Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode

# Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode Na podlagi 3. in 4. točke 36. člena zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85) ter četrte alinee drugega odstavka 4. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 77/98, 6/99, 56/99) izdaja minister za zdravstvo ## P R A V I L N I K o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode

Ta pravilnik določa način izvajanja monitoringa pitne vode iz obstoječih in načrtovanih vodnih virov (v nadaljnjem besedilu: pitna voda in viri pitne vode) na vsebnost pesticidov (v nadaljnjem besedilu: monitoring), način izdelave in vsebino načrta ter tekočega programa, obliko, način zbiranja in sporočanja podatkov ministru pristojnem za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) o vsebnostih pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode, pogoje za nosilce in izvajalce ter seznam pesticidov in seznam odvzemnih mest z namenom, da se prepreči škodljive posledice pesticidov na človeka ter omogoči potrebne ukrepe.

Podatki o vsebnostih pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode se zbirajo v okviru naslednjih obstoječih monitoringov: – monitoringa zdravstvene ustreznosti pitne vode, – monitoringa kakovosti podtalnice, – monitoringa kakovosti izvirov, – monitoringa kakovosti površinskih vodotokov Slovenije.

Monitoring pitne vode in virov pitne vode na vsebnost pesticidov ne velja za monitoring naravnih mineralnih vod.

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen: 1 Za pojme od zaporedne številke 1.1 do 1.8 tega člena se uporabijo pojmi v pomenu, kot so opisani v pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode: 1.1 Pitna voda. 1.2 Izvor pitne vode. 1.3 Podzemna voda. 1.4 Površinske vode. 1.5 Meteorne vode. 1.6 Vodooskrbni sistem. 1.7 Javni vodooskrbni sistem. 1.8 Upravljalec vodooskrbnega sistema. 2 Vir pitne vode je pitna voda v omrežju in obstoječi in načrtovani vodni viri, ki so glede na izvor določeni s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. 3 Pesticidi so: – organski insekticidi, – organski herbicidi, – organski fungicidi, – organski nematocidi, – organski akaricidi, – rodenticidi, – algicidi, – slimacidi, – podobne snovi (regulatorji rasti), – metaboliti ter razgradni in reakcijski produkti vseh zgoraj navedenih snovi. 4 Seznam odvzemnih mest določa odvzemna mesta, na katerih se v okviru monitoringa pitne vode in virov pitne vode na vsebnost pesticidov jemljejo vzorci vode za analizo in je priloga I tega pravilnika. 5 Seznam pesticidov so pesticidi, ki se spremljajo v okviru monitoringa pitne vode in virov pitne vode na vsebnost pesticidov in je priloga II tega pravilnika. 6 Imenovani laboratoriji so laboratoriji akreditirani za opravljanje določenih analiz, ki jih imenuje minister (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).

Nosilec vodi monitoring. Izvajanje analiz vzorcev pitne vode in virov pitne vode na vsebnost pesticidov lahko nosilec zagotavlja preko izvajalcev. Nosilec in izvajalci morajo imeti za izvajanje monitoringa pooblastilo ministra. Nosilec mora imeti zaposlene strokovnjake z ustrezno izobrazbo in z izkušnjami za izdelavo ocene tveganja, ki ga lahko predstavljajo ugotovljene količine pesticidov v pitni vodi za zdravje prebivalstva v Republiki Sloveniji. Nosilec organizira bazo podatkov za shranjevanje rezultatov monitoringa.

Nosilca pooblasti minister na podlagi dokazila o usposobljenosti za izvajanje nalog iz prvega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena in predložitve načrta monitoringa iz 8. člena tega pravilnika. Izvajalce pooblasti minister na podlagi dokazil o izpolnjevanju določb 20. člena tega pravilnika in dokazil o usposobljenosti za izvajanje vsakokratnega programa monitoringa iz 9. člena tega pravilnika.

Nosilec in izvajalci lahko pridobijo pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu za zdravstvo, ki so ji priložena ustrezna dokazila iz prejšnjega člena tega pravilnika. Ustreznost dokazil preveri komisija, ki jo imenuje minister.

Načrt monitoringa obsega najmanj: (1) vzorčenje pitne vode in virov pitne vode in izpolnjevanje zapisnika o odvzemu vzorcev, (2) merjenje parametrov, ki so nujno potrebni za ovrednotenje kakovosti pri določanju vsebnosti pesticidov v vzorcih, (3) transport vzorcev do preskusnega laboratorija in shranjevanje vzorcev, (4) analizo koncentracije posameznih pesticidov v vzorcih pitne vode in virih pitne vode, (5) oceno in vrednotenje z analizo izmerjenih vrednosti, (6) izdelavo poročila o opravljenih analizah, (7) vzdrževanje baze podatkov monitoringa pesticidov. Načrt vsebuje tudi: (1) pogostost vzorčenja in število odvzetih vzorcev ob vsakokratnem vzorčevanju iz/na posameznem odvzemnem mestu (od minimalno do optimalno število vzorcev), (2) seznam analiznih postopkov oziroma metod, (3) navodila za oceno in vrednotenje rezultatov analiz in (4) navodila za izdelavo poročila in posredovanje rezultatov analiz.

Na podlagi načrta monitoringa iz prejšnjega člena nosilec monitoringa izdela program, praviloma za obdobje dveh let (v nadaljnjem besedilu: tekoče obdobje), ki ga potrdi minister. Program za novo tekoče obdobje se izdela najkasneje do konca zadnjega leta pred začetkom izvajanja programa. Program iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj: (1) seznam odvzemnih mest za tekoče obdobje, (2) seznam pesticidov za tekoče obdobje, (3) navodilo za izvajanje monitoringa. Pri pripravi programa mora nosilec v seznam pesticidov vključiti vse pesticide, ki se uporabljajo in lahko vplivajo na zdravje človeka. Program monitoringa se na vseh odvzemnih mestih za tekoče obdobje izvaja v celoti, kot je opredeljeno v seznamu pesticidov za tekoče obdobje. Program mora vsebovati tudi pesticide, ki so vključeni v program Evropske unije.

Seznam odvzemnih mest tekočega obdobja zajema najmanj vsa tista odvzemna mesta, kjer je bila ugotovljena prisotnost pesticidov v zadnjih petih letih v okviru izvajanja monitoringa. Seznam pesticidov v tekočem obdobju zajema najmanj vse tiste pesticide, katerih prisotnost je bila ugotovljena v zadnjih petih letih v okviru izvajanja monitoringa. Nosilec lahko predlaga spremembo seznama odvzemnih mest oziroma seznama pesticidov najmanj dva meseca pred zaključkom tekočega obdobja, v katerem se izvaja monitoring.

Seznam odvzemnih mest iz 4. točke 4. člena tega pravilnika se v celoti vključi v program monitoringa vsakih pet let, ko ga preveri nosilec in potrdi minister. Seznam pesticidov iz 5. točke 4. člena tega pravilnika se v celoti vključi v program monitoringa vsakih pet let, ko ga preveri nosilec in potrdi minister.

Nosilec monitoringa zagotovi strokovni odvzem vzorcev. Metodologija vzorčenja pitne vode in virov pitne vode je opredeljena v prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika. Vzorčevalec na mestu odvzema vzorcev izpolni zapisnik o odvzemu vzorca, v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. V zapisnik se zapišejo tudi podatki o rezultatih analiz in opazovanj v času vzorčenja ter informacije o vseh odstopanjih od dogovorjenih in dokumentiranih postopkov. Ne glede na standarde iz priloge III, je treba pri predaji oziroma prevzemu vzorcev pri izvajalcu, preveriti skladnost podatkov in informacij, ki so zapisani na zapisniku o vzorčenju, z dejanskim stanjem vzorcev v času predaje oziroma prevzema. Pri prevzemu se vzorec označi na nedvoumen način z identifikacijsko (laboratorijsko) številko. Vzorec se mora v laboratoriju hraniti pod pogoji, ki v času izvajanja preiskave zagotavljajo nespremenjeno fizikalno kemijsko stanje vzorcev in nespremenjene vsebnosti preiskovanih sestavin.

Za analizo vzorcev pitne vode in virov pitne vode na vsebnost pesticidov se uporabljajo standardni analizni postopki. Za analize iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi drugi analizni postopki, kolikor so statistične in delovne značilnosti metod takšne, da zagotavljajo izvajanje zanesljivih analiz. Uporabljeni analizni postopki morajo biti validirani tako, da so eksperimentalno ugotovljene in dokumentirane njihove statistične in delovne značilnosti. Seznam kriterijev za validacijo uporabljenih analiznih postopkov je v prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika. V odvzetih vzorcih vode se z analizo določajo koncentracije posameznih pesticidov. Njihova skupna koncentracija v posameznih vzorcih se izračuna s seštevanjem z analizo določenih koncentracij posameznih spojin.

Ocena rezultatov analiz koncentracije pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode obsega: – oceno skladnosti s predpisi o pitni vodi in virih pitne vode: z analizo določeno koncentracijo za posamezni pesticid v vodi primerjamo z mejno vrednostjo, – ugotovitev stopnje onesnaženosti in spremljanje trendov: z analizo določeno koncentracijo za posamezni pesticid v vodi primerjamo s spodnjo mejo zaznavanja (LOD) in spodnjo mejo določanja (LOQ) uporabljenih analiznih metod. Primeri za ocenjevanje z analizo določenih koncentracij pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode so v prilogi V, ki je sestavni del tega pravilnika.

V času obdelave se rezultati analiz lahko uporabljajo le za namene, opredeljene s programom monitoringa iz 8. člena tega pravilnika.

V primeru, da so posamezni pesticidi dosegli ali presegli predpisano vrednost, izvajalci monitoringa takoj obvestijo nosilca, ki takoj poroča Uradu za kemikalije RS (v nadaljnjem besedilu: uradu) in Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektoratu).

Izvajalci monitoringa morajo nosilcu posredovati poročilo o opravljenih analizah iz 8. člena tega pravilnika, ki mora vsebovati: – nedvoumno identifikacijo poročila, vsake strani poročila ter skupno število strani, – opis in identifikacijo vzorcev, – datume izvajanja vzorčenj in analiz, – specifikacijo uporabljenih analiznih postopkov, – navedbo odstopanj od programa letnega načrta, kakor tudi vse druge informacije, ki so pomembne za reprezentativnost rezultatov analiz, – rezultate analiz in vse grafične dokumente o analizah, – navedbe in podpise oseb z njihovimi zadolžitvami, ki so tehnično odgovorne za poročilo ter datum izdaje poročila, – izjavo, da se poročilo brez pisnega pristanka naročnika ne sme reproducirati. Poročilo mora poleg navedbe podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi: – prikaz o prekoračenih mejnih vrednostih glede na vrsto pesticida in območje, – podatke o dejanski povprečni višini ostankov pesticidov v vodi in razmerje do predpisanih mejnih vrednosti, – oceno trendov glede na prejšnja leta.

Letno poročilo o rezultatih monitoringa mora nosilec izdelati in ga posredovati uradu in inšpektoratu v roku štirih mesecev po zadnjem odvzemu vzorcev. Poročilo mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika ter podatke o vseh izvajalcih in njihovih nalogah v okviru programa monitoringa. Nosilec na podlagi rezultatov monitoringa izdela strokovno mnenje z oceno trendov in predlaga potrebne ukrepe.

Baza podatkov, v kateri so shranjeni rezultati analiz, mora biti organizirana tako, da omogoča statistično obdelavo, prenos podatkov v druge informacijske sisteme, je dostopna uradu in inšpektoratu, v obliki, kot jo potrebujeta za svoje delo, in za ustrezno informiranje javnosti. Minister najmanj enkrat letno informira javnost o rezultatih monitoringa in načrtovanih aktivnostih.

Laboratorij iz tega pravilnika mora izpolnjevati naslednje kriterije: – ima ustrezno akreditacijo za izvajanje analiz iz tega pravilnika; – sodeluje v mreži najmanj dveh strokovnih medlaboratorijskih primerjalnih testov preskušanj; – neodvisnost; – ima usposobljene delavce za izvajanje preskusov iz tega pravilnika; – ima pravno osebo v Republiki Sloveniji.

Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko do 31. decembra 2002 izvajalci iz 6. člena pridobijo pooblastilo ministra, na predlog komisije, ki jo imenuje minister za zdravstvo, v kateri so tudi predstavniki urada in nacionalne akreditacijske službe, če izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika, razen prve alinee prejšnjega člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.