Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov

# Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov Na podlagi 28. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravstvo ## P R A V I L N I K o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov

Ta pravilnik ureja razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov, ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji. Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih snoveh). Ta pravilnik se uporablja tudi za pripravke iz priloge II tega pravilnika. Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za razvrščanje, pakiranje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev in predmetov splošne uporabe, če imajo katero od nevarnih lastnosti iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona o kemikalijah in iz pravilnika o nevarnih snoveh. Priloge, ki so sestavni del tega pravilnika, so: (a) Priloga I so mejne koncentracije, ki se uporabljajo pri ugotavljanju nevarnosti za zdravje po dogovorjeni računski metodi, predpisani v tem pravilniku. (b) Priloga II so dodatne zahteve za označevanje določenih pripravkov. (c) Priloga III so navodila za izvedbo dogovorjene računske metode za razvrščanje in označevanje pripravkov. (d) Priloga IV je postopek priglasitve alternativnega imena snovi zaradi zaščite tajnosti kemijskega imena.

Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti se ugotavljajo po metodah iz priloge V.A pravilnika o nevarnih snoveh. Pripravki se štejejo kot eksplozivni, oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi ali vnetljivi, če so rezultati preskusov, izvedenih po predpisanih metodah, ovrednoteni v skladu z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Nevarnosti za zdravje človeka oziroma toksikološke lastnosti pripravka se ugotavljajo na podlagi ene izmed naslednjih metod: a) po dogovorjeni računski metodi iz priloge III k temu pravilniku z uporabo vnaprej določenih mejnih koncentracij iz priloge I k temu pravilniku, b) z neposrednim eksperimentalnim določanjem toksikoloških lastnosti pripravka po postopkih, ki jih določa priloga V k pravilniku o nevarnih snoveh in po merilih, ki jih za razvrščanje in označevanje določa priloga VI k pravilniku o nevarnih snoveh. Če katera izmed toksikoloških lastnosti pripravka ni bila določena z eksperimentalnim postopkom iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, jo je treba ovrednotiti po dogovorjeni računski metodi iz točke (a) tretjega odstavka tega člena. Kadar je bila katera od toksikoloških lastnosti pripravka ovrednotena po obeh metodah iz točke (a) in (b) tretjega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabijo rezultati, dobljeni po metodi neposrednega eksperimentalnega določanja toksikoloških lastnosti (metoda iz točke (b) tretjega odstavka tega člena), razen v primeru rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje, ko se vedno uporabi le dogovorjeno računsko metodo. Kadar je mogoče dokazati, da: – se ugotovljeni toksikološki učinki na človeka razlikujejo od tistih, ki so bili pridobljeni po eni od metod iz tretjega odstavka tega člena, se pripravek razvrsti in označi na podlagi ugotovljenih učinkov na človeka, – daje dogovorjena računska metoda iz točke (a) tretjega odstavka tega člena, zaradi neupoštevanja sinergističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, blažji rezultat kot eksperimentalna metoda iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po eksperimentalni metodi iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, – daje dogovorjena računska metoda iz točke (a) tretjega odstavka tega člena, zaradi neupoštevanja antagonističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, ostrejši rezultat kot eksperimentalna metoda iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po eksperimentalni metodi iz točke (b) tretjega odstavka tega člena. Za pripravke z znano sestavo, ki so bili razvrščeni po eksperimentalni metodi iz točke (b) tretjega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnosti po eni od metod iz tretjega odstavka tega člena, kadar: – proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin, ne glede na to, ali so nove sestavine zdravju nevarne v smislu pravilnika o nevarnih snoveh, ali ne, – spremembe utežne odstotne koncentracije ene ali več sestavin pripravka, ki imajo vsaj eno zdravju nevarno lastnost po pravilniku o nevarnih snoveh, presegajo dovoljena odstopanja za posamezne koncentracijske intervale iz naslednje razpredelnice: ---------------------------------------------------------------- Začetni koncentracijski Dovoljeno odstopanje interval sestavine v pripravku od začetne koncentracije (v utežnih odstotkih) sestavine v pripravku (v relativnih odstotkih) ---------------------------------------------------------------- konc. ≤2,5% ± 15% 2,5% < konc. ≤ 10% ± 10% 10% < konc. ≤ 25% ± 6% 25% < konc. ≤ 50% ± 5% 50% < konc. ≤ 100% ± 2,5% ---------------------------------------------------------------- Pri uporabi dogovorjene računske metode iz priloge III, ki je sestavni del tega pravilnika, se individualne mejne koncentracije uporabljajo na podlagi naslednjih izhodišč: – kadar so sestavinam pripravka – nevarnim snovem iz priloge I k pravilniku o nevarnih snoveh že predpisane mejne koncentracije, se morajo za izvedbo dogovorjene računske metode uporabiti mejne koncentracije iz priloge I k pravilniku o nevarnih snoveh, – kadar nevarne snovi kot sestavine pripravka niso navedene v prilogi I k pravilniku o nevarnih snoveh ali pa tam nastopajo brez opredeljenih mejnih koncentracij, ki so nujne za izvedbo dogovorjene računske metode iz točke (a) tretjega odstavka tega člena, se potrebne mejne koncentracije ugotovijo v skladu prilogo I k temu pravilniku, – kadar so mejne koncentracije za posamezno snov kot sestavino pripravka navedene v obeh prilogah (tj. v prilogi I k pravilniku o nevarnih snoveh in v prilogi I k temu pravilniku), je treba upoštevati strožje mejne koncentracije, – kadar pripravek vsebuje vsaj eno od snovi, ki nosi posebno opozorilo “Pozor – snov še ni popolnoma preskušena“, mora biti tudi na etiketi pripravka navedeno opozorilo “Pozor – pripravek vsebuje snov, ki še ni popolnoma preskušena“, in sicer takrat, kadar je utežna koncentracija te snovi enaka ali večja od 1%. Na podlagi zbranih podatkov iz tega člena pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet, razvrsti, pakira in označi nevarni pripravek v skladu s tem pravilnikom in s prilogo VI pravilnika o nevarnih snoveh. Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega odstavka je dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja in mora takoj, ko izve za nove podatke o lastnostih oziroma učinkih že razvrščenega pripravka, pripravek temu ustrezno prerazvrstiti in, če je treba, tudi na novo označiti. Fizikalno-kemijske in toksikološke študije iz prvega odstavka in točke (b) tretjega odstavka tega člena morajo biti izvedene v skladu s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP).

Za razvrščanje nevarnih pripravkov na podlagi njihovih nevarnih lastnosti se kot osnova uporabljajo splošne zahteve in merila za razvrščanje in označevanje, ki jih določa priloga VI pravilnika o nevarnih snoveh, kolikor ni predpisano drugače. Pripravek mora biti razvrščen glede na največjo stopnjo nevarnosti, ki jo predstavlja, pri čemer morajo biti, poleg rezultatov laboratorijskih preskusov na živalih oziroma drugih sistemih, upoštevani tudi v praksi ugotovljeni dejanski učinki na človeka oziroma na okolje. Na podlagi svojih specifičnih nevarnih lastnosti se nevarni pripravki razvrščajo v skupine iz 10. točke 2. člena zakona o kemikalijah.

Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 3. člena tega pravilnika ter prvega odstavka prejšnjega člena, veljajo naslednje izjeme: Ugotavljanje, ali so pripravki eksplozivni, oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi ali vnetljivi po postopkih iz tega pravilnika ni potrebno, če nobena od prisotnih sestavin v pripravku nima katere izmed teh lastnosti in, če je iz podatkov jasno razvidno, da je nemogoče, da bo pripravek v procesu nastajanja, ravnanja ali uporabe, pridobil eno od zgoraj navedenih nevarnih fizikalnih lastnosti. Pripravki, ki se dajejo v promet v obliki aerosolnega razpršilca za enkratno uporabo, se razvrščajo po merilih za vnetljivost iz 2. točke priloge II tega pravilnika, za dajanje v promet pa morajo biti upoštevani tudi drugi predpisi o aerosolnih razpršilcih. Kadar pravna ali fizična oseba, ki daje aerosolni razpršilec v promet, razpolaga z rezultati preskusov ali z drugimi podatki, da vsebina aerosolnega razpršilca ne predstavlja nobenega tveganja za vžig pri normalnih ali pričakovanih pogojih uporabe in skladiščenja, se lahko kljub temu, da je vsebina vnetljiva, na lastno odgovornost odloči, da razpršilca ne označi v skladu z 2. točko priloge II tega pravilnika. V tem primeru pošlje Uradu za kemikalije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad) kopijo dokazil, ki potrjujejo, da nevarnost vžiga v praksi ne obstaja, na etiketi pa jasno in neizbrisno navede količino vnetljive vsebine z besedilom “X utežnih % vsebine je vnetljivih.”

Pri razvrščanju pripravkov v skupine iz 4. člena tega pravilnika se ne upoštevajo nečistote, dodatki ali posamezne sestavine, če je utežna odstotna koncentracija posamezne izmed njih nižja od: – 0,1%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zelo strupena (T(+)) ali strupena (T) (tudi rakotvorne snovi iz skupine 1 ali 2, mutagene snovi iz skupine 1 ali 2 ter snovi strupene za razmnoževanje iz skupine 1 ali 2), – 1,0%, če je snov kot nečistota, dodatek ali posamezna sestavina razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), jedka (C) ali dražilna (X(i)) (tudi snovi, ki povzročajo preobčutljivost, rakotvorne snovi iz skupine 3, mutagene snovi iz skupine 3 ter snovi, strupene za razmnoževanje iz skupine 3), kolikor priloga I oziroma II tega pravilnika ali priloga I k pravilniku o nevarnih snoveh ne določa še nižje spodnje mejne koncentracije posamezne nevarne snovi kot nečistote, dodatka ali sestavine. Za nevarno snov, ki ni zajeta v prilogi I k pravilniku o nevarnih snoveh, vendar se uporablja kot sestavina pripravka v utežni odstotni koncentraciji, ki je večja od navedene v prvem odstavku tega člena, mora biti ugotovljena mejna koncentracija, ki označuje njeno nevarnost za zdravje. Če imajo nevarne snovi več kot eno zdravju nevarno lastnost (npr. škodljivost za zdravje – dražilnost, jedkost – škodljivost za zdravje, jedkost – povzročanje preobčutljivosti), mora biti vsaka od teh lastnosti opredeljena z njeno specifično mejno koncentracijo. Mejne koncentracije iz drugega in tretjega odstavka tega člena določi pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, v skladu s prilogo I tega pravilnika.

Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če so označeni v skladu s pogoji, ki jih določa ta pravilnik. Posebni pogoji, ki še dodatno veljajo za označevanje določenih vrst pripravkov, so navedeni v prilogi II k temu pravilniku in v drugih predpisih, ki se nanašajo na posebne vrste nevarnih izdelkov (npr. če vsebujejo azbest). Na vsaki embalažni enoti nevarnega pripravka morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni podatki o pravni ali fizični osebi, ki daje pripravek v promet, podatki o nevarnih snoveh, ki jih pripravek vsebuje, o grafičnih znakih za nevarnost, o standardnih opozorilih, o standardnih obvestilih in o nominalni količini pripravka v embalažni enoti (kadar je namenjen splošni uporabi), in sicer: (a) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji, (b) trgovsko ime ali druga enakovredna označba za identifikacijo pripravka, (c) kemijska imena nevarnih snovi kot sestavin pripravka: – za pripravke, ki so v skladu s tem pravilnikom razvrščeni kot zelo strupeni (T(+)), strupeni (T) ali zdravju škodljivi (X(n)), se navedejo imena samo tistih zelo strupenih (T(+)), strupenih (T) ali zdravju škodljivih (X(n)) snovi, ki so v pripravku v koncentracijah, ki so enake ali presegajo najnižjo, posamezni snovi pripadajačo mejno koncentracijo v intervalu X(n) iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz priloge I tega pravilnika (spodnja mejna koncentracija v navpični koloni označeni z X(n) v razpredelnicah 1, 1A, 2, 2A, 3, 3A), – za pripravke, ki so v skladu s tem pravilnikom razvrščeni kot jedki (C), se navedejo imena samo tistih jedkih (C) snovi, ki so v pripravku v koncentracijah, ki presegajo najnižjo, posamezni snovi pripadajočo mejno koncentracijo v intervalu X(i) iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz priloge I tega pravilnika (spodnja mejna koncentracija v navpični koloni označeni z X(i) v razpredelnicah 4 in 4A), – za pripravke, ki morajo biti v skladu s tem pravilnikom označeni s standardnimi stavki R42, R43 ali R42/43, se navedejo tudi imena tistih snovi, na katere se ti stavki nanašajo in so prisotne v koncentracijah, ki so enake ali večje od ustreznih mejnih koncentracij iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh oziroma iz priloge I tega pravilnika (spodnja mejna koncentracija v navpičnih kolonah za R42 oziroma R43 v razpredelnicah 5, 5A). Pri navajanju kemijskih imen velja splošno pravilo, da zadošča navedba največ štirih snovi, in sicer tistih, ki največ pripomorejo k nevarnosti za zdravje, k razvrstitvi/označitvi pripravka in k izbiri stavkov R. Le izjemoma se lahko navedejo več kot štiri kemijska imena. Če je po postopkih razvrščanja iz tega pravilnika pripravku potrebno predpisati stavke R39, R40, R42, R43, R42/43, R45, R46, R47, in/ali R48, R60, R61, R62, R63, se obvezno navedejo ob tem tudi vsa tista kemijska imena snovi, ki so razlog za navedbo teh stavkov. Navedeno kemijsko ime posamezne snovi mora biti enako imenu, ki je uporabljeno v prilogi I pravilnika o nevarnih snoveh. Če snov še ni zajeta v tej prilogi, se mora uporabiti ime po seznamu EINECS ali ELINCS, oziroma ime po eni izmed mednarodno priznanih kemijskih nomenklatur (npr. IUPAC). Kadar pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, lahko dokaže, da bi razkritje kemijskega imena snovi, ki je v pripravku prisotna in je razvrščena kot zdravju škodljiva (X(n)), pomenilo resen poseg v tajnost podatkov, sme izjemoma to snov poimenovati z njenim generičnim imenom, ki označuje tiste najvažnejše funkcionalne kemijske skupine te snovi, ki so zanjo tipične, ali pa s pomočjo drugega alternativnega imena. Alternativnega poimenovanja pa se ne more uveljaviti, če je snovi pripisan eden ali več od stavkov R, navedenih v petem odstavku točke (c) tega člena. V primeru alternativnega poimenovanja snovi, mora pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, pred dajanjem pripravka v promet o tem obvestiti urad in predložiti dokumentacijo v skladu s prilogo IV tega pravilnika. Dokumentacija se na uradu obravnava v skladu s pravilnikom o tajnih podatkih in je skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami predmet mednarodnih izmenjav tovrstnih informacij. (d) grafični znaki za nevarnost (simboli), pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti pri uporabi ali ravnanju z nevarnim pripravkom, v skladu z zahtevami tega pravilnika in prilogama II ter VI pravilnika o nevarnih snoveh, za pripravke v obliki aerosolnih razpršilcev pa tudi v skladu z 2. točko priloge II tega pravilnika. Simboli so črne barve na oranžnorumenem ozadju v kvadratnem črnem okviru. Navajanje črkovnega znaka za nevarnost, ki je napisan v sredini tik nad simbolom, ni obvezno, je pa priporočljivo. Napis za opozarjanje na nevarnost, ki je tik pod simbolom, pojasnjuje pomen simbola in je obvezen. Uporabljati se smejo le standardni simboli, pripadajoči črkovni znaki in napisi za opozarjanje na nevarnosti iz priloge II pravilnika o nevarnih snoveh. Simboli in ustrezno besedilo se določijo v skladu z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Izbor simbolov in pripadajočih napisov za opozarjanje na nevarnosti opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarni pripravek v promet. Kadar je treba pripravek označiti z več simboli, veljajo naslednja izločitvena pravila: – pri obvezni uporabi simbola T sta simbola C in X neobvezna, – pri obvezni uporabi simbola C je simbol X neobvezen, – pri obvezni uporabi simbola E sta simbola F in O neobvezna. (e) standardna opozorila R (stavki R), ki opozarjajo na posebna tveganja pri uporabi in ravnanju in ki izhajajo iz ugotovljenih nevarnih lastnosti pripravka. Uporabljati se smejo le stavki R iz priloge III pravilnika o nevarnih snoveh. Stavke R je treba navesti na etiketi na embalaži in v navodilu za uporabo pripravka skupaj s pripadajočim in nespremenjenim besedilom. Ustrezni stavki R se določijo v skladu s prilogama I in III tega pravilnika in v skladu z merili iz priloge VI pravilnika o nevarnih snoveh. Izbor stavkov R opravi pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarni pripravek v promet. Praviloma zadostujejo največ štirje stavki R za pojasnitev vseh bistvenih nevarnosti. Posamezni sestavljeni stavek R iz priloge III pravilnika o nevarnih snoveh velja kot en stavek. Večje število stavkov R se uporabi le, če je to nujno zaradi opozarjanja na dodatne nevarnosti za zdravje človeka ali okolje. Če je pripravek označen z več kategorijami nevarnosti, morajo uporabljeni stavki R opozarjati na vse bistvene vrste teh nevarnosti. Pri tem velja izločitveno pravilo, da je treba obdržati strožje stavke (npr.: če je pripravek razvrščen hkrati kot zdravju škodljiv (Xn) in kot dražilen (Xi), se označi kot zdravju škodljiv, z ustrezno izbiro stavkov R pa se poudari obe vrsti nevarnosti). Stavkov R za “zelo lahko vnetljivo“ in “lahko vnetljivo“ (R12, R11) ni treba posebej navajati, če je embalažna enota manjša od 125 ml, ker jih ponazarja že izbrani simbol in napis ob njem. (f) standardna obvestila S (stavki S), ki določajo varnostne ukrepe pri uporabi in ravnanju z nevarnim pripravkom: Stavke S je treba navesti na etiketi na embalaži in v navodilu za uporabo skupaj s pripadajočim besedilom. Uporabljati se smejo le standardni stavki S iz priloge IV k pravilniku o nevarnih snoveh v nespremenjenem besedilu. Izbor stavkov S opravi pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet, in sicer v skladu s prilogo II k temu pravilniku in s prilogo VI k pravilniku o nevarnih snoveh. Praviloma največ štirje stavki S zadostujejo za vsa pomembna obvestila o varni uporabi in ravnanju z nevarnim pripravkom. Standardni sestavljeni stavek S iz priloge IV k pravilniku o nevarnih snoveh velja kot en stavek S. Kjer fizično ni mogoče navesti stavkov S na etiketi ali na predvidenem polju na embalaži nevarnega pripravka, morajo biti le-ti obvezno navedeni v navodilu za uporabo nevarnega pripravka. Dražilnih (razen tistih, ki povzročajo preobčutljivost), lahko vnetljivih, vnetljivih ali oksidativnih pripravkov, ki so pakirani v posamezne enote, manjše od 125 ml, ni treba označiti s pripadajočimi stavki R in S, saj na te nevarnosti že opozarjajo izbrani simboli in napisi ob njih. Enako velja tudi za zdravju škodljive pripravke, ki niso v splošni uporabi. (g) nominalna količina (nominalna masa ali nominalni volumen) pripravka v embalažni enoti, kadar je namenjen splošni uporabi. Dodatne zahteve za označevanje določenih vrst pripravkov so navedene v prilogi II tega pravilnika. Določbe prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za označevanje nevarnega pripravka.

Prepovedano je vsako označevanje nevarnih pripravkov s pojmom “nevarno”, “nestrupeno”, “neškodljivo” in s podobnimi izrazi.

Kadar se podatki iz 7. člena tega pravilnika navajajo na etiketi na embalaži, mora biti le-ta trdno pričvrščena na eno ali več strani embalaže tako, da so podatki neizbrisni in čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje mere: ----------------------------------------------------------------- Vsebnost embalaže Mere etikete (v mm) ----------------------------------------------------------------- do 3 litre najmanj 52 x 74 mm od 3 do 50 litrov najmanj 74 x 105 mm od 50 do 500 litrov najmanj 105 x 148 mm nad 500 litrov najmanj 148 x 210 mm ----------------------------------------------------------------- Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete, ne sme pa biti manjši od 1cm2. Celotna površina etikete mora biti na površino embalaže neodstranljivo pričvrščena takoj, ko je bila embalaža napolnjena. Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je treba, pa tudi dodatnim podatkom za varovanje zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki jih je treba navesti na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v prvem odstavku tega člena. Etikete niso potrebne, če so predpisani podatki na embalažo natisnjeni na način iz prvega odstavka tega člena. Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži), morata biti taki, da črna in oranžnorumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja. Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu s 7. členom tega pravilnika, morajo biti take barve, da jasno izstopajo iz barve podlage. Velikost črk mora biti najmanj 2 mm, njihova širina in razmaki med njimi pa taki, da so napisi čitljivi brez težav. Posebne določbe o izgledu in dimenzijah podatkov na etiketi oziroma na embalaži, so navedene v prilogi II k temu pravilniku in v prilogi VI k pravilniku o nevarnih snoveh. Kadar se daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki iz 7. člena tega pravilnika v slovenskem jeziku. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so nevarni pripravki za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma opremljeni le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, na drug primeren način seznanjeni z njihovimi nevarnostmi. Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je: (a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarnega pripravka, ki je sestavljena iz ene ali več enakih prodajnih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in, ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali (b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote: – le-ta označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in obenem v skladu s točkami (a), (b), (c), (e), (f) in (g) tretjega odstavka ter s petim odstavkom 7. člena in tega pravilnika, in če je – le-ta označena v skladu s posebnimi določbami iz priloge II k temu pravilniku oziroma iz priloge VI k pravilniku o nevarnih snoveh (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode oziroma za pripravke, ki vsebujejo določene nevarne snovi). Kadar se pripravek uvaža in ima na embalaži napise v tujem jeziku, je treba slovensko etiketo prilepiti na embalažo tako, da prekrije samo tisto besedilo, ki ga enakovredno nadomešča (razen za primere iz osmega odstavka tega člena). Lepljenje deklaracij, cen in podobnega na dele embalaže, kjer so navodila za uporabo in pomembne informacije za varovanje zdravja in okolja, ni dovoljeno.

Nevarni pripravki se lahko dajo v promet le, če so pakirani v skladu z naslednjimi pogoji: (a) embalaža mora biti take oblike in konstrukcije, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine, (b) material, iz katerega je embalaža in zapiralo, ne sme biti občutljiv na vsebino in z njo ne sme reagirati oziroma tvoriti nevarnih snovi, (c) embalaža in zapirala morajo biti dovolj močna in trdna, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo, (d) embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali in pripadajoča zapirala morajo biti tako konstruirana, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo, (e) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno velikost, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zelo strupen (T(+)), strupen (T) ali jedek (C), mora biti zaprta s posebnim, za otroke varnim zapiralom, ter mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost, v skladu z zahtevami iz priloge VII pravilnika o nevarnih snoveh, (f) vsaka embalažna enota, ne glede na njeno velikost, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in ki je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zdravju škodljiv (X(n)), zelo lahko vnetljiv (F(+)) ali lahko vnetljiv (F), mora nositi posebno otipno opozorilo na nevarnost, ki mora biti v skladu z zahtevami iz priloge VII pravilnika o nevarnih snoveh, (g) embalažne enote z nevarnim pripravkom, ki je v splošni uporabi, ne smejo imeti: – oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, ali – oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila in kozmetiko ipd. ali nanje spominjajo. Ne glede na določbe tega člena, lahko urad določi, da je embalaža že ob polnenju opremljena s takim zapiralom ali pečatom, ki se ob prvem odpiranju nepopravljivo poškoduje oziroma zlomi in s tem vidno opozarja na to, da je bila embalaža že odprta.

Ne glede na 7. in 9. člen tega pravilnika lahko urad: (a) odobri, da se označevanje, izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu s 7. členom in prvim, drugim, tretjim ter četrtim odstavkom 9. člena tega pravilnika; (b) odobri izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži v skladu s 7., 9. in 10. členom tega pravilnika, če gre za pripravke, ki niso niti eksplozivni, niti zelo strupeni, niti strupeni, pod pogojem, da je količina pripravka v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo; (c) odobri izjemoma drug primeren način označevanja tudi za eksplozivne, zelo strupene in strupene pripravke, če so embalažne enote premajhne za izvajanje zahtev iz 7., 9. in 10. člena tega pravilnika in če pripravek ne predstavlja nobene realne nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo. Simboli, znaki, napisi za opozarjanje na nevarnost, stavki R ter stavki S, drugačni od tistih, ki so določeni s tem pravilnikom, se ne smejo uporabljati.

Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarni pripravek v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu najkasneje ob dobavi nevarnega pripravka poklicnemu uporabniku ali distributerju (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti), posredovati varnostni list o nevarnem pripravku v skladu s prilogo VIII pravilnika o nevarnih snoveh. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki daje nevarni pripravek v promet, je dolžna nenehno spremljati razvoj vedenja in znanja, pridobivati nove podatke ter sporočiti vsem, ki so pripravek v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat prejeli, vsako spremembo (nov varnostni list), ki pomembno vpliva na vsebino varnostnega lista in jih nanjo dodatno opozoriti. Za nevarne pripravke, ki se dajejo v promet na slovenskem trgu, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku.

Pravna ali fizična oseba, ki na ozemlju Republike Slovenije proizvaja ali daje v promet nevarni pripravek, mora razvrstitev, pakiranje in označevanje tega pripravka uskladiti s tem pravilnikom do 29. maja leta 2000.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.