Pristaniške uzance · Spremembe zakonov Republike Slovenije

# Pristaniške uzance Na osnovi 3. člena Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) je Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije dne 27. 11. 2003 sprejel

Pomen izrazov: Brez zadržka (delivery order) je dokument, ki ga izda pomorski agent v pristanišču izkrcevanja tovora prejemniku tovora v zameno za originalno nakladnico ali drug dogovorjen dokument, in na podlagi katerega poveljnik ladje ali skladiščnik, ki prejme tovor od ladjarja v skladiščenje, preda tovor prejemniku ali osebi, ki je upravičena razpolagati s tovorom. Dispozicija (order) je pisno naročilo storitev prekladalcu, skladiščniku ali upravljavcu terminala. Ladijska roka (ship's gang) je skupina ljudi, ki vkrcuje ali izkrcuje tovor na ali iz ladje na enem ladijskem žrelu. Linijski pogoji (liner terms) pomenijo, da stroške vkrcevanja in izkrcevanja plača ladjar. Načrt vkrcanega tovora (cargo plan) je načrt primernega preseka ladje, ki ga pripravi poveljnik ali druga pooblaščena oseba, iz katerega je razvidna lokacija tovora na ladji. Načrt vkrcevanja tovora (stowage plan) je načrt primernega preseka ladje, ki ga pripravi poveljnik ali druga pooblaščena oseba pred začetkom vkrcevanja, iz katerega je razvidno zaporedje vkrcevanja tovora in prostor na ladji, kamor bo tovor vkrcan. Nalog za vkrcanje (shipping order) je pisno naročilo ladjarja ali pomorskega agenta poveljniku ladje, da sprejme za prevoz določen tovor. Naročilo za delo (order for work) je pisno naročilo storitev za določen dan pri prekladalcu, skladiščniku ali upravljavcu terminala. Pismo o pripravljenosti (notice of readiness) je izjava poveljnika ladje naročniku, vkrcevalcu ali prejemniku tovora oziroma njihovim pooblašencem, da je ladja prispela v določeno pristanišče in je popolnoma pripravljena za vkrcevanje oziroma izkrcevanje tovora. Potrdilo o vrkcanju (mate's receipt) je pisno potrdilo prvega častnika krova, s katerim se potrdi vkrcanje tovora. Prekladalec (stevedore) je oseba, ki opravlja prekladalne storitve. Prekladalne storitve (stevedore services) so storitve, ki so potrebne za vkrcevanje, izkrcevanje, zlaganje in razporeditev tovora na ladjo ali drugo prevozno sredstvo, in druga opravila, ki so nujna za izvajanje teh storitev. Premeščanje ladje (shifting) je premestitev ladje iz ene obale na drugo obalo, iz obale na sidrišče ali iz sidrišča na obalo. Premik (warping) ladje je premikanje ladje vzdolž iste obale. Prijava za vkrcanje (shipper's note) je listina, ki vsebuje podatke za pripravo nakladnice. Izpolni jo vkrcevalec in jo izroči ladjarju ali pomorskemu agentu pred začetkom vkrcevanja tovora. Prosto v (free in – FI) pomeni, da stroške vkrcevanja tovora na ladjo plača vkrcevalec. Prosto v in iz (free in and out – FIO) pomeni, da stroške vkrcevanja in izkrcevanja tovora plača vkrcevalec oziroma prejemnik. Prosto v in iz ter zloženo (free in and out and stowed – FIOS) pomeni, da stroške vkrcevanja in izkrcevanja ter zlaganja tovora plača vkrcevalec oziroma prejemnik. Prosto v in iz ter poravnano (free in and out and trimmed – FIOT) pomeni, da stroške vkrcevanja in izkrcevanja ter poravnavanja tovora plača vkrcevalec oziroma prejemnik. Prosto iz (free out – FO) pomeni, da stroške izkrcevanja tovora plača prejemnik. Varen vez (safe berth) je vez, do katerega lahko ladja prispe brez nevarnosti in je varen v vseh vremenskih okoliščinah, razen tistih, ki predstavljajo višjo silo, ter ladji omogoča, da je v plavajočem stanju tudi v primeru oseke. Vez (berth) je določen prostor v pristanišču oziroma del obale, ki je namenjen za izvajanje prekladalnih storitev na ladji.

Te uzance se uporabljajo za razmerja med udeleženci pristaniškega poslovanja v slovenskih morskih pristaniščih, razen če zakon ali pogodba ne določata drugače.

Šteje se, da je ladja prispela pravočasno, če je priplula v pristanišče najkasneje do 24.00 ure dogovorjenega dne ali zadnji dan dogovorjenega roka. Če ni drugače dogovorjeno ladjar, poveljnik ladje ali pomorski agent okvirno najavi prihod ladje naročniku ali njegovemu pooblaščencu in prekladalcu sedem dni pred prihodom, najavo ponovi 48 ur pred prihodom in jo potrdi 24 ur pred prihodom ladje v pristanišče. Najava o prihodu ladje mora vsebovati ime, dolžino, širino, bruto tonažo ladje, ugrez ob prihodu in odhodu ladje, vrsto in količino tovora, opremljenost ladje z mehanizacijo za prekladanje tovora ter število potnikov.

Terminske klavzule, ki se nanašajo na prihod ladje, imajo naslednji pomen: – “prve dni v mesecu” ali “v začetku meseca” pomeni čas od prvega do desetega dne v mesecu; – “v prvi polovici meseca” pomeni čas od prvega do petnajstega dne v mesecu; – “sredi meseca” pomeni čas od enajstega do dvajsetega dne v mesecu; – “v drugi polovici meseca” pomeni čas od šestnajstega do zadnjega dne v mesecu; – “zadnje dni v mesecu” pomeni čas od enaindvajsetega do zadnjega dne v mesecu; – “ob koncu meseca – v začetku prihodnjega meseca” pomeni čas zadnjih petih dni v mesecu in prvih petih dni naslednjega meseca.

Če ladja ni prispela v dogovorjenem roku, se šteje, da jo je naročnik sprejel, če je ni zavrnil ob predaji pisma o pripravljenosti.

Ladje se privezuje po vrstnem redu prispetja v pristanišče, in v skladu z naročilom za delo na posameznem terminalu pristanišča. Načelo vrstnega reda prispetja v pristanišče se pri privezovanju ne upošteva, kadar gre za ladje, ki prevažajo živo živino, nevarni tovor, hitro pokvarljivi tovor in v vseh ostalih primerih kadar bi odlašanje priveza in pretovora predstavljalo nevarnost za nastanek škode na tovoru in drugih materialnih sredstvih ali nevarnost za nastanek prekomernih stroškov. V primeru iz drugega odstavka tega člena določi vrstni red organ, ki v pristanišču skrbi za usklajevanje pristaniškega dela. Pri tem upošteva vse okoliščine, zlasti nujnost vkrcevanja oziroma izkrcevanja zaradi preprečenja nevarnosti, ki so navedene v drugem odstavku tega člena. Ladje v linijski plovbi se privežejo v času, ki je najavljen v urniku plovbe za izvedbo storitev vkrcevanja in izkrcevanja.

Vez za ladje določi organ, ki je zadolžen za koordinacijo dela v pristanišču.

Ladjo se priveže na varen vez.

Ladjo se v pristanišču premešča ali premika: – na podlagi odločbe Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, – na zahtevo prekladalca zaradi operativno-tehničnih razlogov, – na zahtevo ladjarja ali poveljnika ladje, vkrcevalca ali prejemnika. O vsakem premiku ali premeščanju ladje mora biti pomorski agent pisno obveščen najmanj štiri ure pred premeščanjem ali premikanjem. Premeščanje in premik ladje se ne izvrši, če bi predstavljal nevarnost za ljudi, njihovo premoženje ali okolje.

Če se ladjo premika ali premešča na podlagi odločbe Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, nosi stroške premika ali premeščanja ladjar, pri čemer se porabljen čas ne šteje v postanek. Kadar premik ali premeščanje ladje zahteva prekladalec, vkrcevalec ali prejemnik, plača stroške naročnik takšnega opravila, pri čemer se porabljeni čas šteje v postanek. Če je do premeščanja ali premika ladje prišlo zaradi vkrcevanja ali izkrcevanja dveh ali več različnih tovorov, ki se običajno vkrcujejo ali izkrcujejo vsak na svojem vezu ali operativni obali, plača stroške premika ali premeščanja ladjar, pri čemer se porabljeni čas ne šteje v postanek.

Ladja je pripravljena za vkrcevanje ali izkrcevanje, kadar je: – varno privezana k operativni obali ali na sidrišču, – dobila dovoljenje za promet s kopnim, – zaključila z vsemi pripravljalnimi dejanji, potrebnimi za začetek vkrcevanja ali izkrcevanja. Med pripravljalna dejanja iz zadnje alineje prejšnjega odstavka sodijo dejanja, ki omogočajo izvedbo, preprečujejo poškodovanje ali uničenja tovora pri vkrcevanju ali izkrcevanju in zagotavljajo varnost ljudi.

Pismo o pripravljenosti se izroči v delovnem času od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 ure in v soboto ali na dan pred praznikom od 8.00 do 12.00 ure.

Sprejem pisma o pripravljenosti potrdi s podpisom naročnik ali prejemnik oziroma njuna pooblaščenca.

V primeru nesoglasja glede pripravljenosti ladje stranke sporazumno imenujejo izvedenca, ki pisno navede svoje ugotovitve in da mnenje o pripravljenosti ladje. Za postavitev izvedenca lahko stranke skupaj ali posamično zahtevajo od Okrožnega sodišča v Kopru, da imenuje izvedenca v okviru postopka zavarovanja dokazov.

Količina tovora in število potnikov se določi na naslednji način: – s številom kosov ali težo ali prostornino za tovorke in pakirani tovor, – s številom kosov za kontejnerje in vozila, – s številom glav za žive živali, – s težo za razsuti tovor, – s težo ali prostornino za hlode, tekoči tovor in kovinske proizvode, – s prostornino za les, – s številom potnikov. Enota za težo je metrična tona (1000 kg). Enota za prostornino je kubični meter.

Vkrcevanje in izkrcevanje tovora se izvaja na operativnih obalah in drugih operativnih površinah na podlagi dispozicije, naročila za delo in v skladu z navodili poveljnika ladje. Vkrcevalec oziroma njegov pooblaščenec je dolžan poveljniku ladje oziroma pomorskemu agentu dostaviti prijavo za vkrcevanje in kopijo dispozicije pred začetkom vkrcevanja, sicer lahko poveljnik ladje odkloni vkrcevanje. Šteje se, da je tovor pripravljen za vkrcevanje, ko so dokumenti iz prejšnjega odstavka izročeni pomorskemu agentu oziroma poveljniku ladje.

Če ladja po prihodu v pristanišče ne more začeti z direktnim izkrcevanjem tovora zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev za nadaljnji prevoz, ki jih je dolžan priskrbeti prejemnik tovora, lahko ladjar izkrca tovor v skladišče na stroške prejemnika tovora.

V primeru pretovora tekočih tovorov predstavlja mesto prevzema tovora ladijski priključek. Pri prekladanju tovora, ki se v ladijska skladišča vkrcuje oziroma izkrcuje prek ladijske rampe, predstavlja mesto prevzema začetek ladijske rampe pri vkrcevanju oziroma konec ladijske rampe pri izkrcevanju.

Ladjar, poveljnik ladje ali pomorski agent je dolžan pravočasno izročiti prekladalcu načrt vkrcevanja tovora na ladjo oziroma načrt vkrcanega tovora za izkrcevanje z ladje.

Vkrcevalec je dolžan dostaviti tovor ob bok ladje v količini, ki je enaka dnevni normi vkrcevanja za ta tovor. Če vkrcevalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, mora plačati stroške zadrževanja ladje in stroške čakanja prekladalčevih delavcev. Šteje se, da je tovor postavljen ob bok ladje, če je na dosegu ladijskih ali pristaniških naprav, s katerimi se izvaja vkrcevanje. Za tovor, ki ga zaradi njegove narave ali količine ni mogoče postaviti ob bok ladje, se šteje, da je postavljen ob bok ladje, če je zagotovljen njegov nemoten dotok oziroma prenos do ladje ves čas med vkrcevanjem.

Če ob dogovorjenem prihodu ladje v pristanišče tovor ni pripravljen za vkrcevanje, plača stroške zadrževanja ladje naročnik prevoza.

Ladjar je dolžan zaradi izvedbe prekladalnih storitev na svoje stroške nuditi dvigala, strojno opremo, razsvetljavo in druga primerna sredstva, ki jih ima ladja. Upravljanje z ladijsko tovorno mehanizacijo izvaja prekladalec, razen v primeru, ko gre za posebno ladijsko tovorno mehanizacijo, ki zahteva dodatna znanja in spretnosti.

Ladjar je dolžan za podlaganje, pričvrščevanje in zaščito tovora dati na razpolago material, ki se nahaja na ladji. Če naročnik želi, da se tovor posebej zaščiti, pričvrsti, podloži ali loči od drugega tovora, je dolžan to storiti na svoje stroške. V linijski plovbi ladjar krije stroške podlaganja, pričvrščevanja, zaščite tovora in materiala. Če je pri zlaganju tovora na ladji treba podlagati tovor z lesom, opravi to prekladalec, ne glede na to, kdo priskrbi les.

Poveljnik je po zaključenem vkcevanju dolžan na zahtevo vkrcevalca ali njegovega pooblaščenca izdati potrdilo o vkrcanju.

Naročnik storitev vkrcevanja ali izkrcevanja lahko zahteva, da se te storitve izvedejo izven rednega delovnega časa. Ladjar oziroma poveljnik ladje ne more odkloniti zahteve vkrcevalca oziroma prejemnika tovora, da se tovor vkrcuje oziroma izkrcuje izven rednega delovnega časa.

Če je med vkrcevanjem ali izkrcevanjem prišlo do nesoglasja med vkrcevalcem in ladjarjem oziroma med ladjarjem in prejemnikom glede količine vkrcanega ali izkrcanega tovora, pri čemer sta obe strani šteli tovor, lahko vsaka stranka zahteva, da se ponovno preveri količina vkrcanega oziroma izkrcanega tovora. Stroške ponovnega štetja krije tista stranka, ki je napačno štela. Če sta napačno šteli obe stranki, vsaka nosi svoje stroške štetja. Stranki se lahko dogovorita, da ugotavljanje količine tovora prepustita usposobljeni osebi.

Čas, ki je izgubljen zaradi čakanja na vez, šteje kot čas vkrcevanja ali izkrcevanja ali kot postanek (“Time lost at waiting for berth to count as loading or discharging time” or “As laytime”) pomeni, da se v primerih, ko vez ni na razpolago in ladja ne more predati pisma o pripravljenosti na mestu, kjer se trenutno nahaja, izgubljeni čas šteje v postanek ali v podaljšani postanek, kadar je postanek že potekel. Čas preneha teči takrat, ko je vez na razpolago.Ko ladja prispe na vez ali mesto, kjer lahko preda pismo o pripravljenosti, začne postanek oziroma podaljšani postanek ponovno teči s trenutkom predaje te listine, oziroma, če gre za postanek, po poteku časa, ki je predviden z ladjarsko pogodbo. Če vreme dopušča (weather permitting) pomeni, da v postanek ne šteje tisti čas, ko zaradi slabega vremena vkrcevanje oziroma izkrcevanje tovora ni možno. Čisti dnevi (Clear days) so zaporedni dnevi, s pričetkom ob 00.00 uri na dan, ki sledi dnevu, ko je bilo predano pismo o pripravljenosti in konča ob 24.00 uri na zadnji dan dogovorjenega roka. Dan (day) je obdobje štiriindvajsetih zaporednih ur od 00.00 do 24.00. ure. Del dneva se računa sorazmerno. Delovni dan (working day) je dan, ki ni izključen iz postanka. Izključen (excepted or excluded) pomeni, da se dan ali del dneva ne računa v postanek, ne glede na to, ali se izvaja vkrcevanje oziroma izkrcevanje tovora. Ne glede ali se nahaja na vezu ali ne (“Whether in berth or not” – WIBON or “Berth or no berth”) pomeni, da sme v primeru, ko vez ob prihodu ladje ni na razpolago, ladja predati pismo o pripravljenosti, ko prispe na običajni prostor za čakanje v okviru pristanišča ali izven njega in bo postanek pričel teči v skladu z določili ladjarske pogodbe. Ko je vez na razpolago, čas postanka ali podaljšanega postanka preneha teči in prične ponovno teči, ko je ladja na vezu pripravljena za vkrcevanje ali izkrcevanje. Ne glede na to, ali ima ladja prosti promet s kopnim in/ali ne glede na to ali je carinski postopek opravljen ali ne (vessel being in free pratique and/or having been entered at the custom house) pomeni, da se lahko izroči pismo o pripravljenosti ne glede na to ali je ladja dobila prosti promet s kopnim oziroma ne glede na to ali je bil opravljen carinski postopek. Čas, ki je porabljen zaradi teh formalnosti, ne šteje v postanek oziroma podaljšani postanek. Po delovnem žrelu in dnevu (“Per working hatch per day” – WHD or “Per workable hatch per day” – WHD) pomeni, da se postanek izračuna tako, da se največjo količino tovora v enem ladijskem skladišču deli z zmnožkom med dnevno normo po žrelu in številom žrel na tem ladijskem skladišču. Formula glasi: največja količina tovora v enem ladijskem skladišču Postanek = ------------------------------- dnevna norma po žrelu X število žrel na tem ladijskim skladišču Kadar ima ladijsko skladišče dve vzporedni žreli, se štejeta kot eno žrelo. Če je na enem žrelu možno delati z dvema ladijskima rokama hkrati, se le-to računa kot dve žreli. Po žrelu in dnevu (per hatch per day) pomeni, da se postanek računa po naslednji formuli: količina tovora Postanek = --------------------------- dnevna norma X število žrel Kadar ima ladijsko skladišče dve vzporedni žreli, se štejeta kot eno žrelo. Če je na enem žrelu možno delati z dvema ladijskima rokama hkrati, se le-to računa kot dve žreli. Postanek (Laytime) pomeni čas, dogovorjen med strankami, med katerim bo ladjar vzdrževal ladjo v stanju, primernem za vkrcevanje ali izkrcevanje, brez dodatnega plačila. Praznik (holiday) je dan v tednu določen s predpisom o praznikih Republike Slovenije, ko se v pristanišču ne dela. Prihranek (despatch money) je dogovorjeni znesek, ki ga plača ladjar naročniku v primeru, če je vkrcevanje oziroma izkrcevanje tovora zaključeno pred potekom postanka. Razen če (ne) začne prej (unless sooner commenced) pomeni, da se kljub temu, da postanek še ni pričel teči, uporabljeni čas šteje v postanek, če se je vkrcevanje ali izkrcevanje že začelo. Razen če se (ne) uporabi (unless used) pomeni, da se v primeru, ko se izvaja vkrcevanje ali izkrcevanje v času, ki je izključen iz postanka, uporabljeni čas šteje v postanek. Reverzibilni postanek (reversible laytime) pomeni možnost naročnika, da prišteje k dovoljenemu času za vkrcevanje tudi dovoljeni čas za izkrcevanje. Če to možnost izkoristi, je učinek enak, kot če bi bil za obe operaciji določen enoten čas. Tekoči ali zaporedni dnevi (running days or consecutive days) so dnevi, ki si sledijo zaporedno. Vremensko ugoden delovni dan (“Weather working day” – WWD or “Weather working day of 24 hours” or “Weather working day of 24 consecutive hours”) je 24-urni deloven dan, ko je možno oziroma bi bilo možno vrcevati ali izkrcevati tovor brez prekinitev zaradi neugodnega vremena.

Postanek začne teči ob začetku naslednje delovne izmene, če je bilo pismo o pripravljenosti ladje predano do 12.00 ure, oziroma ob 08.00 uri naslednjega delovnega dne, če je bilo pismo o pripravljenosti ladje predano po 12.00 uri, vendar najkasneje do 17.00 ure, ob sobotah ali na dan pred praznikom pa do 12.00 ure. V postanek se ne šteje čas, ko je bilo onemogočeno izvajanje vkrcevanja ali izkrcevanja zaradi vremenskih vplivov ali ovir na strani ladje. V postanek se ne štejejo nedelje in prazniki ter čas v soboto od 12.00 ure, ali od 12.00 ure na dan pred praznikom do 08.00 ure v ponedeljek ali dan po prazniku.

Stroški zadrževanja ladje zaradi razlogov, ki niso na strani ladje, se ugotavljajo in obračunavajo na enak način kot podaljšani postanek.

Po zaključenem vkrcevanju ali izkrcevanju lahko ostane ladja na vezu še dve uri za pripravo na izplutje, potem je dolžna plačati stroške uporabe obale.

Če voznina, ki dospe v plačilo pred začetkom izkrcevanja, ni plačana, ima ladjar pravico izkrcati tovor in ga izročiti v hrambo javnemu skladišču ali drugi primerni osebi, ki se ukvarja s skladiščenjem tovora, in sicer na stroške in nevarnost prejemnika ali druge osebe. Skladiščnik ali oseba, ki ji je ladjar izročil tovor v hrambo, ne sme izročiti tovora prejemniku brez predložitve dokumenta ˝brez zadržka˝.

Prekladalne storitve se naročajo z dispozicijo, v kateri mora naročnik prekladalnih storitev opredeliti vrsto storitev, ki jih naroča in tovor, ki je predmet teh storitev.

Za pravni prevzem tovora mora ladjar podati naročilo prekladalcu tako, da iz njega nesporno izhaja, da gre za takšen prevzem. Iz izjave prekladalca, ki jo ta poda ob ladjarjevem naročilu za izvedbo pravnega prevzema tovora, mora nesporno izhajati, da se je zavezal za pravni pravzem. V primeru pravnega prevzema tovora prekladalec ne odgovarja za tiste poškodbe in primanjkljaj na tovoru, ki je nastal pred pravnim prevzemom. Če je izdana listina o stanju tovora ob izvedbi pravnega prevzema, se domneva, da je bil tovor ob izvedbi pravnega prevzema takšen, kot izhaja iz listine.

Naročnik prekladalnih storitev je dolžan dajati prekladalcu navodila pri prekladanju tovora, ki ni v rednem trgovinskem prometu oziroma tovora, ki zahteva posebno ravnanje.

Prekladalec tehta, meri in šteje tovor le tedaj, ko to naročnik prekladalnih storitev posebej naroči.

Skladiščenje tovora se opravi na podlagi dispozicije, ki jo skladiščniku izroči naročnik storitev skladiščenja. Ob izročitvi dispozicije mora naročnik storitev skladiščenja sporočiti vse potrebne podatke, ki se nanašajo na količino in vrsto tovora. Naročnik storitev skladiščenja je dolžan opozoriti skladiščnika na tovor večje vrednosti in posebne lastnosti tovora.

Naročnik storitev skladiščenja mora ob izročitvi tovora poskrbeti, da je tovor jasno opremljen z oznakami, iz katerih izhajajo njegove lastnosti. Med te oznake sodijo zlasti tiste, ki označujejo lomljivost, vnetljivost, korozivnost in eksplozivnost.

Skladiščnik ima pravico zavrniti skladiščenje tovora, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko poškodovalo skladiščne prostore, drug uskladiščen tovor, ki predstavlja nevarnost za ljudi in okolje ali če je neprimeren za skladiščenje.

V storitve skladiščenja niso vključene tiste storitve za ohranitev tovora, ki so v očitnem nesorazmerju glede na dogovorjeno skladiščnino.

Skladiščnik je dolžan naročnika storitev skladiščenja opozoriti na vse pojave na tovoru, ki predstavljajo nevarnost za njegovo poškodovanje oziroma uničenje in zahtevati ustrezna navodila.

Skladiščnik uskladišči tovor na podlagi števila kosov, teže ali prostornine tovora, ki so navedeni v dispoziciji, kakor tudi na podlagi zunanjega videza tovora. Ob uskladiščenju skladiščnik tehta ali meri tovor le v primeru posebnega naročila. Skladiščnik ne odgovarja za odstopanje od teže ali prostornine, ki jo je naročnik storitev skladiščenja prijavil v dispoziciji, niti za dejansko težo ali prostornino tovora, če naročnik storitev skladiščenja pred uskladiščenjem ni naročil njegovega tehtanja ali merjenja.

O uskladiščeni količini in vrsti tovora skladiščnik izda potrdilo o uskladiščenju.

Če skladiščnik ugotovi, da količina tovora odstopa od navedb v dispoziciji, izda potrdilo o uskladiščenju na podlagi podatkov, ki jih je pridobil s štetjem, merjenjem ali tehtanjem tovora, in v skladu s temi podatki obračuna skladiščnino in druge storitve med opravljanjem skladiščenja. Skladiščnik o odstopanju dejanske količine tovora od navedene nemudoma obvesti naročnika storitev skladiščenja.

Naročnik storitev skladiščenja tovora lahko kontrolira in jemlje vzorce tovora le ob prisotnosti skladiščnika.

Skladiščnik opravi pravni prevzem tovora iz prevozne pogodbe le v primeru ladjarjevega naročila in če se za to posebej zaveže. Za pravni prevzem tovora se smiselno uporabljajo določbe o prekladalcu.

Skladiščnik izroči upravičencu tovor v stanju in količini, kakršnega je prejel. Skladiščnik ne odgovarja za dogovorjeni ali običajni kalo, razsip ali naravni kvar tovora, ki nastane ob prevzemu ali izročitvi tovora ali pri izvrševanju drugih skladiščnih manipulacij. Skupaj s tovorom skladiščnik izroči tudi vse listine, ki jih je prejel, kakor tudi kopije morebitnih ugovorov.

Šteje se, da je kontejner prispel v pristanišče, ko je prevozno sredstvo, s katerim se je prevažal, postavljeno na mesto izkrcevanja ali izkrcan iz ladje.

Vkrcevanje ali izkrcevanje kontejnerjev se opravi na podlagi dispozicije.

V primeru uskladiščenja kontejnerja izda upravljavec kontejnerskega terminala potrdilo o uskladiščenju. Upravljavec kontejnerskega terminala ugotavlja stanje kontejnerja glede na njegov zunanji izgled.

Ob uskladiščenju kontejnerja, ki nadaljuje pomorski prevoz, se navede ladjarja, namembno pristanišče, številko, velikost in težo kontejnerja ter številko zalivke.

Vkrcevanje in izkrcevanje kontejnerjev na ladjo se opravi na podlagi načrta vkrcevanja kontejnerjev in navodil poveljnika ladje. Vrstni red nakladanja na druga prevozna sredstva določi prevoznik.

Premik kontejnerjev na kontejnerskem terminalu se opravi na podlagi dispozicije naročnika premika. Upravljavec kontejnerskega terminala lahko tudi sam premika kontejnerje. V takšnem primeru plača stroške premika upravljavec kontejnerskega terminala.

Na podlagi dispozicij naročnika, upravljavec kontejnerskega terminala dostavi kontejner na ustrezen terminal pristanišča, kjer se izprazni ali napolni in tako izpraznjeni ali napolnjeni kontejner vrne na kontejnerski terminal. mag. Jožko Čuk l.r.