprtih oseb;
(j) 13. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 8.bis členu priloge k temu sporazumu, ureja izročitev zaradi dejanja, za katero je v državi prosilki predpisana smrtna kazen, in
(k) 14. člen Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA, kot je določeno v 3.ter členu priloge k temu sporazumu, ureja posvetovanje, če država prosilka proučuje možnost za predložitev posebej občutljivih podatkov v podporo prošnji za izročitev.
Priloga upošteva celotno besedilo določb Pogodbe o izročitvi iz leta 1901 in Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA. Priloga je sestavni del tega sporazuma in se začne uporabljati z začetkom njegove veljavnosti.
V skladu s 16. členom Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA se ta sporazum uporablja tudi za kazniva dejanja, storjena pred začetkom njegove veljavnosti.
Ta sporazum se ne uporablja za prošnje za izročitev, poslane pred začetkom njegove veljavnosti; 1., 2. in 10.bis člen priloge pa se v skladu s 16. členom Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA uporabljajo tudi za prošnje, poslane pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.
(a) Za začetek veljavnosti tega sporazuma morajo Republika Slovenija in Združene države Amerike izpolniti svoje notranjepravne postopke. Vladi Republike Slovenije in Združenih držav Amerike si nato izmenjata listini o dokončanju teh postopkov. Ta sporazum začne veljati z dnem začetka veljavnosti Sporazuma o izročitvi med EU in ZDA.
(b) Če preneha veljati Sporazum o izročitvi med EU in ZDA, preneha veljati tudi ta sporazum in se uporablja Pogodba o izročitvi iz leta 1901. Vladi Republike Slovenije in Združenih držav Amerike pa se lahko dogovorita, da bosta nekatere ali vse določbe tega sporazuma uporabljali še naprej.
V POTRDITEV TEGA sta spodaj podpisana, ki sta ju za to pravilno pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum.
SESTAVLJENO v Ljubljani dne 17. oktobra 2005 v dveh izvodih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.
ZA VLADO
REPUBLIKE SLOVENIJE:
Lovro Šturm l.r.
ZA VLADO
ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE:
Thomas B. Robertson l.r.
Vlada Republike Slovenije in Vlada Združenih držav Amerike se zavezujeta, da si bosta vzajemno izročali osebe, ki so na ozemlju ene države pogodbenice in so bile na ozemlju druge pogodbenice obdolžene ali obsojene za katero koli kaznivo dejanje, določeno v naslednjem členu in storjeno na njenem ozemlju: to je mogoče samo na podlagi takih dokazov o storitvi kaznivega dejanja, ki po zakonodaji države, v kateri odkrijejo osebo na begu ali obdolženo osebo, omogočajo prijetje in zagotovitev navzočnosti te osebe zaradi sojenja, kot da bi bilo dejanje storjeno na njenem ozemlju.
1. Izročitev se lahko zahteva za kaznivo dejanje, za katero je po pravu države prosilke in zaprošene države najvišja zagrožena kazen odvzem prostosti za več kot eno leto ali je določena strožja kazen. Izročitev se lahko zahteva tudi za dejanje poskusa storitve kaznivega dejanja, za katero se lahko zahteva izročitev, dogovora za njegovo storitev ali udeležbe pri njem. Če se prosi za izročitev zaradi izvršitve kazni za osebo, obsojeno za kaznivo dejanje, za katero se lahko zahteva izročitev, mora biti čas odvzema prostosti, ki ga mora oseba še prestati, najmanj štiri mesece.
2. Če se izročitev dovoli za kaznivo dejanje, za katero se lahko zahteva izročitev, se dovoli tudi za vsa druga kazniva dejanja, navedena v prošnji, če se kaznujejo z odvzemom prostosti enega leta ali manj, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji za izročitev.
3. Za namene tega člena se šteje, da se izročitev lahko zahteva za kaznivo dejanje:
(a) ne glede na to, ali zakonodaja države prosilke in zaprošene države uvršča kaznivo dejanje v isto skupino kaznivih dejanj in ali opisuje kaznivo dejanje z enakimi izrazi;
(b) ne glede na to, ali gre za kaznivo dejanje, za katero je po zvezni zakonodaji Združenih držav Amerike treba prikazati obstoj znakov, kot so meddržavni prevoz ali uporaba pošte ali drugih sredstev, povezanih z meddržavno ali zunanjo trgovino, in se uporabljajo le za določanje pristojnosti zveznih sodišč Združenih držav Amerike, in
(c) v kazenskih zadevah v zvezi z davki, carinami, valutnim nadzorom in uvozom ali izvozom blaga, ne glede na to, ali zakonodaja države prosilke in zaprošene države ureja iste vrste davkov, carin, valutnega nadzora ali uvoza ali izvoza enakega blaga.
4. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno zunaj ozemlja države prosilke, se izročitev dovoli, če so izpolnjeni drugi veljavni pogoji za izročitev, če zakonodaja zaprošene države predpisuje kazen za kaznivo dejanje, storjeno zunaj njenega ozemlja v podobnih okoliščinah. Če zakonodaja zaprošene države ne predpisuje kazni za kaznivo dejanje, storjeno zunaj njenega ozemlja v podobnih okoliščinah, lahko izvršilni organ zaprošene države po lastni presoji dovoli izročitev, če so izpolnjeni vsi drugi veljavni pogoji za izročitev.
1. Prošnje za izročitev in pripadajoče listine se pošiljajo po diplomatski poti. Če je osebi, katere izročitev se zahteva, začasno odvzeta prostost v zaprošeni državi, lahko država prosilka izpolni svojo obveznost pošiljanja prošnje za izročitev in pripadajočih listin po diplomatski poti, tako da jih vloži pri veleposlaništvu zaprošene države v državi prosilki. V tem primeru se zaradi upoštevanja roka, v katerem je na podlagi 4. člena treba vložiti prošnjo za izročitev, da se zagotovi neprekinjeno pridržanje osebe, dan, ko veleposlaništvo prejme prošnjo, šteje za dan, ko jo je prejela zaprošena država.
2. Če je bila oseba, katere izročitev se zahteva, obsojena za kaznivo dejanje, se pošljejo ustrezno overjena kopija sodbe sodišča, ki je osebo obsodilo, če pa je oseba na begu samo obdolžena za kaznivo dejanje, ustrezno overjena kopija odločbe o priporu v državi, v kateri je bilo dejanje storjeno, in zapisniki o zaslišanjih ali drugi dokazi, na podlagi katerih je bila taka odločba izdana.
3. Listine s potrdilom ali žigom ministrstva za pravosodje države prosilke ali ministrstva države prosilke, pristojnega za zunanje zadeve, se v postopkih izročitve v zaprošeni državi sprejmejo brez kakršnega koli nadaljnjega ugotavljanja istovetnosti, potrjevanja ali overjanja. Ministrstvo za pravosodje pomeni za Republiko Slovenijo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, za Združene države Amerike pa Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike.
4. Če ni v nasprotju s to pogodbo, se izročitev osebe na begu po njenih določbah v Republiki Sloveniji in Združenih državah Amerike opravi skladno z veljavno notranjo zakonodajo zaprošene države.
1. Namesto pošiljanja po diplomatski poti si lahko prošnje za začasen odvzem prostosti pošiljata neposredno Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije in Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike. Za pošiljanje takih prošenj se lahko uporabljajo tudi sredstva Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol).
2. Začasni pripor osebi preneha in priprti je izpuščen, če se skladno s to pogodbo v dveh mesecih od dneva, ko je bil priprt, ne vložijo formalna prošnja za njegovo izročitev in potrebni dokazi o storitvi kaznivega dejanja.
Nobena pogodbenica ni dolžna izročati svojih državljanov po določbah te pogodbe.
1. Izročitev se ne dovoli, če je kaznivo dejanje, zaradi katerega se zaproša izročitev, politične narave, ali če oseba, katere izročitev se zahteva, dokaže, da je prošnja za izročitev vložena zato, da se kaznuje zaradi kaznivega dejanja politične narave.
2. Oseba, ki jo ena pogodbenica izroči drugi, ne sme biti preganjana ali kaznovana za nobeno politično kaznivo dejanje niti za katero koli s tem povezano dejanje, ki ga je storila pred izročitvijo.
3. Če se pojavi vprašanje, ali za posamezen primer veljajo določbe tega člena, je odločitev, ki jo sprejmejo organi vlade, od katere se zahteva izročitev, ali organi, ki so morda dovolili izročitev, dokončna.
Ne dovoli se izročitev v skladu z določbami te pogodbe, če je po zakonodaji zaprošene države nastopilo zastaranje kazenskega pregona ali izvršitve kazni za dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba.
Zoper osebo, ki jo je katera koli pogodbenica izročila drugi, brez njenega prostovoljnega in javno izraženega soglasja ne bo uveden kazenski postopek, ne sme biti preganjana ali kaznovana za kaznivo dejanje, ki ga je storila pred izročitvijo, razen za tisto kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila izročena, in sicer dokler ne dobi možnosti, da se vrne v državo, ki jo je izročila.
Vsi zaseženi predmeti, ki jih ima oseba, ki bo izročena, pri sebi ob prijetju, ne glede na to, ali so to predmeti, pridobljeni s storitvijo kaznivega dejanja, za katero je obdolžena, ali so pomembni kot dokaz pri dokazovanju kaznivega dejanja, se, če je to izvedljivo in v skladu z zakonodajo držav, ob izročitvi odstopijo državi, ki zahteva izročitev. Pri tem je treba upoštevati pravice tretjih oseb do teh predmetov.
1. Če zaprošena država prejme prošnjo za izročitev iste osebe od države prosilke in od katere koli druge države ali držav zaradi istega ali različnih kaznivih dejanj, izvršilni organ zaprošene države odloči, ali in kateri državi bo izročila osebo.
2. Če Republika Slovenija prejme prošnjo za izročitev iz Združenih držav Amerike in prošnjo za predajo na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo za isto osebo zaradi istega ali različnih kaznivih dejanj, Vrhovno sodišče Republike Slovenije ali drug organ, ki ga Republika Slovenija pozneje določi, odloči, ali in kateri državi bo osebo izročila.
3. Pri odločanju na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena zaprošena država upošteva vse pomembne dejavnike, med drugimi tudi:
(a) ali so prošnje v skladu s pogodbo;
(b) kraje, kjer so bila storjena kazniva dejanja;
(c) interese vsake države prosilke;
(d) težo kaznivih dejanj;
(e) državljanstvo žrtve;
(f) možnost za poznejšo izročitev med državami prosilkami in
(g) vrstni red prejema prošenj držav prosilk.
Stroške, ki nastanejo zaradi odvzema prostosti, pridržanja, zaslišanja in izročitve osebe na begu po tej pogodbi, krije država, ki prosi za izročitev: pogoja za to sta, da vladi države prosilke ni treba kriti stroškov za delo javnih uslužbencev zaprošene države, ki so prejeli redno plačo, in da stroški za delo javnih uslužbencev, ki prejemajo le honorar ali dodatne ugodnosti, ne presegajo njihovih običajnih honorarjev za delo ali storitve, ki bi jih opravili v običajnih kazenskih postopkih po zakonodaji države, katere uslužbenci so.
Ta pogodba velja šest mesecev po tem, ko ena vlada pogodbenica obvesti drugo, da jo bo odpovedala.
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za pravosodje.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.