Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi

# Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi Na podlagi 28. in 30. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravstvo ## P R A V I L N I K o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi

Ta pravilnik ureja razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih snovi, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji. Ta pravilnik se uporablja tudi za nevarne pripravke, če ni s posebnim predpisom drugače določeno. Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za razvrščanje, pakiranje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev in predmetov splošne uporabe, če imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.

EC število je po tem pravilniku identifikacijsko število snovi iz seznama EINECS ali ELINCS. Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so: (a) Priloga I je seznam nevarnih snovi, ki so enotno razvrščene in označene na ravni Evropske skupnosti. (b) Priloga II so grafični znaki (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost za nevarne snovi in pripravke. (c) Priloga III so standardna opozorila R (stavki R) za označevanje nevarnih snovi in pripravkov. (d) Priloga IV so standardna obvestila S (stavki S) za snovi in pripravke. (e) Priloga V so standardne preskusne metode za ugotavljanje fizikalno-kemijskih, toksikoloških in ekotoksikoloških lastnosti snovi oziroma pripravkov. (f) Priloga VI so splošne zahteve in merila za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in pripravkov. (g) Priloga VII so posebne zahteve za zapirala, varna za otroke in otipna opozorila na nevarnost. (j) Priloga VIII sta vsebina in oblika varnostnega lista za nevarne snovi in pripravke. (k) Priloga IX je seznam direktiv Evropske skupnosti, ki so bile upoštevane v pravilniku o nevarnih snoveh in v pravilniku o nevarnih pripravkih in seznam uporabljenih kratic.

Nevarna snov se lahko da v promet v Republiki Sloveniji kot taka ali v obliki pripravka le pod pogojem, da je na seznamu EINECS ali ELINCS oziroma, da je prijavljena v skladu s postopkom za prijavo nove snovi, da je razvrščena, pakirana in označena v skladu s tem pravilnikom, če ni določeno drugače, ter da je zanjo izdelan ustrezen varnostni list.

Nevarne fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke lastnosti snovi se ugotavljajo po preskusnih metodah iz priloge V tega pravilnika. Nevarne lastnosti pripravka se ugotavljajo po preskusnih metodah iz priloge V tega pravilnika in v skladu s pravilnikom o razvrščanju nevarnih pripravkov. Fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP). Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo ali promet z nevarnimi snovmi iz seznama EINECS, ki pa še niso uvrščene v prilogo I tega pravilnika, so dolžne izvesti ustrezne poizvedbe, s katerimi pridobijo že obstoječe podatke o lastnostih teh snovi in o njihovem vplivu na človeka in na okolje. Ko je snov uvrščena v prilogo I tega pravilnika, se uporabi razvrstitev in označitev, kot je določena v tej prilogi. Za snovi iz seznama EINECS, za katere podatkov še ni ali pa le-ti niso bili pridobljeni po metodah iz priloge V tega pravilnika, se oceni za vsak primer posebej potreba po dodatnem preskušanju s ciljem zmanjšati število preskusov na vretenčarjih. V izogib podvajanju preskusov na vretenčarjih, se pravne ali fizične osebe, ki proizvajajo ali dajejo v promet isto snov, med seboj pisno dogovorijo o souporabi že pridobljenih toksikoloških in ekotoksikoloških podatkov, če je snov identična tudi glede na vrste in količine nečistot oziroma dodatkov, ki jih vsebuje. Na podlagi zbranih podatkov pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet, razvrsti, pakira in označi nevarno snov v skladu s tem pravilnikom in prilogo VI, ki je sestavni del pravilnika. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet, mora nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja in mora takoj, ko izve za nove podatke o lastnostih oziroma učinkih že razvrščene snovi, snov oziroma pripravek, ki to snov vsebuje, temu ustrezno prerazvrstiti, pakirati in označiti. Tveganje, dejanski oziroma možni učinek snovi na človeka ali na okolje se oceni na podlagi mednarodno priznanih postopkov za oceno tveganja.

Pri razvrščanju snovi in pripravkov na podlagi njihovih nevarnih lastnosti se kot osnova uporabljajo splošne zahteve in merila za razvrščanje, ki jih določa priloga VI tega pravilnika, kolikor priloga I tega pravilnika oziroma prilogi I in III pravilnika o nevarnih pripravkih ne določajo drugače. Nevarna snov ali pripravek morata biti razvrščena glede na največjo stopnjo nevarnosti, ki jo predstavljata, pri čemer morajo biti, poleg rezultatov laboratorijskih preskusov na živalih oziroma drugih sistemih, upoštevani tudi v praksi ugotovljeni dejanski učinki na človeka oziroma na okolje. Na podlagi svojih specifičnih nevarnih lastnosti ter v skladu s prilogo VI tega pravilnika, se nevarne snovi in pripravki razvrščajo v skupine iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah. Nekatere nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika so po potrebi označene tudi z mejnimi koncentracijami ali z drugimi parametri. To omogoča ocenjevanje nevarnosti za človeka ali okolje pri pripravkih, ki vsebujejo te nevarne snovi oziroma pri snoveh, kjer te snovi nastopajo kot nečistote.

Pri razvrščanju snovi in pripravkov v skupine iz tretjega odstavka prejšnjega člena se upoštevajo tudi nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je utežna odstotna koncentracija posamezne izmed njih enaka ali presega: – 0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T(+)) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2); – 1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), jedka (C) ali dražilna (X(i)) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3). V primeru, da priloga I tega pravilnika oziroma pravilnik o nevarnih pripravkih določa še nižje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine, se upoštevajo te (nižje) mejne koncentracije.

Nevarne snovi se lahko dajejo v promet le, če so označene v skladu s pogoji, ki jih določa ta pravilnik.

Na vsaki embalažni enoti morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno natisnjeni podatki o pravni ali fizični osebi, ki daje snov v promet, podatki o nevarni snovi, o grafičnih znakih za nevarnost, o standardnih opozorilih, o standardnih obvestilih in o nominalni količini snovi v embalažni enoti (kadar je snov namenjena splošni uporabi), in sicer: (a) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje nevarno snov v promet v Republiki Sloveniji; (b) – ime nevarne snovi, ki mora biti enako imenu iz priloge I tega pravilnika. Če snov še ni uvrščena v prilogo I, mora biti podano ime po seznamu EINECS ali ELINCS oziroma ime po eni izmed mednarodno priznanih kemijskih nomenklatur (npr. IUPAC); – pripadajoče EC število iz seznama EINECS ali ELINCS. Snovi, ki so navedene v prilogi I tega pravilnika, morajo biti označene v skladu s prilogo I, na etiketi pa mora biti dodatno izpisano besedilo: “Označeno po EC.“ (c) grafični znaki za nevarnost (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti pri uporabi ali ravnanju z nevarno snovjo. Simboli so črne barve na oranžnorumenem ozadju v kvadratnem, črnem okviru. Črkovni znak za nevarnost, ki je napisan v sredini tik nad simbolom, ni obvezen, je pa priporočljiv. Napis za opozarjanje na nevarnost, ki je tik pod simbolom, pojasnjuje pomen simbola in je obvezen. Uporabljati se smejo le standardni simboli, pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti iz priloge II tega pravilnika. Za označevanje snovi, navedenih v seznamu iz priloge I tega pravilnika, se smejo uporabljati le simboli, pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti iz te priloge, ki pripadajo posamezni snovi pri določeni koncentraciji. Za tiste nevarne snovi, ki še niso vpisane v prilogo I tega pravilnika, se simboli in ustrezno besedilo določijo v skladu z merili iz priloge VI tega pravilnika. Izbor simbolov in pripadajočih črkovnih znakov ter napisov za opozarjanje na nevarnosti v tem primeru opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet. Kadar je treba nevarno snov označiti z več simboli, veljajo naslednja izločitvena pravila: – pri obvezni uporabi simbola T sta simbola C in X neobvezna, – pri obvezni uporabi simbola C je simbol X neobvezen, – pri obvezni uporabi simbola E sta simbola F in O neobvezna. Za označevanje nevarne snovi se lahko uporabita več kot dva simbola le v primeru, če je le tako mogoče opozoriti na vse glavne nevarnosti. (d) standardna opozorila R (stavki R), ki opozarjajo na posebna tveganja pri uporabi in ravnanju in ki izhajajo iz ugotovljenih nevarnih lastnosti snovi. Uporabljati se smejo le stavki R iz priloge III tega pravilnika. Stavke R je treba navesti na etiketi na embalaži in v navodilu za uporabo snovi skupaj s celotnim pripadajočim in nespremenjenim besedilom. Za označevanje snovi, ki so navedene v prilogi I tega pravilnika, so lahko uporabljeni le stavki R, ki pripadajo posamezni snovi pri določeni koncentraciji po prilogi I. Za tiste nevarne snovi, ki še niso vpisane v prilogo I tega pravilnika, se ustrezni stavki R določijo v skladu z merili iz priloge VI tega pravilnika. Izbor stavkov R v tem primeru opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet. Praviloma zadostujejo največ štirje stavki R za pojasnitev vseh bistvenih nevarnosti. Posamezni sestavljeni stavek R iz priloge III tega pravilnika velja kot en stavek. Večje število stavkov R se uporabi le, če je to nujno zaradi opozarjanja na dodatne nevarnosti za zdravje človeka ali za okolje. Če je snov označena z več skupinami nevarnosti, morajo uporabljeni stavki R opozarjati na vse bistvene vrste teh nevarnosti. Pri tem velja izločitveno pravilo, da je treba obdržati strožje stavke (npr. če je snov razvrščena hkrati kot zdravju škodljiva (X(n)) in kot dražilna (X(i)), se jo označi kot zdravju škodljivo, z ustrezno izbiro stavkov R pa se poudari obe skupini nevarnosti). Stavkov R za “zelo lahko vnetljivo“ in “lahko vnetljivo“ (R12, R11) ni treba posebej navajati, če je embalažna enota manjša od 125 ml, ker ju ponazarja že izbrani simbol in napis ob njem. (e) standardna obvestila S (stavki S), ki določajo varnostne ukrepe pri uporabi ali ravnanju z nevarno snovjo: Uporabljati se smejo le standardni stavki S iz priloge IV tega pravilnika v celotnem in nespremenjenem besedilu. Za označevanje snovi, ki so navedene v prilogi I tega pravilnika, so lahko uporabljeni le stavki S, ki pripadajo posamezni snovi pri določeni koncentraciji po prilogi I. Za tiste nevarne snovi, ki še niso vpisane v prilogo I tega pravilnika, se stavki S določijo v skladu s pravili iz priloge VI tega pravilnika. Izbor stavkov S v tem primeru opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarno snov v promet. Praviloma zadostujejo največ štirje stavki S za vsa pomembna obvestila o varni uporabi in ravnanju z nevarno snovjo. Standardni sestavljeni stavek S iz priloge IV tega pravilnika velja kot en stavek S. Kjer fizično ni mogoče navesti stavkov S na etiketi ali na predvidenem polju na embalaži nevarne snovi, morajo biti le-ti obvezno navedeni v navodilu za uporabo nevarne snovi. Dražilnih, razen tistih, ki povzročajo preobčutljivost, lahko vnetljivih, vnetljivih ali oksidativnih snovi, ki so pakirane v posamezne enote, manjše od 125 ml, ni treba označiti s pripadajočimi stavki R in S, saj na te nevarnosti že opozarjajo izbrani simboli in napisi ob njih. Enako velja tudi za zdravju škodljive snovi, ki niso v splošni uporabi. (f) nominalna količina (nominalna masa ali nominalni volumen) snovi v embalažni enoti, kadar je snov namenjena splošni uporabi. Snovi, ki še niso popolnoma preskušene, se smejo dajati v promet le izjemoma in morajo imeti na embalaži in v navodilu za uporabo dobro viden in neizbrisen napis: “Pozor – snov še ni popolnoma preskušena.“ Take snovi se smejo dati v promet le pod posebnimi pogoji, določenimi v predpisu o prijavi nove snovi.

Prepovedano je vsako označevanje nevarnih snovi z napisi “nenevarno“, “nestrupeno“, “neškodljivo“ in s podobnimi izrazi.

Kadar se podatki iz 8. člena tega pravilnika navajajo na etiketi na embalaži, mora biti le-ta trdno pričvrščena na eno ali več strani embalaže tako, da so podatki neizbrisni in čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje mere: ---------------------------------------------------------------- Vsebnost embalaže Mere etikete (v mm) ---------------------------------------------------------------- do 3 litre najmanj 52 x 74 od 3 do 50 litrov najmanj 74 x l05 od 50 do 500 litrov najmanj l05 x l48 nad 500 litrov najmanj l48 x 2l0 --------------------------------------------------------------- Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete, ne sme pa biti manjši od 1cm2. Celotna etiketa mora biti na površino embalaže trdno pričvrščena takoj, ko je bila embalaža napolnjena. Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je treba, pa tudi dodatnih podatkov o varovanju zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki jih je treba navesti na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v prvem odstavku tega člena. Etikete niso potrebne, če so predpisani podatki na embalažo natisnjeni na način iz prvega odstavka tega člena. Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži), morata biti taki, da črna in oranžnorumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja. Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu z 8. členom tega pravilnika, morajo biti take barve, da jasno izstopajo iz barve podlage. Velikost črk mora biti najmanj 2 mm, njihova širina in razmaki med njimi pa taki, da so napisi čitljivi brez težav. Izgled in dimenzije podatkov na etiketi oziroma na površini embalaže določa priloga VI tega pravilnika, za nevarne pripravke pa tudi priloga II pravilnika o nevarnih pripravkih. Kadar se daje nevarna snov v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki iz 8. člena tega pravilnika v slovenskem jeziku. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so nevarne snovi in pripravki za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljeni le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.

Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je: (a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarne snovi, v kateri je ena ali več enakih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in, ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali (b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote: – le-ta označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in v skladu s točkami (a), (b), (d), (e) in (f) prvega odstavka 8. člena tega pravilnika, in če je – le-ta označena v skladu s prilogo VI tega pravilnika (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode). Kadar se snov ali pripravek uvaža in ima na embalaži napise v tujem jeziku, je treba slovensko etiketo prilepiti na embalažo tako, da prekrije samo tisto besedilo, ki ga enakovredno nadomešča (razen za primere iz osmega odstavka 10. člena tega pravilnika). Lepljenje deklaracij, cen in podobnega na dele embalaže, kjer so navodila za uporabo in pomembne informacije za varovanje zdravja človeka in okolja, ni dovoljeno.

Nevarne snovi se smejo dati v promet le, če so pakirane v skladu z naslednjimi pogoji: (a) embalaža mora biti take oblike in konstrukcije, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine, (b) material, iz katerega je embalaža in zapiralo, ne sme biti občutljiv na vsebino in z njo ne sme reagirati oziroma tvoriti nevarnih snovi, (c) embalaža in zapirala morajo biti dovolj močna in trdna, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo, (d) embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali in pripadajoča zapirala morajo biti tako konstruirana, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo, (e) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno kapaciteto, ki vsebuje snov, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščena kot zelo strupena (T(+)), strupena (T) ali jedka (C), mora biti zaprta s posebnim, za otroke varnim zapiralom v skladu s prilogo VII.A ter mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost v skladu z zahtevami iz priloge VII.B tega pravilnika, (f) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno kapaciteto, ki vsebuje snov, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zdravju škodljiv (X(n)), zelo lahko vnetljiva (F(+)) ali lahko vnetljiva (F), mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost v skladu z zahtevami iz priloge VII.B tega pravilnika, (g) embalažne enote z nevarno snovjo, ki je v splošni uporabi, ne smejo imeti: – oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, ali – oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila, kozmetiko ipd., ali nanje spominjajo. Ne glede na prejšnje določbe, lahko Urad za kemikalije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) določi, da je embalaža že ob polnenju opremljena s takim zapiralom ali pečatom, ki se ob prvem odpiranju nepopravljivo poškoduje oziroma zlomi in s tem vidno opozarja na to, da je bila embalaža že odprta.

Ne glede na 7., 8. in 10. člen tega pravilnika urad lahko: a) odobri, da se označevanje, izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu z 8. členom in s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 10. člena tega pravilnika, b) odobri izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži v skladu z 8. in 10. členom tega pravilnika, če gre za snovi, ki niso niti eksplozivne, niti zelo strupene, niti strupene, pod pogojem, da je količina snovi v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo, (c) odobri izjemoma drug primeren način označevanja tudi za eksplozivne, zelo strupene in strupene snovi, če so embalažne enote premajhne za izvajanje zahtev iz 8. in 10. člena tega pravilnika in če snov ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo. Simboli, črkovni znaki, napisi za opozarjanje na nevarnost, stavki R ter stavki S, drugačni od tistih, ki so določeni s tem pravilnikom, se tudi izjemoma ne smejo uporabljati.

Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarno snov v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu najkasneje ob dobavi nevarne snovi poklicnemu uporabniku ali distributerju (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti), posredovati varnostni list o nevarni snovi v skladu s prilogo VIII tega pravilnika. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarno snov v promet je dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja, pridobivati nove podatke ter sporočiti vsem, ki so v zadnjih 12 mesecih snov vsaj enkrat prejeli, vsako spremembo (nov varnostni list), ki pomembno vpliva na vsebino varnostnega lista in jih nanjo dodatno opozoriti. Za nevarne snovi, ki se dajejo v promet na slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku.

Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali na ozemlju Republike Slovenije daje v promet nevarno snov ali pripravek, mora razvrstitev, pakiranje in označevanje te snovi oziroma pripravka uskladiti s tem pravilnikom do 29. maja leta 2000.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati: – pravilnik o označevanju strupov, ki se dajejo v promet na domačem trgu (Uradni list SFRJ, št. 32/86), – 1., 15., 16. in 17. člen pravilnika o natančnejših merilih za razvrščanje strupov v skupine in o metodah za določanje stopnje strupenosti posameznih strupov (Uradni list SFRJ, št. 1/83), – odločba o seznamu strupov, ki se smejo dajati v promet (Uradni list SFRJ, št. 59/82, 7/84, 9/86, 17/87, 33/88).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.