Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin

# Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam ## U K A Z O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O ZAŠČITI IN OHRANJANJU NEKATERIH KULTURNIH PREDMETOV IN DOBRIN (BUSZKP) Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin (BUSZKP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 1. oktobra 1996.

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin, podpisan v Washingtonu 8. maja 1996.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:

Vsaka pogodbenica bo primerno ukrepala, da bo zavarovala in ohranila kulturno dediščino vseh narodnih, verskih ali etničnih skupin (v nadaljevanju “skupin”), ki bivajo ali so bivale na njenem ozemlju in so bile med drugo svetovno vojno žrtve genocida na tem ozemlju. Za namene tega sporazuma pomeni izraz “kulturna dediščina” mesta, kjer se opravlja bogoslužje, kraje zgodovinskega pomena, spomenike, pokopališča, spominska obeležja mrtvim ter arhivsko gradivo, ki se na to nanaša.

Pogodbenici sodelujeta pri določanju seznamov ustreznih predmetov iz 1. člena, še zlasti tistih, ki jim preti propad ali uničenje. Vsaka pogodbenica lahko objavi take sezname.

Vsaka pogodbenica bo zagotavljala, da ne bo prihajalo do formalne ali dejanske diskriminacije kulturne dediščine katere koli skupine iz 1. člena ali državljanov druge pogodbenice v okviru in uporabi njenih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na: a) varstvo in ohranjanje njihove kulturne dediščine; b) pravico prispevati k varstvu in ohranjanju njihove kulturne dediščine in c) javen dostop do te dediščine.

Kadar določena skupina iz 1. člena ne bo sama mogla zagotavljati ustreznega varstva in ohranjanja svoje kulturne dediščine, bo vsaka pogodbenica sprejela posebne ukrepe za zagotavljanje takega varstva in ohranjanja kulturne dediščine na svojem ozemlju in k sodelovanju povabila drugo pogodbenico ter njene državljane, kadar je pomoč v ta namen potrebna.

Dobrine kulturne dediščine iz 4. člena, ki so posebnega pomena, se navedejo v seznamih predmetov kulturne dediščine. Takšni seznami se javno objavijo in pošljejo pristojnim državnim in lokalnim oblastem. Vse tako določene dobrine kulturne dediščine se varujejo, ohranjajo in označujejo na način, ki je določen z veljavnimi notranjimi predpisi vsake od pogodbenic. Zagotovi se, da so dostopni za javnost. Sezname predmetov kulturne dediščine bo določila komisija, omenjena v 6. členu. Komisija lahko tudi določi dobrine, ki naj se kadar koli vključijo v seznam.

Ustanovi se skupna komisija za kulturno dediščino z namenom, da nadzira dejavnosti v zvezi s seznami iz 2. in 5. člena in da opravlja vse druge naloge, ki jih ji poverita pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje enega člana komisije, ki mu lahko pomagajo namestniki in svetovalci. Za odločitve komisije je potrebno soglasje obeh članov. Pogodbenici sodelujeta s komisijo tako, da ji zagotavljata dostop do predmetov kulturne dediščine in vse potrebne podatke za opravljanje njenih nalog. Vsaka pogodbenica lahko po svojem predstavniku v Skupni komisiji za kulturno dediščino (SKKD) iz prvega odstavka zahteva, če je to primerno, da se po postopkih Skupne komisije za kulturno dediščino izdelajo posebni dogovori za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine druge pogodbenice za skupine, ki niso vključene v 1. člen, in sicer v primerih, ko je taka kulturna dediščina povezana s kulturno dediščino pogodbenice, ki to zahteva, v tujini in jo je treba iz kakršnega koli razloga zavarovati in ohraniti. Druga pogodbenica bo v skladu s svojimi zakoni in predpisi proučila ukrepe z namenom odziva na tako zahtevo. Izvršilni organ za izvajanje tega sporazuma na slovenski strani je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije – Uprava za varstvo kulturne dediščine. Izvršilni organ za izvajanje tega sporazuma na ameriški strani je Komisija za ohranjanje ameriške dediščine v tujini. Vsaka pogodbenica lahko z diplomatsko noto drugi pogodbenici spremeni svoj izvršilni organ.

V tem sporazumu ni ničesar, kar bi eno ali drugo pogodbenico oproščalo obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 ali katerega koli drugega sporazuma o varstvu kulturne dediščine.

Ta sporazum se izvaja v skladu z zakoni in predpisi obeh držav in v skladu z razpoložljivimi sredstvi.

Spori zaradi razlage ali uporabe tega sporazuma se predložijo organoma, omenjenima v tretjem odstavku 6. člena.

Ta sporazum začne veljati z izmenjavo not, s katerima se pogodbenici obvestita o izpolnitvi svojih ustavnih zahtev za uveljavitev mednarodnih sporazumov. Ta sporazum velja pet let in po izteku tega obdobja ostane v veljavi do izteka šestmesečnega obdobja od dneva, ko ena ali druga pogodbenica pisno obvesti drugo po diplomatski poti, da odpoveduje sporazum. Sestavljeno v Washingtonu dne 8. maja 1996 v dvojniku v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno. Za Vlado Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek l. r Za Vlado Združenih držav Amerike Albert Gore, ml. l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za kulturo - Uprava za varstvo kulturne dediščine.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.